Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. oktobra 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004, ki obsega:

– zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 – ZIPRS0304 (Uradni list RS, št. 118/2002 z dne 30. 12. 2002) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 – ZIPRS0304-A (Uradni list RS, št. 63/2003 z dne 30. 6. 2003).

(1) S tem zakonom se za spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in proračun Republike Slovenije za leto 2004 določajo struktura posebnega dela proračuna, posebnosti izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, posebnosti razpolaganja s sredstvi za plače in določa znesek primerne porabe na prebivalca za leti 2003 in 2004.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2003 in 2004, razen če ni za posamezni proračun urejeno drugače.

(1) Pojmi iz 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/2001 in 30/2002; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Posamezni, v tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. proračun so spremembe proračuna Republike Slovenije, proračun Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. neposredni uporabnik je neposredni uporabnik proračuna Republike Slovenije;
3. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
4. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano funkcionalno – programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
5. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano funkcionalno-programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti ter uspešnosti;
6. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti in z njim se izvajajo cilji glavnega programa;
7. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
8. postavka – podskupina kontov je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
9. postavka – konto je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
10. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski postavki – kontu;
11. obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let in so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
12. namenske postavke so postavke, ki se financirajo iz namenskih prihodkov in prejemkov proračuna, ki so kot namenski določeni z ZJF in s tem zakonom;
13. plačni konti so konti iz: podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 – Davek na izplačane plače in
14. javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki služijo za izvajanje javnih služb ali javnih gospodarskih služb ter druga omrežja in objekti v javni rabi, ki so v lasti države oziroma občine, če ni z zakonom drugače določeno.

(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele:
1. področja proračunske porabe;
2. glavne programe in
3. podprograme.
(2) Podprogram je razdeljen na postavke, te pa na podskupine kontov ter konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(3) Posebni del proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije skladno s prvim in drugim odstavkom tega člena do ravni postavke – podskupine kontov.

Novi državni organ, ki se ustanovi po sprejemu proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom, kot ga določa 1. točka drugega odstavka 2. člena tega zakona. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal ustanovitev tega državnega organa.

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na nivoju postavke – konto.

(1) Med prejemke proračuna posameznega leta se vključujejo vsi prejemki, ki bodo vplačani na podračun proračuna do vključno 31. decembra tekočega leta.
(2) Med izdatke proračuna, ter med izdatke neposrednih uporabnikov, se vključujejo vsi izdatki, ki so za poravnavo obveznosti, nastalih v tekočem letu, izplačani iz proračuna oziroma nakazani neposrednim uporabnikom do vključno 31. decembra tekočega leta.
(3) Za tehnično izvedbo prejšnjega odstavka lahko proračun in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.

(1) Namenski prihodki proračuna za leto 2003 in 2004 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, ki se uporabijo za odhodke v bilanci prihodkov in odhodkov ali za izdatke v računu financiranja:
1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/2001), ki se po kriterijih, ki jih določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
2. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/2001), ki se skladno s programi vlade uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
3. prihodki po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
4. prihodki po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/2001, 111/2001 in 67/2002), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
5. prihodki po 116. členu zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/2001), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah, in jih upravne enote uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
7. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) vplačujejo v proračun Republike Slovenije, ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki po 110. členu zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001), ki se iz naslova letnih in mesečnih pristojbin uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu za razširjanje programskih vsebin;
9. prihodki takse po uredbi o taksi zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin (Uradni list RS, št. 2/2002), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedeni uredbi;
10. prihodki takse za razgradnjo izrabljenih motornih vozil po posebni uredbi, ki se do višine pravic porabe, zagotovljenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedeni uredbi;
11. prihodki po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu. Med prihodke rudarskega sklada se štejejo tudi proračunska sredstva, ki so potrebna za nujno sanacijo za okolje nevarnih vrtin in drugih objektov za pridobivanje ogljikovodikov;
12. prihodki takse po posebni uredbi, ki ureja takso za emisijo ogljikovega dioksida, ki se do višine 6.500,000.000 tolarjev uporabijo za namene, določene v navedeni uredbi pri ministrstvu, pristojnem za okolje;
13. prihodki po 162. členu zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) in sicer:
– v letu 2003: vodna povračila do višine 1025,000.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 400,000.000 tolarjev, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu pri ministrstvu, pristojnem za okolje in
– v letu 2004: vodna povračila do višine 1.919,813.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 450,000.000 tolarjev, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu pri ministrstvu, pristojnem za okolje;
14. prihodki, ki se v skladu s 3. točko drugega odstavka 74. člena ZJF uporabijo za plačilo stroškov prodaje kapitalskih naložb v višini, ki je za to potrebna,
15. prihodki od prodaje strateških blagovnih naftnih derivatov, ki se do višine 1.500,000.000 tolarjev uporabijo v skladu z zakonom, ki ureja pomoči za reševanje in prestrukturiranja gospodarskih družb v težavah za sanacijo podjetij pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo,
16. prihodki neizterjanih pristojbin, obračunanih po razveljavljenem zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97, 45/97 – odločba US, 13/98 – odločba US, 59/99 – odločba US in 36/2000 – odločba US), katere so zapadle v plačilo pred uveljavitvijo veljavnega zakona o telekomunikacijah, ki se uporabijo za namene določene v 116. členu navedenega zakona,
17. prihodki, ki jih vplača Slovenska razvojna družba v likvidaciji, d.d., ki se uporabijo za plačilo izvajanja javnih pooblastil te družbe za državo,
18. prihodki pristojbin za veterinarsko spričevalo, veterinarsko potrdilo ter veterinarski pregled, ki so bili vplačani v letu 2003 in presegajo višino 1.580,000.000 tolarjev, ki se uporabijo za zagotavljanje preventivnega zdravstvenega varstva živali ter ukrepov v veterini in
19. prihodki obresti na sredstva donacij iz naslova predpristopne pomoči Evropske unije, ki se uporabijo na način kot ga določi donator in predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leto 2003 so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun vplačajo na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/2000 – ZJS, 67/2001 in 47/2002) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
(2) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leto 2003 so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF naslednji prejemki, ustvarjeni z realizacijo programa prodaje finančnega premoženja v lasti države za leto 2003, ki se uporabijo za izdatke v računu finančnih terjatev in naložb:
1. kupnina od kapitalskih naložb v Talumu, d.d., ki se največ do višine 18.000,000.000 tolarjev in v naslednjem vrstnem redu uporabi za:
– povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javni sklad, do višine 2.500,000.000 tolarjev;
– povečanje kapitalskih naložb v podjetjih, ki so izvajalci dejavnosti proizvodnje električne energije oziroma holdinga teh podjetij, do višine 4.000,000.000 tolarjev;
– sanacijo gospodarskih družb v težavah do višine 3.250,000.000 tolarjev;
– izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom skladno z 2. in 3. členom zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003 (Uradni list RS, št. 99/99) do višine 2.000,000.000 tolarjev;
– povečanje namenskega premoženja in izvajanje programa Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva do višine 500,000.000 tolarjev;
– razvoj turizma do višine 750,000.000 tolarjev in
– za povečanje osnovnega kapitala javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. ali njegovega pravnega naslednika do višine 5.000,000.000 tolarjev z namenom zagotavljanja sredstev za realizacijo sanacijskega programa;
2. kupnina od kapitalskih naložb v Industriji usnja Vrhnika, d.d., ki se do višine 740,000.000 tolarjev in v naslednjem vrstnem redu uporabi za:
– razvoj turizma do višine 240,000.000 tolarjev in
– povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja do višine 500,000.000 tolarjev za izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike;
3. kupnina od kapitalskih naložb države v Luki Koper, d.d., se do višine 5.500,000.000 tolarjev v naslednjem vrstnem redu uporabi za:
– povečanje kapitalskih naložb iz investicijskega sklada za jugovzhodne trge do višine 1.000,000.000 tolarjev;
– izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom skladno z 2. in 3. členom zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003 (Uradni list RS, št. 99/99) do višine 1.000,000.000 tolarjev;
– povečanje namenskega premoženja in izvajanje programa Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva do višine 500,000.000 tolarjev;
– razvoj turizma do višine 500,000.000 tolarjev in
– povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javni sklad, do višine 2.500,000.000 tolarjev;
4. kupnina od kapitalskih naložb države v podjetjih elektrogospodarstva se do višine 21.000,000.000 tolarjev v skladu s prvim odstavkom 122. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) uporabi za namene, določene v navedenem zakonu.
(3) Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb za leti 2003 in 2004 so v skladu s 74. členom ZJF glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ti prejemki se do višine pravic porabe predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu v računu finančnih terjatev in naložb, uporabijo za izdatke za enak namen.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se zamenjava kapitalske naložbe države v eni gospodarski družbi za kapitalsko naložbo države v drugi gospodarski družbi izkaže samo v bilanci stanja. Za zamenjavo kapitalske naložbe se šteje tudi združitev pravnih oseb ali dokapitalizacija ene pravne osebe s stvarnim vložkom, ki se izvede med pravnimi osebami v katerih ima država večinski delež in ob pogoju, da se s tem skupna vrednost državnega premoženja ne zmanjša. V primeru, da se zamenjava izvrši z denarnim vložkom pa se to izkaže kot namenski prejemek in izdatek proračuna.

(1) Neporabljene pravice porabe slovenske soudeležbe pri izvajanju programov, ki se financirajo iz donacij in so zagotovljene na posebnih postavkah, se lahko na koncu tekočega leta prenesejo v proračun naslednjega leta za iste namene. Za znesek prenesenih pravic porabe se povečajo finančni načrti neposrednih uporabnikov ter skupni obseg izdatkov proračuna tekočega leta.
(2) Prerazporejanje pravic porabe s postavk iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno.

(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne sme neposredni uporabnik samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu.

(1) Predlagatelj finančnega načrta lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti med podprogrami znotraj glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma v pristojnosti predlagatelja finančnega načrta ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu. V enakem obsegu lahko odločajo tudi predlagatelji finančnih načrtov pravosodnih neposrednih uporabnikov ter upravnih enot o prerazporeditvah pravic porabe med neposrednimi proračunskimi uporabniki iz njihove pristojnosti, katere so znotraj podprograma.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti.

(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ne glede na omejitve iz 10. in 11. člena tega zakona, med:
1. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu in
2. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča, ne glede na določila iz 10. in 11. člena ter prejšnjega odstavka tega člena o prerazporeditvah:
1. na in s postavke 1094 – Ureditev bodoče zunanje meje Evropske unije pri Servisu skupnih služb Vlade Republike Slovenije;
2. s postavke 3504 – Plače – nove zaposlitve pri Generalštabu slovenske vojske;
3. na postavke za transfere posameznikom in gospodinjstvom pri ministrstvu, pristojnem za delo, družino in socialne zadeve, za zakonsko določene obveznosti;
4. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, določenega v 48. členu ZJF;
6. na postavko 6396 – Dodatne obveznosti do ZPIZ pri ministrstvu, pristojnem za finance, in
7. na postavke v področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga pri ministrstvu, pristojnem za finance.
(3) O prerazporeditvah pravic porabe po prvem in drugem odstavku tega člena odloča vlada na podlagi predloga ministrstva, pristojnega za finance, pripravljenega na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(4) Predlog za prerazporeditev iz 4., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka tega člena lahko pripravi ministrstvo, pristojno za finance, samostojno, če je tak ukrep nujen za izvršitev proračuna.

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 10., 11. in 12. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Ko nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti kratkoročnega zadolževanja pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvrši iz proračunskih postavk za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku ter v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s posebnim predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje ureja izvajanje tega odstavka.

Po uveljavitvi rebalansa proračuna je osnova za prerazporejanje pravic porabe sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo.

Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.

(1) Za oddajo javnih naročil se v skladu s 124. členom zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), kot najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti, določajo naslednje vrednosti:
1. 10,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitve in
2. 20,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradnje.
(2) Predhodna objava po 67. členu ZJN-1 se opravi, če ocenjena vrednost naročila presega 165,000.000 tolarjev.
(3) Predpisano zavarovanje po petem odstavku 23. člena ZJN-1 se zahteva od ponudnika, če vrednost naročila presega:
1. 30,000.000 tolarjev – za blago in storitve in
2. 50,000.000 tolarjev – za gradnje.
(4) V primeru oddaje javnega naročila po omejenem postopku skladno z 19. členom ZJN-1 ni potrebno, da ima naročnik že v prvi fazi tega postopka zagotovljena sredstva za celotno obdobje izvajanja javnega naročila.
(5) Zneski iz tega člena so navedeni brez davka na dodano vrednost.
(6) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V razpisnih pogojih javnega naročila se morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe na način iz naslednjega člena.

(1) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, če je razpisal javno naročilo skladno s šestim odstavkom 15. člena tega zakona.
(2) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2003 za namene iz prvih dveh odstavkov tega člena sklene pogodbe do višine 60% obsega pravic porabe, zagotovljenih na postavkah proračuna za leto 2004. V letu 2004, če je proračun za leto 2005 sprejet, lahko sklene pogodbo do višine 60% obsega pravic porabe, načrtovanih na postavkah proračuna za leto 2005.
(4) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za prevzemanje obveznosti za najemnine in zakupnine, odhodke iz donacij ter za sredstva lastne udeležbe pri sofinanciranju programov, ki se financirajo iz donacij.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik v letu 2003 za odhodke iz naslova investicijskih transferov drugim ravnem države prevzame obveznosti za leto 2004 v višini 80% obsega pravic porabe, zagotovljenih na postavki proračuna za leto 2004, za leto 2005 v višini 60% obsega pravic porabe, zagotovljenih na postavki proračuna za leto 2004, za leto 2006 pa v višini 40% obsega pravic porabe, zagotovljenih na postavki proračuna za leto 2004, če so investicije vključene v načrt razvojnih programov.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko Servis skupnih služb vlade na proračunski postavki 1094 – Ureditev bodoče zunanje meje EU v letu 2003 sklene pogodbe, ki zapadejo v plačilo v letu 2004, do višine 10.200,000.000 tolarjev.

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu prevzema in plačuje obveznosti za realizacijo načrta razvojnih programov v breme pravic porabe na ustreznih postavkah v njegovem finančnem načrtu za tekoče leto, v breme proračunov prihodnjih let pa lahko prevzema in plačuje navedene obveznosti skladno s prejšnjim členom.
(2) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov ali programov iz načrta razvojnih programov največ do 20% predvidenih sredstev za posamezni projekt oziroma program. O spremembi vrednosti projekta ali programa nad 20% odloča vlada. Vlada odloča na podlagi spremenjene dokumentacije predlagatelja. Spremembe morajo biti predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance.
(3) Vlada lahko v tekočem letu uvrsti v načrt razvojnih programov nove projekte ali programe, ki se nanašajo na transfere drugim ravnem države.
(4) Pristojna ministrstva morajo za sofinanciranje investicijskih projektov občin iz državnega proračuna, ki se bodo pričeli izvajati leta 2004 in 2005, v letu 2003 objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin. Izbrani projekti bodo vključeni v načrt razvojnih programov v spremembah proračuna za leto 2004 in proračun za leto 2005.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so najkrajši plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo:
– obveznosti za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, znašajo plačilni roki 60 dni in
– vseh ostalih obveznosti znašajo plačilni roki 30 dni.
V dogovorjenih primerih je lahko plačilni rok največ 90 dni.
(2) Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračila stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. v breme sredstev donacij, če donator tako zahteva in v breme sredstev lastne udeležbe pri sofinanciranju programov, ki se financirajo iz donacij;
4. drugih tekočih domačih transferov;
5. transferov posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij in
6. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi lahko nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen v primeru, da občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, ker na ta način doseže nižjo pogodbeno ceno.

(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to načrtovano v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF oziroma v načrtu razvojnih programov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je tovrsten izdatek nujen za izvedbo nepredvidenih popravil, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2003 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 50.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. december 2002.
(4) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2004 lahko uporabi skladno z drugim odstavkom tega člena, ne sme presegati 50.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. december 2003.

Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova postavka – konto, na katero se skladno s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.

(1) Obveznosti na postavki 6396 – Dodatne obveznosti do ZPIZ in na postavkah obresti domačega in tujega zadolževanja, ki presegajo predvidene pravice porabe zagotovljene v rebalansu proračuna, se plačujejo tudi nad to višino. Sredstva za pokrivanje obveznosti se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov rebalansa proračuna, kot so bili načrtovani in/ali
2. z dodatnim zadolževanjem države.
(2) Za znesek povečane realizacije odhodkov rebalansa proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt Ministrstva za finance in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi z rebalansom proračuna določen primanjkljaj rebalansa proračuna.

(1) V skladu z obstoječo zakonodajo se objekti in omrežja, ki so opredeljeni kot javna infrastruktura na področju javnih služb ali javnih gospodarskih služb, lahko gradijo ali nabavljajo tudi s sredstvi investitorja, ki je oseba zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: zasebni investitor), razen v primerih ko za posamezna področja pogoje za podelitev koncesije uredi poseben zakon. Zasebni investitor lahko nastopa kot investitor ali kot soinvestitor.
(2) Za zasebna vlaganja v javno infrastrukturo iz prejšnjega odstavka mora biti v pogodbi med neposrednim uporabnikom in zasebnim investitorjem opredeljeno, da:
1. praviloma preide lastninska pravica na javni infrastrukturi na državo, če ni z zakonom drugače določeno;
2. mora zasebni investitor omogočiti nemoteno izvajanje javne službe oziroma javne gospodarske službe s to infrastrukturo in
3. v primeru, če preide lastninska pravica na javni infrastrukturi odplačno na državo, potem končna cena investicije v javno infrastrukturo ne sme presegati predračunske vrednosti iz investicijske dokumentacije izdelane v skladu z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo investicijskih programov za javna naročila (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99, 39/2000 in 102/2000 – popr.) za več kot je letna stopnja inflacije.
(3) Za izbor zasebnega investitorja se smiselno uporabljajo določila 133. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000 – popr.), kolikor to ni v nasprotju s posebnim zakonom.
(4) Podrobnejša navodila za izvedbo tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

Neposredni uporabniki določijo dinamiko izplačil tekočih transferov javnim zavodom, javnim agencijam, javnim skladom in javnim gospodarskim zavodom tako, da posredni uporabniki prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za blago in storitve pa največ dvakrat mesečno, in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer morajo upoštevati roke plačil v breme državnega in občinskih proračunov, ki so določeni v 18. členu tega zakona.

Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance in ministrice, pristojne za strukturno politiko in regionalni razvoj, izda uredbo, s katero podrobno določi pravice in obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev Evropske unije v Republiki Sloveniji, predvsem pa naloge plačilnih organov, organov upravljanja, posredniških organov in končnih koristnikov oziroma končnih prejemnikov teh sredstev.

(1) Proračunski skladi v letu 2003 in 2004 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF in
2. podračun, ustanovljen na podlagi zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994 – 2008 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/2000 in 111/2001).
(2) Proračunska rezerva se v letu 2003 iz prihodkov proračuna oblikuje v višini 2.100,000.000 tolarjev. Sredstva proračunske rezerve se skladno s programi, ki jih vlada sprejme do konca leta 2002 in do takrat še niso v celoti realizirani, uporabljajo tudi za izvajanje:
1. zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/2001), pri čemer omejitev iz napovednega stavka za realizacijo tega zakona iz proračunske rezerve ne velja;
2. zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so v obdobju september – november 1998 prizadele Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 34/99);
3. zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000 (Uradni list RS, št. 81/2000) in
4. zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 (Uradni list RS, št. 85/2001).
(3) Proračunska rezerva se v letu 2004 iz prihodkov proračuna oblikuje v višini 4.500,000.000 tolarjev.

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati terjatve, ki jih ima Republika Slovenija in sicer največ do skupne višine 100,000.000 tolarjev v posameznem letu.

(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2003 lahko zadolži do višine 230.519,213.000 tolarjev. V ta obseg zadolževanja se ne šteje zadolževanje države v letu 2003 za potrebe upravljanja z dolgovi države.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2004 lahko zadolži do višine 270.658,589.000 tolarjev. V ta obseg zadolževanja se ne šteje zadolževanje države v letu 2004 za potrebe upravljanja z dolgovi države.
(3) V obseg zadolževanja države iz prejšnjih dveh odstavkov se ne šteje:
1. zadolževanje po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994 – 2007 (Uradni list RS, št. 13/94, 42/2000 – obvezna razlaga in 97/2001);
2. izdaja obveznic po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja;
3. izdaja obveznic po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in
4. izdaja enomesečnih zakladnih menic za razvoj denarnega trga, v okviru sredstev, ki so deponirana pri Banki Slovenije. Ta del zadolževanja se tudi ne šteje za likvidnostno zadolževanje iz tretjega odstavka 81. člena ZJF.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena se lahko država v letih 2003 in 2004 dodatno zadolži do obsega, ki zagotavlja realizacijo obsega odhodkov v sprejetem proračunu za posamezno leto, če so realizirani prihodki v teh letih nižji od predvidenih v sprejetem proračunu in v primeru iz 21.a člena tega zakona (fiskalni stabilizator). Povečano zadolževanje iz tega naslova lahko znaša največ 15.000,000.000 tolarjev. Vlada mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.

(1) Obseg poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, ne sme v letu 2003 preseči skupne višine glavnic 90.000,000.000 tolarjev.
(2) Obseg poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, ne sme v letu 2004 preseči skupne višine glavnic 90.000,000.000 tolarjev.

(1) Pravice porabe za vračilo dolgov države in plačilo poroštev se zagotavljajo v finančnih načrtih pristojnih neposrednih uporabnikov.
(2) Pravice porabe za plačilo poroštev, ki niso zagotovljene v proračunu, se plačajo v breme proračunskih postavk v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za finance. Na te postavke se takoj prerazporedijo pravice porabe iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v čigar delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo izdano poroštvo.

(1) Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2003 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 150.000,000.000 tolarjev.
(2) Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2004 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 118.000,000.000 tolarjev.

(1) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza (Uradni list RS, št. 20/98) se za leto 2003 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 375.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 156.000,000.000 tolarjev in
3. poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 35.000,000.000 tolarjev.
(2) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 25. člena tega zakona.
(3) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza se za leto 2004 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 400.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 163.000,000.000 tolarjev in
3. poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 45.000,000.000 tolarjev.
(4) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 25. člena tega zakona.

(1) Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji za leto 2003 se v skladu z 20. členom zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US in 89/99 – odločba US) določi v višini 85.948 tolarjev.
(2) Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji za leto 2004 se v skladu z 20. členom zakona o financiranju občin določi v višini 89.902 tolarjev.

(1) Do sprejema zakona, ki bo na novo uredil financiranje občin, pripada občini, na območju katere leži nezazidano stavbno zemljišče, del davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), obračunanega od prodaje tega zemljišča, in sicer v znesku, ki je enak znesku davka na promet nepremičnin, ki bi se obračunal, če bi to zemljišče bilo obdavčeno z davkom na promet nepremičnin.
(2) Občina, ki ji v skladu z 20.a členom zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98, 1/99 – ZNIDC, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US, 79/99 – ZJF in 89/99 – odločba US) v tekočem letu pripada finančna izravnava za zagotavljanje primerne porabe, pridobi sredstva iz prejšnjega odstavka v okviru finančne izravnave.
(3) Občina, ki ji v tekočem letu lastni prihodki omogočajo zagotavljanje primerne porabe, pridobi sredstva iz prvega odstavka tega člena na način, določen v skladu s četrtim do osmim odstavkom tega člena. Ti prihodki občinskega proračuna se štejejo kot davek na promet nepremičnin.
(4) Davčni zavezanec, ki proda nezazidano stavbno zemljišče mora davčnemu organu prijaviti takšno prodajo in v njej navesti predvsem podatke o lokaciji zemljišča, o vrednosti zemljišča in obračunanem davku na dodano vrednost. Davčni zavezanec prijavo predloži davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna DDV, v katerem je obračunal DDV od prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča.
(5) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov, zbranih v skladu s prejšnjim odstavkom, obvesti občine iz tretjega odstavka tega člena o zneskih davka, ki jim pripada v skladu s tem členom za vsak mesec.
(6) Uprava Republike Slovenije za javna plačila občinam iz tretjega odstavka tega člena v skladu z obvestilom ministrstva, pristojnega za finance, iz prejšnjega odstavka, nakaže sredstva v roku 45 dni po poteku vsakega meseca. Nakazilo občinam se izvede na ustrezne vplačilne račune davka na promet nepremičnin in se izvede kot zmanjšanje sredstev iz naslova davka na dodano vrednost na vplačilnih računih proračuna Republike Slovenije.
(7) Delež davka, ki v skladu z merili iz prvega odstavka tega člena pripada občinam iz tretjega odstavka tega člena za obdobje od 28. marca 2003 do uveljavitve tega zakona, se določi na podlagi zahtevkov, ki jih občine v roku 15 dni od uveljavitve tega zakona naslovijo na ministrstvo, pristojno za finance. Zahtevki morajo vsebovati katastrske podatke o nezazidanem stavbnem zemljišču, ki je bilo predmet prodaje, podatke, ki omogočajo identifikacijo prodajalca, datum opravljenega prometa ter podatke o ceni. Na podlagi prejetih zahtevkov in z upoštevanjem podatkov Davčne uprave Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance obvesti občine iz tretjega odstavka tega člena o zneskih davka, ki jim pripada v skladu s tem členom in nakaže sredstva v roku 45 dni po uveljavitvi tega zakona.
(8) Vlada izda predpis o izvajanju tega člena, predvsem glede obveznosti prijave prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča in objavi seznam občin iz tretjega odstavka tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določba 21.b člena tega zakona smiselno velja tudi za občine.
Poleg pogojev iz drugega odstavka 21.b člena morajo biti v pogodbi z zasebnim investitorjem finančne obveznosti občine dogovorjene tako, da obseg sredstev za plačilo pogodbenih obveznosti ne presega višine namenskih prihodkov predvidenih za določen namen, ali 3% realiziranih prihodkov v sprejetem proračunu preteklega leta, zmanjšanih za namenske prihodke.

Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte. V nasprotnem primeru so dolžni pokriti primanjkljaj v okviru svojega finančnega načrta oziroma finančnega načrta predlagatelja, upoštevaje omejitve iz 10., 11. in 12. člena tega zakona.

(1) Neposredni uporabniki lahko v letu 2003 iz sredstev za plače izplačujejo plače po:
1. prvem odstavku 65. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94, 41/94, 70/97, 87/97 in 38/99; v nadaljnjem besedilu: ZDDO),
2. 94. členu zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) in
3. 63. členu zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98 in 56/99)
le tistim zaposlenim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik na podlagi veljavnih pravilnikov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest do 1. januarja 2002.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko tudi po uveljavitvi tega zakona določi plača po prvem odstavku 65. člena ZDDO na delovnih mestih, na katerih delavci sklenejo delovno razmerje na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZDDO.

(1) Plače novozaposlenih delavcev v Generalštabu slovenske vojske se izplačujejo v breme postavke 5866 – Plače.
(2) Zagotovljene pravice porabe na postavki 3504 – Plače-nove zaposlitve pri Generalštabu slovenske vojske, ki vključujejo sredstva za plače novozaposlenih od 1. januarja 2003 dalje in sredstva za realizacijo programa prerazporeditve zaposlenih iz Carinske uprave Republike Slovenije v višini 1.000,000.000 tolarjev, se prerazporejajo na proračunsko postavko 5866 v višini nastalih obveznosti za novozaposlene delavce od 1. januarja 2003 dalje.
(3) V primeru, da v letu 2003 ne bo realiziran program prerazporeditve zaposlenih iz Carinske uprave Republike Slovenije v Generalštab slovenske vojske, se zagotovljene pravice porabe za ta namen v višini do 1.000,000.000 tolarjev prerazporedijo s postavke 3504 na postavko 3096 – Plače pri Carinski upravi Republike Slovenije.

(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v tolarjih in v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za obdobje daljše od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 43. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJS) se, do nove sistemske ureditve financiranja javnih skladov, sredstva za delo javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, zagotavljajo iz:
1. prejemkov od upravljanja namenskega premoženja sklada, ki se v skladu z odločitvijo ustanovitelja enkrat ali večkrat na leto prenesejo iz denarnega računa za namensko premoženje, odprtega v skladu z 32. členom ZJS, na denarni račun za vplačila in izplačila sredstev za delo in
2. plačil za opravljene storitve in drugih prejemkov iz dejavnosti javnega sklada.
(2) Določbe 44. člena ZJS veljajo v primeru javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, kolikor prejemki iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za zagotavljanje sredstev za delo, in če ustanovitelj tako odloči.

Ne glede na določbo petega odstavka 21. člena zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (Uradni list RS, št. 86/2000 in 79/2001 – odločba US) lahko Stanovanjski sklad RS, javni sklad, v letu 2003 in 2004 zadrži sredstva, ki jih v primeru odstopa varčevalca od pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi dobi vrnjena in jih nameni za izplačila upravičencem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in sicer do razlike med potrebnimi sredstvi za izplačilo premij v tekočem letu in med obsegom v proračunu tekočega leta, za ta namen zagotovljenih sredstev.

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, preko katerih opravljajo dvige gotovine.

S 1. januarjem 2003 prenehajo veljati določbe zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 32/2001 in 64/2002), ki se nanašajo na leto 2003.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2003.

V letu 2003 in 2004 se iz proračunske postavke 2375 – Ekološka in tehnološka sanacija Nafte Lendava pri ministrstvu, pristojnem za okolje, prostor in energijo financira sanacija za okolje nevarnih vrtin in pripadajočih objektov za pridobivanje ogljikovodikov.

Z dnem uveljavitve tega zakona se razveljavi 24. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 81/2000-ZPSV-C, 124/2000, 109/2001, 108/2002 in 110/2002-ZISDU-1).

S 1. julijem 2003 se neporabljene pravice porabe ter prevzete obveznosti na proračunskih postavkah pri Ministrstvu za gospodarstvo, na katerih ima pooblastilo za razpolaganje ministrica, pristojna za strukturno politiko in regionalni razvoj, prenesejo na neposrednega uporabnika, pristojnega za regionalni razvoj, skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, pri katerem se v ta namen odprejo ustrezne proračunske postavke.

(1) Oddaja nepremičnega premoženja države v najem je dovoljena po metodi neposredne pogodbe tudi, če:
1. država daje v najem nepremičnino, ki več ne omogoča funkcionalne uporabe za določen namen;
2. ima potencialni najemnik nepremičnine iz prejšnje točke nepremičnino, katere najem bi omogočil državi funkcionalno uporabo nepremičnine za namene iz prejšnje točke in
3. je cena najema obeh nepremičnin po kvadratnem metru enaka.
(2) Vlada lahko premično premoženje bivše Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, katerega knjigovodska vrednost je nič, neodplačno prenese v last občin oziroma v upravljanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskih proračunov ter v last ustanov ali društev, ki delujejo na področju šolstva, znanosti, športa, zdravstva, sociale, kulture ali človekovih pravic.

(1) Za pogodbe iz tretjega odstavka 16. člena zakona, ki so sklenjene do uveljavitve tega zakona, ali so sklenjene na podlagi postopkov oddaje javnih naročil, ki so se pričeli do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo dosedanje določbe zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo pristojni neposredni uporabniki urediti obveznosti 21.c člena zakona v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona.
(3) Vlada mora v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona izdati uredbo iz 21.č člena zakona.
(4) Vlada mora v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona izdati uredbo iz 29.a člena zakona.
(5) Minister, pristojen za finance, mora izdati predpis iz:
1. 21.b člena zakona v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona in
2. 32.a člena zakona v roku 14 dni po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.