Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. oktobra 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o policiji, ki obsega:
– zakon o policiji – ZPol (Uradni list RS, št. 49/98 z dne 3. 7. 1998),
– zakon o policiji – popravek – ZPol (Uradni list RS, št. 66/98 z dne 1. 10. 1998),
– zakon o dopolnitvi zakona o policiji – ZPol-A (Uradni list RS, št. 93/2001 z dne 23. 11. 2001),
– zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/2002 z dne 14. 6. 2002),
– zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 56/2002 z dne 28. 6. 2002),
– zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb – ZPNOVS (Uradni list RS, št. 26/2003 z dne 13. 3. 2003),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenija o razveljavitvi prvega, drugega in tretjega odstavka 49. člena zakona o policiji, ki začne učinkovati po enem letu od objave v Uradnem listu RS, št. U-I-272/98 (Uradni list RS, št. 48/2003, z dne 23. 5. 2003) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji – ZPol-B (Uradni list RS, št. 79/2003 z dne 12. 8. 2003).
Št. 210-01/94-5/26
Ljubljana, dne 2. oktobra 2003.
EPA 969-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O N
O POLICIJI
uradno prečiščeno besedilo
(ZPol-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki opravlja naloge, določene v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
2. člen
Ministrstvo v razmerju do policije:
– določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije;
– pripravlja letne finančne načrte nabav policije, nadzira njihovo izvrševanje in izvaja finančno poslovanje policije;
– izvaja naloge investicijske dejavnosti in investicijskega vzdrževanja nepremičnin v uporabi policije ter izvaja načrt nabav;
– koordinira in usklajuje projektiranje, gradnjo in vzdrževanje informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije ter skrbi za njegovo skladnost s sistemi drugih državnih organov;
– usmerja in nadzoruje izvajanje nalog policije in
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše način in oblike izvajanja pooblastil ministrstva v razmerju do policije.
2.a člen
Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Predstojnik policije mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu policije in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije.
Minister daje policiji usmeritve in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča.
Pristojnosti ministra iz prejšnjega odstavka ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec. Šteje se, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.
2.b člen
Nadzor nad policijo opravljajo uslužbenci ministrstva, ki imajo policijska pooblastila v okviru izvajanja nadzora in so v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s policisti.
2.c člen
Uslužbenci ministrstva, ki opravljajo nadzor nad policijo, imajo poleg policijskih pooblastil po veljavni zakonodaji, za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora, tudi naslednja pooblastila:
1. zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
2. zahtevati vpogled v dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij;
3. opraviti razgovor z delavci policije;
4. vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
5. zahtevati ateste ter tehnične in druge podatke o tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu;
6. prisostvovati izvajanju določenih nalog policije;
7. od policije in delavcev policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za uspešno izvedbo nadzora.
Za izvajanje določenih nalog posameznega nadzora nad policijo lahko minister zadolži tudi posamezne policiste, ki so zaposleni v policiji, ali druge uslužbence ministrstva.
2.č člen
Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil iz 2.c člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov iz 49. člena tega zakona in ukrepov iz 150., 151. in 155. člena zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 25/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 5/98 – odločba US, 49/98 – ZPol, 72/98, 6/99, 66/2000, 111/2001, 32/2002 – odločba US, 44/2003 – odločba US in 56/2003) onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija do odločitve ministra začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij.
Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako zaupnosti, smejo delavci ministrstva, ki opravljajo nadzor nad policijo, pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe, ki je določila stopnjo zaupnosti dokumenta, oziroma osebe, ki jo ona pooblasti.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA POLICIJE
3. člen
Naloge policije so:
1. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
2. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov;
3. vzdrževanje javnega reda;
4. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
5. varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
6. opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
7. varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
8. varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
9. izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.
Naloge iz prejšnjega odstavka izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijski upravi in policijski postaji.
Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, se izvajajo v okviru policijske postaje kot notranje organizacijske enote policije.
Notranjo organizacijo policije iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi akt o organizaciji in sistemizaciji.
4. člen
Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje.
Sedež policije je v Ljubljani.
5. člen
Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.
6. člen
Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, vodi, usmerja in usklajuje delo policijskih uprav, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč, nadzoruje njihovo delo, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, skrbi za delovanje policije v izrednem stanju ali v vojni, skrbi za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
2. ukrepa na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, mejnih zadev in tujcev, javnega reda v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju, in odloča na drugi stopnji v zadevah prehajanja čez državno mejo;
3. organizira, vodi in izvaja varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov;
4. opravlja kriminalističnotehnična in laboratorijska raziskovanja ter daje strokovna mnenja s tega področja;
5. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
6. sodeluje s policijami tujih držav in z mednarodnimi organizacijami s področja dela policije;
7. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije;
8. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
9. skrbi za zaposlovanje policistov in drugih delavcev v policiji, jih razporeja ter organizira in vodi strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
10. predlaga in izvaja finančne načrte in predlaga načrte nabav policije, upravlja in skrbi za tekoče vzdrževanje zgradb, naprav in opreme, zagotavlja oskrbo policijskih enot, odloča o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev policije ter opravlja naloge na področju pisarniškega poslovanja;
11. določa sistemizacijo, standardizacijo in tipizacijo materialno – tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme;
12. v okviru odobrenih finančnih sredstev načrtuje, razporeja in skrbi za racionalno in namensko porabo;
13. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.
Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Generalna policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog iz pristojnosti policijske uprave, kadar oceni, da je to potrebno.
7. člen
Policijska uprava je območna organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
Policijske uprave, njihovo območje in sedež določi vlada.
8. člen
Policijsko upravo vodi direktor.
Direktor policijske uprave je za svoje delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.
9. člen
Policijska uprava opravlja naslednje naloge:
1. usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovna navodila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč;
2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3. zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda;
4. zagotavlja in izvaja določene naloge s področja urejanja in nadzora prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb in objektov;
6. zagotavlja in izvaja določene naloge za mejno kontrolo in varovanje državne meje;
7. izvaja postopke s tujci;
8. sodeluje z obmejnimi policijskimi organi sosednjih držav;
9. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;
10. opravlja določene naloge s področja delovanja policije v izrednem stanju ali v vojni;
11. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije;
12. opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, finančnih in materialnih zadev, tekočega vzdrževanja objektov in materialno-tehničnih sredstev;
13. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.
Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni direktorju policijske uprave.
Če policijska uprava ugotovi, da policijska postaja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti komandirja policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Policijska uprava lahko neposredno prevzame posamezno nalogo ali vrsto nalog iz pristojnosti policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
10. člen
Policijska postaja je območna organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno področje dela policijske uprave.
Območje in sedež policijske postaje določi minister.
11. člen
Policijsko postajo vodi komandir.
Komandir policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
12. člen
(prenehal veljati)
13. člen
Za občasno opravljanje določenih nalog ali za izvedbo posamezne naloge policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto ter določi njene naloge, način delovanja in uporabe.
14. člen
Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, plovila, oborožitev in posebno opremo.
Barvo, posebno opremo in oznake vozil ter plovil in oborožitve policije določi vlada.
15. člen
Minister, na predlog generalnega direktorja policije, določi objekte in okoliše objektov, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.
16. člen
Za zagotavljanje varnosti policistov, varovanje tehničnih sredstev ter opreme izvaja policija posebne ukrepe.
Vrste in način izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
17. člen
Policija se v okviru delovnega področja, določenega z zakonom, pripravlja tudi za delovanje v izrednem stanju ali vojni.
V izrednem stanju ali vojni opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim razmeram prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela.
O drugačni uporabi policije v izrednem stanju ali vojni odloči državni zbor na predlog vlade. Če se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, o drugačni uporabi policije, na predlog vlade, odloča predsednik republike.
Uporabo materialno-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije v izrednem stanju ali vojni načrtuje policija.
Za izvajanje določenih nalog policije v izrednem stanju ali vojni se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti.
18. člen
Če vlada oceni, da drugače ni mogoče zavarovati javnega reda, lahko naloži ministru, da z odredbo:
– omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih;
– prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka smejo veljati, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni.
19. člen
Policija lahko na prošnjo mednarodnih organizacij ali na podlagi meddržavnih sporazumov, katerih članica ali podpisnica je Republika Slovenija, sodeluje v tujini pri opravljanju policijskih ali drugih nevojaških nalog.
O uporabi policije za naloge iz prejšnjega odstavka odloča vlada na predlog ministra.
20. člen
Policija mora v okviru zakonskih predpisov tudi brez posebnega pooblastila, določenega v tem ali drugih zakonih, ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost, red in mir.
O uporabi policije po prejšnjem odstavku odloča minister.
Državni organi, gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki morajo dati policiji na razpolago tehnična sredstva in osebe, usposobljene za upravljanje z njimi, potrebna za izvršitev nalog iz prvega odstavka tega člena.
Stroški, nastali z uporabo tehničnih sredstev in opreme po prejšnjem odstavku, so stroški proračuna.
Pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev. Odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev.
21. člen
Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti.
Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k vzpodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.
V ta namen policijske postaje in policijske uprave ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja.
22. člen
Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi svojemu delu ali upravičenim koristim drugih.
Podatke in obvestila o izvrševanju nalog iz prejšnjega odstavka daje generalni direktor policije ali za to pooblaščen delavec.
23. člen
Policija zagotavlja pomoč državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, zavodom, organizacijam, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki imajo na podlagi zakona javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij uprave (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.
24. člen
Policija zagotavlja pomoč iz prejšnjega člena na podlagi pisnega zahtevka upravičenca, kadar okoliščine tak pisni zahtevek brez škode zaradi odlašanja časovno dopuščajo.
Upravičenec mora zahtevek iz prejšnjega odstavka poslati pristojni policijski postaji najmanj tri dni pred opravljanjem nalog. V zahtevku morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je potrebno zagotoviti pomoč policistov, in zakonska podlaga, na kateri temelji zahteva.
25. člen
Pred začetkom opravljanja nalog upravičenca morajo policisti opozoriti zavezanca ali druge osebe, da bodo zoper njih uporabili prisilna sredstva, če bodo ovirali opravljanje nalog upravičenca.
Policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen upravičenec.
26. člen
V primerih, ko policisti pri zagotavljanju pomoči iz prejšnjega člena pričakujejo upiranje ali ogrožanje večjega števila oseb, lahko do izvršitve naloge upravičenca prepovejo gibanje in zadrževanje na določenem območju ali v določenem objektu.
Osebe, ki ovirajo ali poskušajo ovirati opravljanje upravnih nalog upravičenca ali ogrožajo življenje ljudi, lahko policisti odstranijo oziroma ukrepajo v skladu z zakonom.
27. člen
Posameznik ima pravico pomagati policiji pri opravljanju z zakonom določenih nalog.
Posameznik, ki policiji pomaga in se pri tem poškoduje, zboli ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru nesreče pri delu.
Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je posameznikova povprečna plača oziroma povprečna plača na delovnem mestu policista v zadnjem letu pred nastankom poškodbe, če je to zanj ugodneje ali če ni v delovnem razmerju.
Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine.
Družinski člani posameznika iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini šestih mesečnih povprečnih plač tega posameznika oziroma povprečne plače na delovnem mestu policista v preteklem letu, če je to zanje ugodneje.
Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči.
Če se uvede zoper posameznika kazenski ali odškodninski postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi strokovno pravno pomoč v tem postopku.
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic iz prejšnjih odstavkov tega člena, zagotovi država.
28. člen
Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo.
Vsako pritožbo, podano zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša, ali od njega pooblaščeni policist (v nadaljnjem besedilu: vodja organizacijske enote policije). Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpiše tudi pritožnik. Ta postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.
V primeru, da se pritožnik vabilu na razgovor ne odzove, se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopiti ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe.
Reševanje pritožb na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije člani, in sicer: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave imenuje in razrešuje minister. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na generalni policijski upravi, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje in razrešuje minister. Predstavniki javnosti se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Postopek reševanja pritožbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem odgovora pritožniku v 30 dneh od zaključka postopka pri vodji organizacijske enote policije. Z odgovorom pritožniku je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin.
Podrobnejši postopek reševanja pritožb predpiše minister.
III. POLICIJSKA POOBLASTILA
29. člen
Pri opravljanju nalog policije imajo policisti pooblastila, določena s tem in z drugimi zakoni (v nadaljnjem besedilu: policijska pooblastila).
Način izvajanja policijskih pooblastil predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
30. člen
Policisti so pri opravljanju nalog dolžni ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.
Policisti lahko omejijo človekove pravice in temeljne svoboščine le v primerih, določenih z ustavo in zakoni.
Policija ima svoj kodeks etike.
Policisti so dolžni ob vsakem času preprečevati nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi.
31. člen
Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, jo imajo pravico in dolžnost nositi v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
Upokojeni policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov, v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister.
Uniformo, položajne oznake in simbole policije določi vlada.
Kadar policisti opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se morajo ustno predstaviti kot policisti. Takoj, ko je možno, pa se morajo legitimirati s službeno izkaznico.
32. člen
Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje ter strelivo v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
33. člen
Pri opravljanju nalog smejo policisti opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto in izvesti identifikacijski postopek, opraviti prepoznavo po fotografijah, varnostno preverjati osebe, vabiti, opraviti varnostni pregled, prepovedati gibanje, prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju, opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij, prijeti in privesti osebo, pridržati osebo, odrediti strožji policijski nadzor, zaseči predmete, vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore, uporabiti prevozna in komunikacijska sredstva, uporabiti tajne policijske ukrepe, prisilna sredstva ter uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih.
Pri jezikovnem sporazumevanju v okviru dejanj iz prejšnjega odstavka so policisti zavezani določbam o slovenščini kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot dodatnih uradnih jezikov na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, pri ustnem sporazumevanju s tujimi fizičnimi osebami, ki ne znajo slovenščine, pa policisti v nujnih primerih lahko uporabljajo tudi kateri drug jezik, ki ga tujec razume.
34. člen
Z opozorilom policisti opozarjajo osebe, državne organe, gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, organe, organizacije in samoupravne lokalne skupnosti na okoliščine ali ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi, kot tudi na splošno nevarnost.
Z ukazom policisti dajejo posameznikom, državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim navodila in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali opustiti, da bi se zavarovalo življenje ljudi, varovalo premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega ravnanja, zagotovila varnost prometa, preprečili neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda ali odvrnile škodljive posledice naravnih in drugih nesreč, v skladu z odločitvami organov, pristojnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ukaz je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in za toliko časa, kolikor je potrebno, da so te naloge opravljene.
35. člen
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ter osebe, nad katero izvajajo pooblastila iz 41. člena tega zakona.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe in posredujejo njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb državnih organov ter subjektov z javnimi pooblastili.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki se izkazuje z nastalo materialno in nematerialno škodo, telesno poškodbo, sumom storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih, ter tako ugotovljene podatke posredujejo upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.
Policisti smejo vzeti prstne odtise in odtise dlani osebi, ki je poskušala ali je nezakonito prestopila državno mejo, in osebi, katere identitete ni mogoče ugotoviti na drug način.
Osebo iz prejšnjega odstavka lahko policisti tudi fotografirajo, zabeležijo njen osebni opis; fotografije te in pogrešane osebe pa lahko tudi objavijo.
Določila četrtega in petega odstavka tega člena veljajo tudi za identifikacijo trupel.
35.a člen
Policisti lahko zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali zaradi ugotavljanja identitete neznane osebe opravijo prepoznavo oseb po fotografijah.
Pri izvajanju prepoznave oseb po fotografijah, ko policisti odkrivajo storilca kaznivega dejanja, morajo od osebe, ki bo opravila prepoznavo, najprej zahtevati, da opiše in navede fizične znake, po katerih se oseba razlikuje od ostalih oseb, šele potem se ji pokaže fotografija osebe, in sicer skupaj z drugimi fotografijami, na katerih so njej neznane osebe. Policist, ki vodi prepoznavo po fotografijah, mora zagotoviti, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala. O prepoznavi se sestavi zapisnik, v katerega mora policist navesti tudi, katere fotografije je oseba videla.
Pri tem lahko uporabljajo fotografije iz evidence fotografiranih oseb ali fotografije oseb, pridobljene na drug zakonit način.
35.b člen
Podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka oziroma izvrševanju nalog policije, je ta na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz tretjega odstavka 35. člena tega zakona, dolžna posredovati osebi, ki so ji podatki potrebni za uveljavitev njenih zakonitih pravic.
Upravičena oseba mora v pisnem zahtevku natančno opredeliti vrsto podatka in namen za katerega ga potrebuje.
36. člen
Policisti lahko zaradi varovanja določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter v drugih primerih, določenih v zakonu, varnostno preverjajo osebe.
Varnostno preverjanje oseb je ugotavljanje morebitnih varnostnih zadržkov za delo osebe pri varovani osebi, v varovanem organu, objektu ali v okolišu, na določenem delovnem mestu, pri obravnavanju tajnih podatkov ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo.
Vlada izda predpis o varovanju določenih oseb, organov, objektov in okolišev, predpis o varovanju določenih delovnih mest in tajnih podatkov državnih organov ter predpis o kriterijih in načinu izvajanja varnostnega preverjanja oseb.
37. člen
Policisti lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne podatke za izvrševanje nalog, določenih z zakonom.
Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek vabljene osebe, čas, kraj in razlog, zaradi katerega je vabljena in v kakšni vlogi, ter opozorilo, da bo prisilno privedena, če se vabilu ne bo odzvala.
Policisti lahko vabijo osebo tudi ustno, pri čemer ji morajo sporočiti razlog, zaradi katerega je vabljena, in jo opozoriti na možnost prisilne privedbe.
38. člen
Pri opravljanju nalog, določenih z zakonom, lahko policisti v primerih, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe, opravijo varnostni pregled te osebe.
Varnostni pregled obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne predmete.
Varnostni pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi.
39. člen
Če je mogoče pričakovati, da bo na določenem območju ali v določenem objektu prišlo do ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali do ogrožanja premoženja večje vrednosti oziroma je do tega že prišlo, ali iz razlogov zagotavljanja varnosti določenih oseb ali objektov smejo policisti izprazniti to območje ali objekt, prepovedati dostop, ga pregledati in omejiti gibanje v njegovi neposredni bližini.
39.a člen
Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb 230. člena kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99), vključno z izvenzakonskim partnerjem, kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih policisti neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekoračiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar se kršitelja posebej opozori.
Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, na kraju izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od 6 ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, v katerem se oseba ne sme gibati, to razdaljo policist določi v razponu od najmanj petdeset do največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnja ukrepanja policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, v kateri se ga poduči, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, da mu pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. V primeru, da se kršitelja ne najde na posredovanem naslovu oziroma naslova noče povedati, se vročitev opravi tako, da se odločba pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar se kršitelja posebej opozori.
Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe mora kršitelja nemudoma odstraniti policist. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki mora oškodovanca seznaniti z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogočiti stik s takšno organizacijo.
Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena, izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik mora odločiti o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. V primeru potrditve ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do 10 dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v 3 dneh dovoljena pritožba na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če pa mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrajnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju s strani preiskovalnega sodnika, veljajo tudi za vročitev odločbe izvenobravnavnega senata.
Postopek za izvedbo ukrepa prepovedi približevanja predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve.
Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, ki je zaloten na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se ga privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške.
Kršitelj, ki ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, oziroma v času odrejenega ukrepa nadleguje žrtev po komunikacijskih sredstvih, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 100.000 tolarjev.
39.b člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, za katere je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec 3 dni pred iztekom ukrepa, predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60 dni. Če so podani zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka roka za odrejen ukrep v trajanju 10 dni, izda odločbo, s katero podaljša ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v 3 dneh dovoljena pritožba na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če pa mu na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrajnega sodišča.
40. člen
Policisti opravijo protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij zaradi zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja v določenih prostorih, objektih, napravah, na določenih območjih in v prometu zaradi zagotavljanja varnosti določenih oseb, objektov in tajnih podatkov ali zaradi varnosti javnih shodov in prireditev.
Protiteroristični pregled obsega protibombni, kemijsko- bakteriološko-radiološki in protiprisluškovalni pregled.
Če je mogoče pričakovati, da bo v določenem prostoru, objektu, napravi, na območju ali v prometu prišlo do ogrožanja splošne varnosti ljudi ali premoženja s posebno nevarnimi sredstvi ali napravami oziroma je do tega že prišlo, smejo policisti prostor, objekt, območje ali prevozno sredstvo izprazniti, prepovedati dostop do njih in jih neposredno ali s tehničnimi sredstvi preiskati. V teh primerih lahko policisti opravijo tudi varnostni pregled.
Pri izvajanju pooblastil iz tega člena lahko policisti od pristojnega inšpekcijskega organa zahtevajo, da opravi inšpekcijsko nadzorstvo.
41. člen
S prijetjem policisti začasno omejijo gibanje določeni osebi z namenom, da jo privedejo, jo pridržijo ali opravijo kakšno drugo dejanje, določeno z zakonom.
Če je prijeta vojaška oseba, je potrebno o tem nemudoma obvestiti vojaško policijo.
Prijetje obsega tudi varnostni pregled.
42. člen
S privedbo policisti privedejo osebo v svoje uradne prostore, v uradne prostore drugega organa ali na določen kraj.
Privedba se lahko opravi na podlagi odredbe pristojnega organa. Brez odredbe se lahko privedba opravi v primerih iz 37. člena tega zakona, če gre za že prijeto osebo, ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Pred privedbo policisti osebo seznanijo z razlogi privedbe in jo opozorijo na posledice, če se bo privedbi upirala ali skušala pobegniti.
Če se oseba privedbi upira, jo policisti privedejo prisilno.
43. člen
Policisti pridržijo osebo, ki moti ali ogroža javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti oziroma če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti. Pridržanje sme trajati največ 24 ur.
Osebo, ki so jo izročili tuji varnostni organi in jo je potrebno izročiti pristojnemu organu, se sme pridržati največ 48 ur.
Pridržanje se odredi z odločbo, ki mora biti izdana in vročena pridržani osebi v roku 6 ur od odvzema prostosti. Pridržana oseba ima, dokler traja pridržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo o pridržanju. O pritožbi mora odločiti pristojno okrožno sodišče v roku 48 ur.
Pritožba ne zadrži izvršitve pridržanja.
Pridržanje se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi zanj.
Če je pridržana vojaška oseba, je o tem treba nemudoma obvestiti vojaško policijo.
44. člen
Ob pridržanju po določilih zakona o policiji ali ob zadržanju po določilih zakona o nadzoru državne meje mora biti oseba takoj, v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obveščena, da je pridržana oziroma zadržana in o razlogih za pridržanje oziroma zadržanje ter poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki ga svobodno izbere, in da se na njeno zahtevo o pridržanju ali zadržanju obvesti njene najbližje.
Če je oseba iz prejšnjega odstavka tujec, se jo mora v njenem materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, poučiti tudi o tem, da se na njeno zahtevo o pridržanju ali zadržanju obvesti diplomatsko-konzularno predstavništvo države, katere državljan je.
Policist mora odložiti vsa nadaljnja dejanja do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osebi dana možnost, da obvesti zagovornika.
Policist lahko takoj privede ali pridrži osebo oziroma opravi kakšno drugo dejanje, določeno z zakonom, če bi odlaganje onemogočilo ali otežilo izvršitev naloge.
45. člen
Tujcu, ki mu ni dovoljen vstop v državo ali mu je bil izrečen izgon oziroma odstranitev iz države, vendar ga ni mogoče takoj odstraniti, se sme v skladu z zakonom odrediti bivanje pod strožjim policijskim nadzorom v objektu, določenem za ta namen, za čas, ki je nujno potreben za njegovo odstranitev iz države.
46. člen
Policisti zasežejo predmete na podlagi odredbe pristojnega organa ali iz razlogov, določenih z zakonom.
Policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom, zasežejo predmete, namenjene za napad ali samopoškodovanje, kakor tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja, ali predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem.
Predmete iz tega člena so policisti dolžni izročiti pristojnemu organu. V primeru, da zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, je treba predmete osebi vrniti, razen če gre za nevarne predmete.
47. člen
Policisti lahko brez odločbe sodišča vstopijo v tuje stanovanje in druge prostore, če je to potrebno zaradi preprečitve samomora, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru, ali če gre za preprečitev konkretne nevarnosti za ljudi in premoženje.
48. člen
Če morajo prijeti storilca kaznivega dejanja ali prepeljati v najbližji zdravstveni zavod osebo, ki potrebuje nujno zdravniško pomoč, ali opraviti drugo nujno nalogo, imajo policisti, ki tega ne morejo storiti drugače, pravico uporabiti najbližje dosegljivo prevozno sredstvo ali sredstvo za zvezo, razen sredstev Slovenske vojske.
Lastnik sredstva iz prejšnjega odstavka ima pravico do povračila stroškov in morebitne škode, ki mu je bila povzročena z uporabo.
Pri opravljanju svojih nalog imajo policisti pravico do brezplačnega prevoza s sredstvi javnega prometa in pravice iz obveznega zavarovanja potnikov v javnem prometu.
49. člen
Če obstajajo razlogi za sum, da je oseba izvršila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ga izvršuje ali ga pripravlja oziroma organizira njegovo izvršitev, in policisti tega dejanja ne morejo drugače odkriti, preprečiti ali dokazati, ali bi bilo to zvezano z nesorazmernimi težavami, lahko policisti uporabijo naslednje ukrepe:
– tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje;
– tajno policijsko delovanje;
– tajno policijsko sodelovanje;
– prirejene listine in identifikacijske oznake.
Uporabo ukrepov iz prejšnjega odstavka odobri generalni direktor policije oziroma njegov namestnik, razen takrat, ko policisti oziroma druge osebe pri izvajanju tajnega policijskega delovanja oziroma sodelovanja uporabijo prirejene listine ali identifikacijske oznake, ko izda dovoljenje pristojni državni tožilec. Odobritev mora biti pisna in mora vsebovati podatke o osebi, zoper katero se izvaja ukrep, opis dejanja, način, obseg, trajanje ukrepov in utemeljitev razlogov.
Izvajanje ukrepov iz prvega odstavka tega člena lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakokrat za tri mesece. Za vsako podaljšanje se mora izdati pisna odobritev z obrazloženimi razlogi za podaljšanje.
(Opomba: glede prvega, drugega in tretjega odstavka glej odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 48/2003)
Z izvajanjem ukrepov je potrebno prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili uvedeni.
Če so bili ukrepi iz prvega odstavka tega člena izvršeni v nasprotju z določbami drugega ali tretjega odstavka tega člena, sodišče svoje odločitve ne sme opreti na tako pridobljene podatke, sporočila, posnetke ali dokazila.
Če šest mesecev po koncu izvajanja ukrepov iz tega člena ni podana kazenska ovadba, morajo ne glede na določbe 62., 63. in 64. člena tega zakona biti vsi na podlagi tega člena zbrani podatki uničeni, o čemer mora biti oseba, na katero se nanašajo podatki, seznanjena.
Izjemoma se sme rok iz prejšnjega odstavka podaljšati za čas, dokler trajajo razlogi iz 159. člena zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94).
49.a člen
Za izplačilo stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko delovanje in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja kazenski postopek, ter za plačilo koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci (v nadaljnjem besedilu: sredstva za posebne operativne namene), se v okviru proračuna, v finančnem načrtu policije, določijo namenska finančna sredstva. Podatki o izplačilih se vodijo v ločenih evidencah skladno s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poslovanje s sredstvi za posebne operativne namene predpiše minister z navodilom.
Od denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se ne plačujejo davki in prispevki za socialno varnost oziroma druge dajatve, ki jih določajo predpisi.
50. člen
Policisti imajo pri opravljanju nalog pravico uporabiti naslednja prisilna sredstva:
– sredstva za vklepanje in vezanje;
– plinski razpršilec;
– fizično silo;
– palico;
– plinska in druga sredstva za pasivizacijo;
– vodni curek;
– konjenico;
– posebna motorna vozila;
– službenega psa;
– sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev;
– strelno orožje.
Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat, kadar policisti pri opravljanju nalog policije uporabijo katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe.
51. člen
Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, s katerim opravijo nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga uporabijo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
Policisti morajo prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno.
51.a člen
Sredstva za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti, če obstaja sum, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, oziroma če obstaja sum, da bo oseba izvedla napad ali pobegnila.
51.b člen
Plinski razpršilec, fizično silo in palico lahko policist uporabi, če ne more drugače obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali ji odvzeti prostost, kot tudi, če mora odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varuje, ali napad na sebe ali koga drugega.
51.c člen
Za vzpostavitev javnega reda, kadar je ta huje ali množično kršen, smejo policisti, poleg prisilnih sredstev iz prejšnjega člena, uporabiti plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo, vodni curek, konjenico in posebna motorna vozila.
Plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo se lahko uporabijo tudi v primerih terorističnih dejanj in ugrabitev ali za prijetje osebe, ki se upira, napada ali drugače onemogoča izvršitev naloge ali neposredno ogroža življenje policista ali koga drugega.
51.č člen
Policist sme uporabiti kot prisilno sredstvo službenega psa z nagobčnikom na vrvici ali brez in brez nagobčnika na vrvici ali brez vrvice.
Službenega psa z nagobčnikom in na vrvici sme policist uporabiti v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba plinskega razpršilca, fizične sile ali palice.
Službenega psa z nagobčnikom in brez vrvice sme policist uporabiti za preprečitev bega in prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za preprečitev bega osebi, ki je storila prekršek zoper javni red, za odvrnitev napada nase, na koga drugega ali na objekt, ki ga varuje, in za vzpostavitev javnega reda.
Službenega psa brez nagobčnika in na vrvici sme policist uporabiti za vzpostavitev javnega reda, če je z dejanji skupine ljudi ogroženo življenje ali osebna varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, in za prijetje storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Službenega psa brez nagobčnika in brez vrvice sme policist uporabiti, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 3 let ali več;
– preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 3 let ali več;
– odvrniti napada na varovano osebo ali objekt;
– odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
51.d člen
Sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev sme policist uporabiti:
– za preprečitev bega s prevoznim sredstvom osebi, zaloteni pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– za preprečitev bega s prevoznim sredstvom osebi, ki ji je bila vzeta prostost ali za katero je bil izdan nalog za odvzem prostosti;
– za preprečitev nezakonitega prehoda s prevoznim sredstvom čez državno mejo;
– za preprečitev nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi, ki je bila pred tem najmanj dvakrat pravilno ustavljena in ni upoštevala zakonitega policistovega ukaza;
– za preprečitev nedovoljenega dostopa s prevoznim sredstvom do objekta ali na območje, kjer se zadržuje ali biva varovana oseba;
– za preprečitev nadaljnje vožnje s prevoznim sredstvom osebi, ki se pasivno upira ali ne upošteva zakonitega ukaza policista ali poskuša nadaljevati z vožnjo, pa ne izpolnjuje pogojev za vožnjo.
52. člen
Pri opravljanju nalog sme policist uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let;
– preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alinee, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti;
– odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;
– odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
Preden policist uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: “Stoj, policija, streljal bom!” in z opozorilnim strelom.
53. člen
Pri neposrednem opravljanju nalog policije na vodah imajo policisti pravico:
– preveriti zastavo plovila;
– ustaviti plovilo, ga pregledati in preiskati;
– pregledati listine plovila, članov posadke in potnikov;
– uporabiti druga policijska pooblastila, če je to potrebno.
Policisti smejo zasledovati, zajeti in odpeljati k pristojnemu organu plovilo in člane posadke, če obstaja sum, da so bili kršeni predpisi Republike Slovenije, mednarodne pogodbe ali pravila mednarodnega prava.
IV. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE PODATKOV
54. člen
Policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog.
Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov.
Policija sme, če je to potrebno zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog policije, organom tujih držav ali mednarodnih organizacij, na njihovo zaprosilo ali lastno pobudo, ob pogoju dejanske vzajemnosti, posredovati zbrane osebne in druge podatke.
Pred posredovanjem osebnih podatkov organom iz prejšnjega odstavka policija pridobi zagotovila, da ima država, v katero se podatki iznašajo, urejeno varstvo osebnih podatkov in da bo organ tuje države ali mednarodne organizacije uporabil osebne podatke samo za namene, določene s tem zakonom.
Policija mora zagotoviti, da se v evidenci, iz katere je bil podatek posredovan, zaznamuje, kdaj je bil podatek posredovan, komu in za kakšne namene.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od osumljenca lahko policisti, z njegovo pisno privolitvijo, uporabijo poligrafsko testiranje.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in na način iz prejšnjega odstavka policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
55. člen
Če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke.
Minister lahko odloči, da smejo v primeru iz prejšnjega odstavka organi, organizacije in drugi subjekti seznaniti osebe, na katere se podatki nanašajo, s posredovanjem podatkov šele po določenem roku, ki pa ne sme biti daljši od petih let.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za seznanitev osebe s seznamom subjektov, ki so jim bili v določenem obdobju posredovani osebni in drugi podatki.
56. člen
Policist mora varovati državno, uradno ali drugo tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog. Dolžnost varovanja državne, uradne ali druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja policista.
Policist je dolžan varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.
Minister lahko v utemeljenem primeru, kadar to terjajo interesi izvedbe kazenskega postopka in če s tem ne ogroža življenja ali osebne varnosti posameznika, na zahtevo pristojnih organov razreši policista ali posameznika, ki je pomagal policiji pri opravljanju z zakonom določenih nalog, varovanja tajnosti.
57. člen
Minister predpiše organizacijske in logično-tehnične postopke ter ukrepe za zavarovanje osebnih in zaupnih podatkov policije in kriterije ter postopke za določanje zaupnosti podatkov, katerih upravljalec je policija.
58. člen
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov policijskih evidenc se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov.
59. člen
Policija upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti.
V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje naslednje evidence:
1. evidenco ovadenih oseb in kaznivih dejanj;
2. evidenco kršiteljev in prekrškov;
3. evidenco iskanih oseb;
4. evidenco identifikacij;
5. evidenco zaznav kaznivih dejanj;
6. evidenco operativnih informacij;
7. evidenco oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz 49. člena tega zakona;
8. evidenco DNK preiskav;
9. evidenco dogodkov;
10. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
11. evidenco varnostno preverjenih oseb;
12. evidenco pritožb;
13. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
14. evidenco daktiloskopiranih oseb;
15. evidenco fotografiranih oseb;
16. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
17. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
18. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
19. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja.
Minister podrobneje predpiše način vodenja policijskih evidenc.
60. člen
Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
– osebno ime;
– rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj);
– EMŠO;
– spol;
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča;
– državljanstvo.
61. člen
Poleg skupnih osebnih podatkov vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
1. evidenca ovadenih oseb in kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
2. evidenca kršiteljev in prekrškov: poklic in zaposlitev storilca, za odgovorno osebo pravne osebe delovno mesto, ki ga zaseda, osebne podatke oškodovancev ter podatke o prekršku (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, udeleženci in škoda);
3. evidenca iskanih oseb: vzdevek ali lažno ime ter fotografija in osebni opis iskane osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev;
4. evidenca identifikacij: razlog, kraj, čas in prevozno sredstvo osebe, katere identiteta je bila ugotavljana, ter druge okoliščine ugotavljanja identitete;
5. evidenca zaznav kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, narodnost osumljenca, občina rojstva, osebni podatki oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatki o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve);
6. evidenca operativnih informacij: podatki o ugotovitvah in delovanju policije, vezanih na preprečevanje in raziskovanje kaznivih ravnanj;
7. evidenca oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz 49. člena tega zakona: vzdevek ali lažno ime osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolska izobrazba, poklic in zaposlitev, številka pisne odobritve generalnega direktorja policije ali osebe, ki jo on pooblasti, ter podatke o načinu, obsegu in trajanju ukrepov;
8. evidenca DNK preiskav: kraj, čas in razlog odvzema vzorca DNK, ime in priimek osebe, ki je vzorec odvzela in profil odvzetega vzorca DNK;
9. evidenca dogodkov: podatke o dogodku (vrsta, kraj, čas, udeleženci, škoda in druge okoliščine);
10. evidenca pridržanih in zadržanih oseb: podatke o pridržanju oziroma zadržanju (kraj, čas, razlog in videoposnetek pridržanja oziroma zadržanja);
11. evidenca varnostno preverjenih oseb: šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe in razloge, zaradi katerih je bila preverba opravljena, in ugotovitve preverjanja;
12. evidenca pritožb: podatke o policistu, zoper katerega je bila dana pritožba, pritožnikove podatke, podatke o ukrepu, ravnanju ali postopku policije, ki je predmet pritožbe;
13. evidenca uporabe prisilnih sredstev: podatke o policistu, ki je uporabil prisilno sredstvo, identifikacijske podatke o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, podatke o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, oceno uporabe prisilnega sredstva, revizijo ocene uporabe prisilnega sredstva;
14. evidenca daktiloskopiranih oseb: vzdevek ali lažno ime, kraj, čas in razlog odvzema prstnih odtisov; na podlagi česa je bila potrjena identiteta osebe, ki so ji bili odvzeti prstni odtisi; ime in priimek osebe, ki je odvzela odtise; odtisi prstov in dlani;
15. evidenca fotografiranih oseb: vzdevek ali lažno ime, fotografijo; osebni opis; kraj, čas in razlog fotografiranja; ime in priimek osebe, ki je opravila fotografiranje;
16. evidenca iskanih in najdenih predmetov: identifikacijske podatke oškodovanca, fotografijo in/ali opis predmeta;
17. evidenca usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala: vzdevek in lažno ime osebe, družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, podatke o kaznivem dejanju, v zvezi s katerim se zbirajo obvestila, ugotovitve usmerjenega zbiranja obvestil, način obveščanja o ugotovitvah, čas in obseg usmerjenega zbiranja obvestil in podatke o organizacijski enoti oziroma policistu, ki zbira obvestila;
18. evidenca vstopov in gibanja v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov: podatki o vstopu v objekt, čas in datum vstopa ter izstopa, videoposnetek in drugi zapisi sistemov tehničnega varovanja objekta policije in okoliša tega objekta;
19. evidenca izdanih odredb za prepoved približevanja: datum in uro izdaje odredbe s povzetkom vsebine odredbe, navedbo sodišča, kateremu je bila odstopljena v presojo, podatke iz odločbe sodišča z rokom trajanja ukrepa, osebne podatke o žrtvi in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku, podatke o kršitvah odrejenega ukrepa in ukrepih, podatke centrov za socialno delo in podatke organizacij, ki se vključujejo v razreševanje družinskega nasilja.
62. člen
Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah:
– iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 18. in 19. točke 59. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence;
– iz 1. in 2. točke 59. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz 5., 7. in 17. točke 59. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona;
– iz 11. točke 59. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov, oziroma dovolitve dostopa ali dela pri varovani osebi, organu, objektu, okolišu ali na delovnem mestu;
– iz 6. točke 59. člena tega zakona po arhiviranju podatkov.
Posameznika, za katerega so bili zbrani osebni podatki brez njegove vednosti in niso bili izbrisani, se o tem obvesti, ko to dopušča narava policijskega dela.
63. člen
Podatki se hranijo:
– v evidencah iz 1., 5., 6., 7., 8., 14., 15. in 17. točke 59. člena tega zakona do ustavitve policijske preiskave oziroma zaključka akcije varovanja, ali pravnomočne odločitve o uvedbi kazenskega postopka oziroma postopka o prekršku; če te ni, pa do zastaranja pregona;
– v evidenci iz 3. točke 59. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje ali drug zakonit ukrep, vendar najdalj do zastaranja pregona;
– v evidencah iz 4. in 19. točke 59. člena tega zakona eno leto po vnosu podatkov;
– v evidencah iz 9. in 11. točke 59. člena tega zakona tri leta po vnosu podatkov;
– v evidencah iz 2., 10., 12. in 13. točke 59. člena tega zakona dve leti po vnosu podatkov;
– v evidenci iz 16. točke 59. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje;
– v evidenci iz 18. točke 59. člena tega zakona dva meseca po vnosu podatkov.
Državno tožilstvo, ki prejme kazensko ovadbo policije, je dolžno odstopiti pristojni policijski enoti odločbo o pravnomočni uvedbi kazenskega postopka, na podlagi katere policija določa roke hrambe v evidenci ovadenih oseb in kaznivih dejanj.
64. člen
Po preteku rokov iz prejšnjega člena se podatki iz policijskih evidenc obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom. Dostop do teh podatkov je policistom in pristojnim osebam drugih državnih organov dovoljen le v primeru preiskovanja suma storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
V. DELOVNA RAZMERJA IN POSEBNOSTI UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
65. člen
Za delavce policije se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni določeno drugače.
Delavci policije so policisti in drugi delavci, zaposleni v policiji.
66. člen
Policisti so uniformirani ali neuniformirani delavci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
Za poklic policista se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba.
Poklic policista se določi z nomenklaturo poklicev, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.
Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.
Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.
67. člen
Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
3. da ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee;
4. da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
5. da je bila varnostno preverjena in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
6. da ni uveljavljala oziroma da ne uveljavlja pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti;
7. da nima dvojnega državljanstva.
Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista.
Psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
67.a člen
Policija lahko zbere o osebi, s katero želi skleniti delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji, z njeno pisno privolitvijo, še podatke, na podlagi katerih se ugotavlja varnostne zadržke za opravljanje nalog v policiji.
Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, za kandidate za policiste tudi po predpisih, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine. Policija preveri tudi ostale podatke, ki jih kandidat za sklenitev delovnega razmerja posreduje policiji v postopku sklenitve delovnega razmerja.
Oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, ne more skleniti delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za opravljanje del in nalog v policiji.
68. člen
Če je bil delavec policije obsojen zaradi kaznivega dejanja iz druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena, mora sodišče pravnomočno sodbo poslati generalni policijski upravi.
Delavcu policije preneha delovno razmerje z dnem, ko generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja.
69. člen
Oseba, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog policista, mora v roku, določenem z aktom o sistemizaciji delovnih mest, opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
Vsebino in način izvajanja izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
Osebi, ki ne opravi posebnega izpita iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje.
Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno zaključila program izpopolnjevanja in usposabljanja za poklic policist ali osnovno usposabljanje s področja kriminalistike.
70. člen
Po opravljenem izpitu iz prejšnjega člena mora policist dati prisego pred generalnim direktorjem policije.
Prisega se glasi:
“Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.”
Prisego iz prejšnjega odstavka dajo tudi pomožni policisti.
71. člen
Policist mora opravljati preizkus strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti najmanj vsaka tri leta (v nadaljnjem besedilu: preizkus).
Policist opravlja preizkus pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor policije.
Policist lahko ponavlja preizkus največ dvakrat zaporedoma.
Če policist preizkusa ne opravi v prvem poskusu, ima pravico do drugega poskusa v roku treh mesecev od dneva prvega poskusa. Če policist preizkusa tudi v drugem poskusu ne opravi, ima pravico do tretjega poskusa v roku treh mesecev od dneva drugega poskusa.
Vsebino in kriterije za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti policista ter vsebino in potek opravljanja preizkusa določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
72. člen
Generalni direktor policije lahko z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
– če le-ta uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
– če ne ravna v skladu z določbo četrtega odstavka 30. člena tega zakona;
– če tretjič ne opravi preizkusa iz prejšnjega člena;
– če opravlja dela iz 83. člena tega zakona.
Generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila, če ugotovi, da je policist član politične stranke.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.
Delavca iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor policije razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi.
Odločba o razporeditvi je dokončna.
Delavcu iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzame službena izkaznica, orožje in uniforma.
73. člen
Policija zagotovi pravno pomoč policistu, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi.
Oceno poda komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije za generalno policijsko upravo ali direktor policijske uprave za policijsko upravo.
74. člen
Za začasno ali občasno opravljanje zadev urejanja prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet, ter zadev na mejnih prehodih se lahko sklene pogodba z osebo, ki je dopolnila 18 let starosti in izpolnjuje pogoje iz 67. člena tega zakona, razen pogoja odsluženega vojaškega roka.
75. člen
Z osebami iz 67. člena tega zakona se lahko sklene delovno razmerje brez javne objave.
76. člen
Kandidatu, s katerim ni bilo sklenjeno delovno razmerje, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.
77. člen
Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko generalni direktor policije začasno razporedi ali napoti policista na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdalj za šest mesecev.
Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko direktor policijske uprave začasno napoti policista iz ene v drugo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar najdalj za šest mesecev.
Odločba o začasni razporeditvi oziroma napotitvi mora biti policistu vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela. Odločba je dokončna.
78. člen
V primerih, ko je policist po službeni potrebi razporejen na nižje vrednoteno delovno mesto, obdrži količnik za izračun plače, ki ga je imel na prejšnjem delovnem mestu.
79. člen
Policist, ki je razporejen ali napoten po službeni potrebi, ima pravico do prevoznih stroškov ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.
Policistu, ki je razporejen ali napoten po službeni potrebi in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.
80. člen
Policist je lahko, zaradi izvajanja nadzora nad policijo ali zaradi varovanja določenih oseb in objektov, na podlagi njegove pisne privolitve, premeščen na delo v drug državni organ.
Policist, ki je v tem času v delovnem razmerju v drugem državnem organu, je za svoje delo odgovoren predstojniku tega organa. V času začasne razporeditve ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor je policist začasno razporejen, in policijo.
Po izteku začasne razporeditve ima pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi.
81. člen
Delavci policije so dolžni opravljati delo v posebnih delovnih pogojih, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Posebni delovni pogoji so:
– delo v neenakomernem delovnem času;
– delo v izmenah;
– delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih;
– delo preko polnega delovnega časa;
– popoldansko in nočno delo;
– pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali doma;
– delo v deljenem delovnem času.
Delo v neenakomernem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
Druge oblike dela v posebnih pogojih se odredijo, če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, ali pa morajo biti naloge opravljene v določenem roku.
Generalni direktor policije določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.
82. člen
Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti delavec policije v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu.
Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti.
Če delavec policije med pripravljenostjo za delo dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti delavca policije.
V primeru, ko število opravljenih delovnih ur delavca policije presega število ur njegove mesečne oziroma letne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
83. člen
Policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
Dela, ki jih policist ne sme opravljati, določi minister.
Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega člena vlada določi povečanje osnovne plače policistov.
84. člen
Policisti so dolžni med stavko opravljati naslednje naloge policije:
– varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja;
– preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj;
– odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovo izročanje pristojnim organom;
– varovanje določenih oseb, organov, objektov, okolišev, delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov;
– vzdrževanje javnega reda;
– nadzor in urejanje prometa na javnih cestah;
– varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
– opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
Naloge iz prejšnjega odstavka so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili predstojnikov.
Delavci policije so med stavko dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena.
Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz tega člena, vlada določi povečanje osnovne plače delavcev policije.
85. člen
Pri opravljanju dela se v vseh službenih prostorih, razen v prostorih, kjer se uporabljajo ali so uskladiščena sredstva oborožitve ter druga tehnična oprema, uporabljajo splošni predpisi o zagotavljanju varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Generalni direktor policije predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu na področjih, za katera se ne uporabljajo splošni predpisi.
Generalni direktor policije določi tudi organizacijo in izvajanje varstva pri delu ter odgovorne osebe na področju zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu.
85.a člen
Če je delavec pod vplivom alkohola, narkotičnih sredstev ali če je v takšnem psihofizičnem stanju, da neposredno ogroža svojo varnost ali varnost drugih, se delavcu prepreči nastop dela ali prepove nadaljevanje opravljanja dela. Prepoved nastopa dela oziroma prepoved nadaljevanja opravljanja dela odredi vodja enote ustno in se zaznamuje v razpored dela. Če se v enoti razporeda dela ne vodi, pa se o tem napiše uradni zaznamek.
86. člen
Policistu pripada za vsako začeto leto delovne dobe v policiji nad pet let dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
V delovno dobo se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92, 58/93).
Določbi tega člena se uporabljata od 1. 1. 1999.
87. člen
Delavec policije, ki ima najmanj 30 (moški) oziroma 25 (ženska) let pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 45 (moški) oziroma 40 (ženska) let starosti, ima, v roku šestih mesecev po vložitvi zahteve, pravico do upokojitve.
Pokojnina se mu odmeri v višini 65% pokojninske osnove. Za vsako leto pokojninske dobe nad 30 let (moški) oziroma 25 let (ženska) se mu pokojnina poveča za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.
88. člen
Policija ima zdravstveno komisijo, ki ocenjuje sposobnost policista za opravljanje dela.
Zdravstveno komisijo imenuje generalni direktor policije in ima pet članov, od katerih so najmanj trije zdravniki.
Policist, ki ga komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni sposoben za opravljanje svojega dela, je pa sposoben za drugo delo v policiji, se razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti in zdravstvenemu stanju.
Če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja z zakonom določenih nalog, policist obdrži plačo, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodneje.
Po razporeditvi iz tretjega odstavka se zadeva odstopi v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da policist ni sposoben za opravljanje svojega ali drugega dela v policiji, pošlje zadevo v nadaljnji postopek pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
89. člen
Policija zavaruje policiste za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, če opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
Delovna mesta, na katerih so policisti zavarovani, so določena v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
90. člen
Policist, ki ni zavarovan po določbah prejšnjega člena, ima poleg pravic iz invalidskega zavarovanja za primer nesreče pri delu, posledica katere je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, še pravico do posebne odškodnine.
Posebna odškodnina znaša največ 100% zavarovalne vsote, določene na podlagi prejšnjega člena. V primeru smrti znaša posebna odškodnina 100% zavarovalne vsote iz prejšnjega člena, v primeru trajne izgube splošne delovne zmožnosti pa je višina posebne odškodnine odvisna od odstotka trajne izgube splošne delovne zmožnosti. V primeru policistove smrti pripada posebna odškodnina njegovi družini oziroma zakoncu.
Višino in način izplačevanja posebne odškodnine iz prejšnjega odstavka določi generalni direktor policije.
91. člen
Za policista, ki pri opravljanju svojega dela izgubi življenje, poravna policija stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima družina oziroma zakonec policista pravico do enkratne denarne pomoči, in sicer najmanj v višini skupnega zneska plač, ki jih je v zadnjih šestih mesecih prejel ta policist, ter največ v višini skupnega zneska plač, ki jih je v zadnjih desetih mesecih prejel ta policist. O višini enkratne denarne pomoči odloča generalni direktor policije.
Denarna pomoč se izplača poleg odpravnine.
92. člen
Policist prejema med začasno zadržanostjo zaradi bolezni, nesreče pri delu in v drugih primerih, določenih s predpisi o zdravstvenem varstvu, razen v primerih začasne zadržanosti zaradi nesreče izven dela ali zaradi nege družinskega člana, ko prejema nadomestilo plače po splošnih predpisih, nadomestilo plače v višini plače za polni delovni čas brez dodatkov za delo v posebnih pogojih.
93. člen
Policistom, ki obvladajo posebna znanja in veščine, za katere se še dodatno usposabljajo in jih potrebujejo pri opravljanju policijskih nalog, in policistom, ki opravljajo posebno nevarne naloge, pripadajo dodatki za posebna znanja in veščine ter za nevarnost.
Minister določi vrsto posebnih znanj in veščin ter nalog iz prejšnjega odstavka.
Povišanje osnovne plače za posamezna delovna mesta določi minister v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
94. člen
Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito delovanje policije, lahko vlada, na predlog ministra, izjemoma določi višji količnik, kot ga določa splošni predpis.
94.a člen
Mnenja sindikata, ki se nanašajo na organizacijo policije, njeno opremljenost, delovanje, pripravljenost in akte vodenja, so za generalnega direktorja policije ter vodje notranjih organizacijskih enot policije neobvezna.
Ne glede na prejšnji odstavek sindikat daje mnenje k elementom, ki so podlaga za določitev plače delavcem v policiji in o primerljivosti s plačami v javnem sektorju.
Če je z zakonom ali pogodbo med policijo in reprezentativnim sindikatom določeno, da mora generalni direktor policije pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata, pa ne gre za primere iz prvega odstavka tega člena, mora generalni direktor policije poslati predlog odločitve ali akta v mnenje sindikatu in določiti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma ne sme biti krajši kot 8 dni. Če generalni direktor policije ne uskladi predloga odločitve z mnenjem sindikata, lahko o zadevi odloči, sprejme neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje sindikata in s tem seznaniti sindikat. Enako ravna generalni direktor policije tudi v primeru, ko predlaga akt v sprejem ministru.
Pogoji za delovanje sindikata in sindikalnih zaupnikov v policiji se urejajo s pogodbo, ki jo skleneta policija in reprezentativni sindikat.
Reprezentativni sindikat po tem zakonu je sindikat v policiji, v katerega je včlanjenih najmanj 15% zaposlenih v policiji, če zakon ne določa drugače.
Za čas opravljanja profesionalne funkcije v sindikatu, policist nima pravic, ki izhajajo iz statusa policista. V tem času prejema 100% nadomestilo plače, ki je določeno z višino osnovne plače na delovnem mestu, na katerem je pred nastopom poklicnega opravljanja sindikalne funkcije delal in dodatek na delovno dobo.
VI. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
95. člen
Delavec policije je lahko začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih obveznosti in dolžnosti ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 67. členu tega zakona, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
O začasni odstranitvi z dela ali z delovnega mesta odloči generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti.
Policistu, ki je začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, se med trajanjem začasne odstranitve z dela ali z delovnega mesta odvzameta službena izkaznica in orožje.
96. člen
Disciplinski postopek je javen.
Organ, ki vodi postopek, lahko odloči, da poteka disciplinski postopek brez navzočnosti javnosti, kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, uradno ali drugo tajnost.
97. člen
O disciplinski odgovornosti delavcev policije na prvi stopnji odloča:
– generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti za delavce generalne policijske uprave;
– direktor policijske uprave ali delavec, ki ga on pooblasti za delavce policijske uprave in policijskih postaj.
98. člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti delavcev policije so poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, še naslednje kršitve:
– nepravilen in nevljuden odnos do drugih delavcev policije;
– nepravočasno, nevestno ali malomarno opravljanje dela brez hujših posledic;
– nepravilno in malomarno nošenje uniforme in drugih uradnih označb ali drugo obnašanje, ki škoduje ugledu policije;
– oteževanje ali motenje dela drugih delavcev.
Za kršitve iz prejšnjega odstavka se lahko izreče javni opomin ali denarna kazen.
99. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti delavca policije so poleg kršitev, navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, še naslednje kršitve:
– neopravičen izostanek z dela, če to povzroči hujše posledice za delo policije;
– nezakonita pridobitev premoženjske ali nepremoženjske koristi zase ali za drugega ter sprejemanje daril in drugih ugodnosti v zvezi z delom;
– prihod na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
– opustitev dejanja ali dejanje, storjeno pod vplivom alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo in škoduje ugledu policije;
– odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo;
– vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz druge alinee prvega odstavka 67. člena tega zakona, ali hujše kršitve predpisov o javnem redu;
– dejanje ali obnašanje, ki škoduje ugledu policije;
– povzročanje pretepa ali nereda v delovnem času ali v delovnem okolju.
Za kršitve iz prejšnjega odstavka se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo, se ugotavlja z alkotestom ali s strokovnim pregledom.
100. člen
(prenehal veljati)
VII. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE
101. člen
Generalna policijska uprava skrbi za načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije.
V programe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja se lahko vključujejo tudi zunanji udeleženci na podlagi sklenjene pogodbe.
102. člen
Za izobraževanje se smiselno uporabljajo določbe šolske zakonodaje, če ni s tem zakonom določeno drugače.
103. člen
Izobraževanje poteka po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih za pridobitev poklica, javno veljavnih izobraževalnih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter specializacije.
104. člen
Izobraževanje po prejšnjem členu se izvaja v policijski akademiji.
Za izvajanje posameznih izobraževalnih programov v policijski akademiji se oblikujeta organizacijski enoti:
– šola za policiste in
– višja strokovna šola.
105. člen
Policijska akademija je notranja organizacijska enota generalne policijske uprave.
106. člen
(črtan)
107. člen
Izobraževalne programe iz 103. člena tega zakona sprejme minister na predlog strokovnega sveta.
Izobraževalni programi pridobijo javno veljavnost z dnem objave v posebni publikaciji.
108. člen
(črtan)
109. člen
Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov lahko izvajajo tudi druge organizacijske enote policije po programih, ki jih predpiše generalni direktor policije.
Delavci policije se vključujejo tudi v druge organizirane oblike izobraževanja, ki jih izvajajo zunanje ustanove.
110. člen
Generalna policijska uprava s kandidati za izobraževanje sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
Medsebojne pravice in obveznosti z udeleženci izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z odločbo o napotitvi.
111. člen
Nadzor nad izvajanjem izobraževanja izvaja šolska inšpekcija.
112. člen
Za izobraževanje po javno veljavnem študijskem programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se ustanovi visokošolski zavod.
Akt o ustanovitvi sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
VIII. POMOŽNA POLICIJA
113. člen
Pripadnik pomožne policije je državljan, ki je sklenil pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in je usposobljen za izvajanje policijskih nalog. V času opravljanja službe v policiji ima vsa policijska pooblastila.
Kandidat za pomožnega policista je oseba na osnovnem usposabljanju.
V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo ženske 40 let, moški pa 50 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 67. člena tega zakona ter imajo najmanj triletno poklicno izobrazbo.
114. člen
(črtan)
115. člen
Usposabljanje za opravljanje nalog v pomožni policiji je osnovno, nadaljevalno in dopolnilno.
Izbira kandidatov za osnovno usposabljanje se opravi na podlagi potreb policije.
Dolžina osnovnega usposabljanja ne sme biti krajša od štirih mesecev. S kandidatom za pomožnega policista se za čas osnovnega usposabljanja sklene začasna pogodba.
S kandidati, ki so uspešno opravili osnovno usposabljanje, se praviloma sklene pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji za obdobje najmanj petih let.
Med osnovnim usposabljanjem kandidati ne morejo samostojno izvajati policijskih pooblastil.
Nadaljevalna in dopolnilna usposabljanja se organizirajo za pomožne policiste, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji.
Generalni direktor policije predpiše programe usposabljanj iz prvega odstavka tega člena in ureja druge pogoje za izvajanje usposabljanj.
116. člen
Kandidat in pomožni policist imata med usposabljanjem in izvajanjem nalog policije pravico do prejemkov, povračil, odsotnosti ter druge pravice in dolžnosti, ki jih ta zakon določa za policiste. V času trajanja pogodbe pomožni policisti prejemajo plačilo za pripravljenost.
Kandidatom in pomožnim policistom med usposabljanjem in med izvajanjem nalog iz prvega odstavka tega člena pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati.
Po opravljenem usposabljanju in opravljenih nalogah policije se kandidat in pomožni policist takoj, najkasneje pa v dveh delovnih dneh, vrne k delodajalcu, kjer ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Urejanje pogodbenih razmerij med kandidati in pomožnimi policisti ter policijo ni vezano na soglasje delodajalcev. Policija z načrtom usposabljanja kandidata za pomožnega policista in pomožnega policista pisno seznani delodajalca do 31. marca v tekočem letu.
Vlada podrobneje določi splošne pogoje za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, načine izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, nadomestila, druge prejemke, odsotnost in povračila ter pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste, višino plačila za pripravljenost ter razloge za prenehanje in odpoved pogodbe.
117. člen
(črtan)
118. člen
Pomožni policisti sklenejo pogodbe o prostovoljni službi v skladu z aktom o organizaciji pomožne policije.
Pomožni policisti na usposabljanju in pri opravljanju nalog policije nosijo policijsko uniformo in imajo enake pravice, dolžnosti in pooblastila kot policisti.
119. člen
Pomožni policisti se morajo odzvati na poziv za izvajanje nalog policije v naslednjih primerih:
– ob naravnih in drugih nesrečah;
– za zavarovanje državne meje;
– v drugih primerih, ko je huje ogrožena notranja varnost;
– ko je treba nadomestiti angažiranje velikega števila aktivnih policistov pri izvajanju nalog visokega varnostnega rizika;
– v primerih iz 17. člena tega zakona.
O uporabi pomožne policije iz prejšnjega odstavka odloči minister na predlog generalnega direktorja policije.
Pomožni policist je na usposabljanje oziroma opravljanje nalog policije, razen za primere iz pete alinee prvega odstavka tega člena, lahko v istem koledarskem letu poklican za dobo do enega meseca.
V primerih iz prvega odstavka lahko minister odloči tudi o izročitvi vozil, strojev, objektov in drugih sredstev na podlagi materialne dolžnosti.
120. člen
(črtan)
121. člen
(črtan)
122. člen
(črtan)
123. člen
(črtan)
124. člen
Policija vodi evidenco kandidatov in pomožnih policistov ter evidenco obveznikov materialne dolžnosti.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, enotno matično številko, rojstni datum in kraj, stalno in začasno prebivališče, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, strokovno usposobljenost za opravljanje nalog v pomožni policiji, znanja, pomembna za sklepanje pogodbe in njegovo razporejanje v skladu z organizacijo in sistemizacijo policije, o sklenitvi in prekinitvi pogodbe, napredovanjih in prejetih priznanjih ter bivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.
Kandidat ali pomožni policist mora policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka, ki je pomembna za urejanje njegovega statusa oziroma bi lahko vplivala na pravice in obveznosti strank iz pogodbe.
Evidenca obveznikov materialne dolžnosti se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje materialne dolžnosti.
Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi policija na podlagi prejšnjih odstavkov.
Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati policiji osebne podatke o vojaških obveznikih-kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.
IX. PRIZNANJA
125. člen
Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se policistom, drugim delavcem policije ali organizacijskim enotam policije, pomožnim policistom, dijakom in študentom podeljujejo priznanja.
Priznanja iz prejšnjega odstavka se podeljujejo tudi državnim organom, lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom in drugim pravnim osebam ter društvom in posameznikom.
Vrste priznanj in postopek podeljevanja določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
X. ZAŠČITA UNIFORME, POLOŽAJNIH OZNAK IN SIMBOLOV
126. člen
Državni organi, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ter druge pravne in fizične osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov in posebnih označbah enake ali podobne uniformi in položajnim oznakam ali simbolom policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozil, ki so po grafični podobi enaka vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev.
Odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa oziroma fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.
Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.
126.a člen
(prenehal veljati)
Zakon o policiji – ZPol (Uradni list RS, št. 49/98) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127. člen
Ministrstvo mora uskladiti organizacijo in delo z določbami tega zakona najkasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve.
128. člen
Do sprejema predpisov, ki bodo urejali štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za policiste, določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest, uporabljajo določbe 99. člena zakona o notranjih zadevah in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).
129. člen
Delavec ministrstva, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz 87. člena tega zakona, ima v obdobju šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pravico do upokojitve po 87. členu tega zakona.
Delavci ministrstva so policisti, delavci policije in drugi delavci, zaposleni v ministrstvu.
130. člen
Do sprejema predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za delavce policije uporabljajo določbe 136. člena zakona o notranjih zadevah.
131. člen
Akt o ustanovitvi iz 112. člena tega zakona sprejme Državni zbor Republike Slovenije v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejetja akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka izvaja študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s področja varnosti in notranjih zadev Visoka policijsko-varnostna šola.
132. člen
Pogodbe, sklenjene z učenci, ki se izobražujejo v Srednji policijski šoli na podlagi zakona o notranjih zadevah, ostanejo z dnem uveljavitve tega zakona v veljavi.
133. člen
Policijska enota, ki opravlja naloge varovanja Državnega zbora Republike Slovenije, do oblikovanja posebne službe za notranje varovanje državnega zbora opravlja svoje naloge v skladu z internimi akti državnega zbora ter na način in v skladu s pravili policijske stroke.
134. člen
Delavci policije, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo ustrezne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, si morajo zahtevano izobrazbo pridobiti v petih letih po uveljavitvi tega zakona, sicer se jih razporedi na delovno mesto, ki ustreza njihovi izobrazbi.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za delavce policije, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj 20 let delovne dobe.
135. člen
Republika Slovenija določi Nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete v Republiki Sloveniji.
136. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o evidencah s področja javne varnosti (Uradni list RS, št. 32/93).
137. člen
Do izdaje novih predpisov ostanejo veljavni naslednji predpisi, izdani na podlagi zakona o notranjih zadevah, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:
– uredba o nazivih, označbah funkcij, barvi in emblemu na službenih vozilih milice ter o oborožitvi in posebni opremi delavcev milice (Uradni list SRS, št. 9/87 in 29/88 in Uradni list RS, št. 8/90, 27/91 in 36/92);
– uredba o priznanjih organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 11/91);
– uredba o določitvi oseb in objektov, ki jih varujejo organi za notranje zadeve, in o opravljanju nalog varovanja (Uradni list RS, št. 38/92, 48/93 in 68/96);
– odlok o ustanovitvi uprav za notranje zadeve v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/91);
– navodilo o uporabi prisilnih sredstev (Uradni list SRS, št. 25/81 in Uradni list RS, št. 79/94, 3/95 in 22/98);
– pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 36/92 in 47/97);
– odredba o delih, ki niso združljiva z naravo dejavnosti organov za notranje zadeve (Uradni list RS, št. 35/95);
– sklep o določitvi dneva slovenske policije (Uradni list RS, št. 28/92);
– pravilnik o določanju zaupnih podatkov in o varovanju zaupnih in osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/93).
Delavci ministrstva, ki opravljajo naloge iz 3., 6. in 9. člena tega zakona, postanejo delavci policije z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji.
Določbe 95., 96., 97., 98., 99. in 100. člena tega zakona se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji. Disciplinski postopki, ki so se pričeli pred uveljavitvijo akta o sistemizaciji delovnih mest v policiji, se dokončajo po postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo zakona o policiji.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati 2. točka prvega odstavka 150. člena zakona o kazenskem postopku.
138. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o notranjih zadevah, razen določb 99. in 136. člena, ki prenehata veljati z dnem uveljavitve predpisa o štetju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma predpisa, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev.
139. člen
Za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in za Obveščevalno- varnostno službo Ministrstva za obrambo veljajo do sprejetja ustreznega zakona določbe zakona o notranjih zadevah, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
140. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi zakona o policiji – ZPol-A (Uradni list RS, št. 93/2001) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o policiji – ZPol-B (Uradni list RS, št. 79/2003) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona je treba uskladiti akt o sistemizaciji ministrstva, v katerem se sistemizirajo delovna mesta v organizacijski enoti ministrstva za usmerjanje in nadzor policije, na katerih imajo uslužbenci policijska pooblastila, v skladu s 3. členom tega zakona (2.b člen zakona).
62. člen
Predpisi ministra morajo biti izdani:
– akt iz 2. člena tega zakona (2. člen zakona) v 12 mesecih,
– akt iz 4. člena tega zakona (3. člen zakona) v 6 mesecih,
– akt iz 15. člena tega zakona (28. člen zakona) v 6 mesecih,
– akt iz 20. člena tega zakona (39.a člen zakona) v 12 mesecih,
– akt iz 22. člena tega zakona (49.a člen zakona) v 6 mesecih in
– akt iz 30. člena tega zakona (59. člen zakona) v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
63. člen
V drugih zakonih in predpisih uporabljeni izraz “rezervna sestava policije” pomeni isto kot “pomožna policija”, v skladu s tem zakonom.
64. člen
Rezervna sestava policije se preoblikuje v pomožno policijo najkasneje do konca leta 2010.
Določbe VIII. poglavja zakona, ki urejajo rezervno sestavo policije, se uporabljajo najdlje do 31. 12. 2010, določbe tega zakona o pomožni policiji pa se uporabljajo od dneva njegove uveljavitve dalje.
Pomožni policisti, ki so se usposobili po programu usposabljanja pomožnih policistov, izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe iz 52. člena tega zakona (113. člen zakona).
65. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
