Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. oktobra 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o deviznem poslovanju, ki obsega:

– zakon o deviznem poslovanju – ZDP-1 (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
– zakon o omejevalnih ukrepih – ZOU (Uradni list RS, št. 35/2001 z dne 11. 5. 2001),
– zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/2002 z dne 14. 6. 2002) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju – ZDP-1A (Uradni list RS, št. 76/2003 z dne 4. 8. 2003).

(1) Ta zakon ureja:
1. poslovanje med rezidenti in nerezidenti v tujih ali domačih plačilnih sredstvih,
2. poslovanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih ali če so predmet poslovanja tuja plačilna sredstva ter
3. enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, ki nimajo značaja izpolnitve posla med rezidenti in nerezidenti.
(2) Poslovanje po prejšnjem odstavku tega člena pomeni sklepanje tekočih in kapitalskih poslov in njihovo izpolnjevanje v obliki plačil ali prenosov.

(1) Rezidenti po tem zakonu so:
1. gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
2. podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;
3. samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: zasebniki);
4. fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
5. fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj 6 mesecev, razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;
6. diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih in njihovi družinski člani.
(2) Vse druge osebe so nerezidenti.

(1) Pooblaščena banka po tem zakonu je banka ali bančna podružnica, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov s tujino, skladno z zakonom o bančništvu.
(2) Pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: pooblaščeni udeleženec) po tem zakonu je borznoposredniška družba ali banka ali njuna podružnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev.

(1) Tuja plačilna sredstva po tem zakonu so devize, tuja gotovina, čeki, kreditna pisma in denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti.
(2) Devize po tem zakonu so denarne terjatve v tuji valuti do bank izven Republike Slovenije.
(3) Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.
(4) Čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti, so denarne terjatve do izdajateljev.

(1) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu po tem zakonu, so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(2) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na denarnem trgu so kratkoročni vrednostni papirji z ročnostjo manj kot eno leto kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, potrdila o depozitih, bančni akcepti in podobno.
(3) Domači vrednostni papirji po tem zakonu so papirji, katerih izdajatelj je rezident. Globalna potrdila o lastništvu izdana na podlagi domačih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot domači vrednostni papir. Vsi drugi vrednostni papirji so tuji.

Izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,
– katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
– ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in
– ki se poravnava v prihodnosti.

(1) Kapitalski posli po tem zakonu so posli med rezidenti in nerezidenti, katerih namen je prenos kapitala.
(2) Za kapitalske posle iz prvega odstavka tega člena se štejejo predvsem:
1. neposredne naložbe,
2. naložbe v nepremičnine,
3. posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu,
4. posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu,
5. posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov,
6. kreditni posli,
7. jamstva in garancije,
8. depozitni posli,
9. prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja.
(3) Kapitalski posli so tudi posli, ki so pravni temelj odtujitve naložbe oziroma vrednostnega papirja iz drugega odstavka tega člena, kakor tudi repatriacija ali drugačna uporaba sredstev na tej podlagi.
(4) Kapitalski posli so tudi odplačila kreditov iz drugega odstavka tega člena.

(1) Enostranski prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije v tujino ali iz tujine v Republiko Slovenijo, ki niso posledica izpolnitve kapitalskega ali tekočega posla med rezidenti in nerezidenti.
(2) Za enostranske prenose premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje:
1. osebne prenose premoženja,
2. fizične prenose premoženja.

(1) Tekoči posli so posli, katerih namen ni prenos kapitala.
(2) Plačila in prenosi za tekoče posle vključujejo:
1. vsa zapadla plačila iz naslova zunanje trgovine, drugih tekočih poslov, vključno s storitvami, ter običajnih kratkoročnih bančnih in kreditnih instrumentov,
2. zapadla plačila obresti na posojila in neto dohodkov od drugih vlaganj,
3. plačila zmernega dela odplačil kreditov ali amortizacije neposrednih naložb,
4. zmerna nakazila za družinske življenjske stroške.

(1) Neposredne naložbe po tem zakonu so vse naložbe, ki jih investitor opravi z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske družbe ali drugega pravnega subjekta.
(2) Za neposredno naložbo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti:
1. ustanovitev ali povečanje osnovnega kapitala gospodarske družbe v popolni lasti vlagatelja, ustanovitev podružnice ali pridobitev že obstoječe gospodarske družbe v popolno last vlagatelja ali vlaganje zaradi opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika;
2. udeležba v novo ustanovljeni ali že obstoječi gospodarski družbi, če vlagatelj s tem poseduje ali pridobi deset ali več kot deset odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu gospodarske družbe oziroma deset ali več kot deset odstotkov glasovalnih pravic ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
3. posojilo z dobo pet let ali več z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav, če ima posojilo naravo podrejene terjatve in če je posojilo dano med povezanimi osebami.
(3) Natančnejše kriterije in način ugotavljanja namena iz prvega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.

(1) Posli z vrednostnimi papirji so posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem in denarnem trgu in posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov, ki niso posli v smislu naložb iz 10. člena tega zakona.
(2) Za posle z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka tega člena se štejejo:
1. prodaja, izdaja in vpeljava domačih vrednostnih papirjev v tujini,
2. prodaja, izdaja in vpeljava tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji,
3. naložbe rezidentov v vrednostne papirje v tujini,
4. naložbe nerezidentov v vrednostne papirje v Republiki Sloveniji.
(3) Vpeljava vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena pomeni začetek trgovanja tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali domačih vrednostnih papirjev v tujini.

(1) Kreditni posli po tem zakonu so sklenitev kreditne pogodbe ali posojilne pogodbe, če je predmet kredita ali posojila denar.
(2) Komercialni krediti po tem zakonu so krediti povezani s trgovinskimi posli in nudenjem storitev v mednarodnem prometu, kjer je rezident ena od strank. Med komercialne kredite se štejejo pogodbeni trgovinski krediti (odlogi plačil oziroma predplačila) in njihovo financiranje s strani bank. Med komercialne kredite se štejejo tudi posli odkupa terjatev (factoring), če je prvotni posel, na podlagi katerega je terjatev nastala, ustrezal značaju komercialnega kredita.
(3) Družinska posojila po tem zakonu so posojila med osebami, ki so v krogu zakonitih dedičev, pri čemer je ena od strani nerezident.
(4) Finančni krediti po tem zakonu so vsi krediti, ki niso krediti po 3. točki drugega odstavka 10. člena tega zakona in drugem oziroma tretjem odstavku tega člena. Med finančne kredite se štejejo tudi hipotekarna in potrošniška posojila in posli finančnega leasinga.
(5) Jamstva in garancije se po tem zakonu štejejo kot kreditni posel.

Depozitni posli so posli sklenjeni s pogodbo o tekočem ali depozitnem računu med nerezidentom in rezidenčno pooblaščeno banko in obratno med rezidentom in nerezidenčno finančno institucijo.

Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja vključujejo plačila premij ter zavarovalnih vsot na podlagi pogodbe med nerezidentom (zavarovalnico) in rezidentom (koristnikom) ter rezidentom (zavarovalnico) in nerezidentom (koristnikom).

Osebni prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo iz naslova družinskega posojila, darila, dote, dediščine in volila, poravnave dolga priseljenca v matični državi, prenosa premoženja izseljenca v tujino, iger na srečo in prihrankov zaposlenih oseb v Republiki Sloveniji, ki niso rezidenti.

Za fizični prenos po tem zakonu se šteje prenos plačilnih sredstev in vrednostnih papirjev iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo.

(1) Pogodbeni menjalec je pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja menjalniške posle na podlagi pogodbe s pooblaščeno banko.
(2) Kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je neposredno imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z najmanj 20% deležem ali ima obvladujoči položaj pri upravljanju s sredstvi pogodbenega menjalca.
(3) Odgovorna oseba pogodbenega menjalca po tem zakonu je oseba, ki jo določi pogodbeni menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost menjalniškega poslovanja pri njem.

Poslovanje med rezidenti in nerezidenti je prosto, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

(1) Rezidenti med seboj lahko sklepajo posle v tujih plačilnih sredstvih ter posle, katerih predmet je tuje plačilno sredstvo samo pod pogoji in na način določen s tem zakonom.
(2) Rezidenti imajo lahko tuja plačilna sredstva na deviznih računih ali kot devizne vloge pri pooblaščenih bankah v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije določi postopke odpiranja deviznih računov iz prejšnjega stavka.
(3) Dovoljena je uporaba deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti kot vrednostne osnove v pogodbah med rezidenti, pri čemer je valuta izpolnitve vedno tolar.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za izplačila plač delavcem na podlagi pogodbe z rezidentom, ki delajo v tujini, in za povrnitev stroškov, ki so delavcem rezidentov nastali v tujini.

Rezidenti in nerezidenti lahko prosto izvajajo enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na posle, ki so podlaga za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti.

(1) Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo so dovoljene samo z dovoljenjem, ki ga izda Vlada Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko omeji ali prepove neposredne naložbe nerezidentov iz držav, v katerih so neposredne naložbe rezidentov omejene ali prepovedane, razen če ni to v nasprotju z ratificiranim in objavljenim mednarodnim sporazumom.

Prenos dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in prenos ostanka likvidacijske mase je prost, pod pogojem, da nerezident poravna vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.

Investitor, ki je nerezident, ima ob pogoju vzajemnosti pravico do nadomestila v naravi ali odškodnine v sorazmerju z vloženim kapitalom, ki ga je vložil v družbo ali drugo obliko opravljanja dejavnosti, za škodo ali izgubo, nastalo zaradi razlastitve ali drugih ukrepov države, s podobnimi učinki, če drug zakon ali objavljena ratificirana mednarodna pogodba ne določa drugače, kar je za investitorja, ki je nerezident, bolj ugodno.

Nerezident in podružnica tuje družbe v Sloveniji lahko sklepata posle pridobivanja lastnine na nepremičninah v Republiki Sloveniji samo pod pogoji določenimi s posebnim zakonom ali ratificirano mednarodno pogodbo.

(1) Banka Slovenije lahko predpiše pogoje za naložbe nerezidentov v vrednostne papirje na denarnem trgu v Sloveniji.

(1) Pooblaščene banke lahko sklepajo kreditne posle z nerezidenti v svojem imenu in za svoj račun ali v svojem imenu in za tuj račun.
(2) Rezidenti, ki niso banke, lahko sklepajo kreditne posle z nerezidenti v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Banka Slovenije določi način sklepanja kreditnih poslov z nerezidenti.

(1) Pooblaščene banke lahko odobravajo rezidentom kredite v tujem denarju za plačila uvoza blaga in storitev ali poravnavo drugih obveznosti do tujine.
(2) Banka Slovenije določi pogoje, pod katerimi smejo rezidenti sklepati druge kreditne posle, ki niso posli iz prvega odstavka tega člena v tujem denarju in opravljati plačila na podlagi takšnih poslov.

(1) Republika Slovenija se zadolžuje v tujini s sklepanjem kreditnih in garancijskih poslov oziroma izdajanjem vrednostnih papirjev v tujini na podlagi zakona o izvrševanju proračuna ali na podlagi posebnega zakona.
(2) V zakonih iz prvega odstavka tega člena se opredeli tudi način vračila obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

(1) Nerezidenti smejo odpreti pri pooblaščeni banki račun v tujem denarju ali v tolarjih. Banka Slovenije določi izvedbene pogoje za odpiranje in vodenje računov.
(2) Ob odprtju računa mora banka ugotoviti identiteto nerezidenta.
(3) Banka mora hraniti podatke o imetniku računa iz prvega odstavka tega člena najmanj 5 let po zaprtju računa.
3.9. Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja

(1) Plačilni promet s tujino opravljajo banke, ki za to pridobijo dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Za Republiko Slovenijo opravlja plačilni promet s tujino Banka Slovenije.
(3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravljanja plačilnega prometa s tujino.

(1) Rezidenti, ki so pravne osebe, zasebniki in podružnice tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji, smejo opraviti plačilo v tuji gotovini v tujino ali sprejeti plačilo iz tujine v tuji gotovini pod pogoji in na način, kot ga predpiše Banke Slovenije.
(2) Plačila nerezidentov v domači gotovini smejo rezidenti, ki so pravne osebe in zasebniki, sprejeti v skladu s predpisi, ki urejajo gotovinsko poslovanje v domačem plačilnem prometu.
(3) Gospodarskim družbam, ki so pridobile koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, devizni blagajniški maksimum določi minister, pristojen za finance.

(1) Plačilo in prenos premoženja na podlagi kapitalskih poslov je prosto, če je posel sklenjen v skladu s tem zakonom ter so poravnane vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.
(2) Za plačilo ali prenos premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje prenos premoženja, opravljen zaradi izpolnitve kapitalskega posla in prenos premoženja opravljen zaradi uresničitve pravice lastnika pravne osebe do izplačila udeležbe na dobičku oziroma izplačila ostanka premoženja v primeru stečaja ali likvidacije pravne osebe.

(1) Rezidenti in nerezidenti morajo pri prehodu čez državno mejo organom carinske službe prijaviti vsak vnos oziroma iznos gotovine in vrednostnih papirjev na prinosnika, če znesek gotovine oziroma vrednostnih papirjev na prinosnika presega znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja.
(2) Obveznost iz prvega odstavka velja tudi za pooblaščeno osebo pravne osebe, ki preko državne meje prenaša gotovino in vrednostne papirje na prinosnika za pravno osebo.

(1) Trg tujega denarja po tem zakonu obsega vse posle nakupa in prodaje tujih plačilnih sredstev.
(2) Pooblaščene banke sklepajo posle nakupa in prodaje tujih plačilnih sredstev v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za tuj račun, druge osebe pa le v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Rezident, ki ni fizična oseba, ne sme za opravljanje svoje dejavnosti kupovati ali prodajati tujih plačilnih sredstev v menjalnicah.
(4) Banka Slovenije lahko določi, da rezidenti in nerezidenti kupujejo oziroma prodajajo tuj denar samo od oseb, ki so si za opravljanje teh poslov predhodno pridobile dovoljenje Banke Slovenije.

(1) Udeleženci trga tujega denarja lahko kupujejo oziroma prodajajo devize tudi terminsko.
(2) Terminski nakup oziroma prodaja deviz je prodaja oziroma nakup, pri kateri je rok za izpolnitev obveznosti daljši od dveh delovnih dni, šteto od sklenitve pogodbe.

Tečaj tujega denarja se na trgu oblikuje prosto.

Srednji devizni tečaj Banke Slovenije se uporablja pri izkazovanju rezultatov poslovanja s tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilno bilančne namene.

(1) Menjalniški posli so posli nakupa in prodaje tuje gotovine in posli nakupa čekov, ki se glasijo in so vnovčljivi v tujem denarju.
(2) Menjalniške posle lahko opravljajo rezidenti, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije predpiše pogoje in način opravljanja menjalniških poslov ter postopek nadzora nad opravljanjem teh poslov.

(1) Banka Slovenije ne izda dovoljenja:
1. če je bil kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja (221. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99; v nadaljevanju besedila: KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), in kazen še ni bila izbrisana;
2. če je bila odgovorna oseba pogodbenega menjalca pravnomočno obsojena zaradi katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v prejšnji točki tega odstavka, in kazen še ni bila izbrisana;
3. če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi dejavnost in posli, ki jih kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca ali odgovorna oseba pogodbenega menjalca opravljata, oziroma dejanja, ki sta jih storila, lahko vplivali na zakonitost poslovanja pogodbenega menjalca.
(2) Podatke o predhodni nekaznovanosti iz prejšnjega odstavka tega člena Banka Slovenije pridobi iz kazenske evidence.

(1) Banka Slovenije odvzame pogodbenemu menjalcu dovoljenje:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če niso več izpolnjeni pogoji iz 49. in 49.a člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo ali obstajajo okoliščine iz 3. točke prvega odstavka 49.a člena tega zakona, pridobi od pristojnih državnih organov.

(1) Ko pretok kapitala povzroči ali grozi, da bo povzročil resne težave pri delovanju monetarne ali tečajne politike, lahko Banka Slovenije sprejme zaščitne ukrepe.
(3) Zaščitni ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti sprejeti za obdobje, ki je daljše od šest mesecev. Banka Slovenije lahko v izjemnih primerih podaljša rok iz prejšnjega stavka, na podlagi mnenja Vlade Republike Slovenije.O zaščitnih ukrepih morata biti pred začetkom njihove veljavnosti obveščeni Vlada Republike Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da se je zaradi sklepanja poslov v skladu z 18. členom tega zakona višina deviznih rezerv Republike Slovenije v sedmih zaporednih dneh znižala za več kot 15%, lahko Banka Slovenije določi rok, v katerem morajo vse pravne osebe, ki so kot rezidenti kupili devize na deviznem trgu, uporabiti odkupljena devizna sredstva za odplačilo svojih obveznosti.

Zaščitni ukrepi Banke Slovenije iz prejšnjega člena so v primeru nevarnosti velikega odtoka kapitala iz Republike Slovenije povezani s:
1. stanjem računov rezidentov v tujini ali njihovih deviznih računov v Republiki Sloveniji;
2. trgovanjem s tujo gotovino, če rezident nastopa kot stranka;
3. dajanjem posojil in kreditov s strani rezidentov nerezidentom, kakor tudi plačevanje predujmov rezidentov nerezidentom ali odlaganje plačil nerezidentom s strani rezidentov;
4. izterjavo že zapadlih in neplačanih terjatev do nerezidentov;
5. transferom vrednostnih papirjev, gotovine, vrednotnic in zlata v Republiko Slovenijo in iz Republike Slovenije;
6. transakcijami z vrednostnimi papirji in trgovanje z zlatom med rezidenti in nerezidenti.

Zaščitni ukrepi Banke Slovenije iz 50. člena tega zakona so v primeru nevarnosti velikega pritoka kapitala v Republiko Slovenijo povezani z:
1. zadržanjem stanja na računih nerezidentov v Republiki Sloveniji;
2. trgovanjem s tujo gotovino, kjer rezident nastopa kot stranka;
3. najemanjem posojil oziroma kreditov rezidentov od nerezidentov, kakor tudi sprejemanje avansov rezidentov od nerezidentov ali odlaganje plačil rezidentom s strani nerezidentov;
4. poravnavo zapadlih a še ne plačanih obveznosti rezidentov do nerezidentov;
5. transakcijami z vrednostnimi papirji in vrednotnicami med rezidenti in nerezidenti;
6. dajanjem kakršnihkoli garancij ali podobnih jamstev, zastave ali drugih zavarovanj za račun nerezidentov.

(1) Rezidenti so dolžni o poslih iz 1. člena tega zakona poročati Banki Slovenije v primerih in na način, ki ga določi Banka Slovenije.
(2) Rezidenti, ki so dolžni poročati, morajo omogočiti Banki Slovenije vpogled v svoje poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo, kadar se takšen pregled opravlja zaradi preverjanja podatkov.

(1) Nadzor nad poslovanjem v skladu s tem zakonom opravljajo v okviru svojih pristojnosti: Banka Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance, carinski organi in Devizni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: organi nadzora).

(1) Organi nadzora morajo na zahtevo posameznega organa nadzora posredovati drugemu nadzornemu organu vse potrebne informacije, ki so nadzornemu organu potrebne v postopku opravljanja nalog nadzora.
(2) Organi nadzora morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih organov nadzora.
(3) Podrobnejšo vsebino in način mesebojnega obveščanja organov nadzora določi minister, pristojen za finance, na podlagi prejšnjega mnenja organov nadzora.

Banka Slovenije opravlja nadzor nad poslovanjem pooblaščenih bank in hranilnic in v delu, ki se nanaša na menjalniško poslovanje, tudi drugih oseb, ki so pooblaščene za opravljanje menjalniških poslov.

(1) Carinski organi opravljajo nadzor nad vrsto in količino domačega in tujega denarja ter vrednostnih papirjev, ki jih iz Republike Slovenije oziroma v Republiko Slovenijo prenašajo rezidenti in nerezidenti v potniškem, blagovnem in poštnem prometu.
(2) Carinska uprava Republike Slovenije lahko za nadzor pošiljk v poštnem prometu pooblasti pošto.

(1) Carinski organ proti potrdilu začasno zaseže domačo ali tujo gotovino, ki presega znesek iz 42. člena tega zakona.
(2) Carinski organ proti potrdilu začasno zaseže tudi gotovino in vrednostne papirje iz 44. člena, če znesek neprijavljene gotovine oziroma vrednostnih papirjev presega znesek, določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja.
(3) Pravilnik o hrambi začasno zasežene gotovine in vrednostnih papirjev izda minister pristojen za finance.

Devizni inšpektorat Republike Slovenije opravlja inšpekcijski nadzor nad poslovanjem rezidentov, razen poslovanja, opredeljenega v 58. členu tega zakona, in nerezidentov v skladu s tem zakonom, zakonom o zunanjetrgovinskem poslovanju, zakonom o inšpekcijskem nadzoru ter drugimi zakoni, če le-ti tako določajo.

(1) Rezidenti in nerezidenti iz 61. člena (v nadaljevanju: zavezanci) morajo deviznemu inšpektorju (v nadaljevanju: inšpektor) omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora, zagotoviti vpogled v poslovanje in mu na njegovo zahtevo dati na razpolago ali poslati vso potrebno dokumentacijo in podatke, tudi za dejavnost, ki jo opravljajo v tujini rezidenti.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko inšpektor največ za osem dni začasno zaseže dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja sum kršitve zakonov ali na podlagi zakonov izdanih predpisov.
(3) Vpogled v poslovanje v smislu prvega odstavka tega člena pomeni tudi vpogled v dokumentacijo in račune tretjih rezidentov in nerezidentov, ki so v povezavi z izvajanjem kontrole iz 61. člena tega zakona.

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, odredi z odločbo odpravo nezakonitosti in nepravilnosti in določi rok, v katerem je to treba storiti.

(1) Če zavezanec v roku iz prejšnjega člena ne odpravi nezakonitosti in nepravilnosti, ki so nastale s kršitvijo drugega odstavka 27. člena, 33. člena, 36. člena in 38. člena tega zakona, mu inšpektor z odločbo odredi, da mora v roku osem dni od prejema odločbe vplačati pri Banki Slovenije brezobrestni depozit v tolarski protivrednosti ugotovljenih sredstev iz omenjenih členov tega zakona.
(2) Tolarska protivrednost depozita se določi po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Vplačani depozit vrne Banka Slovenije v dveh delovnih dneh po predložitvi dokazila o izvršitvi odločbe.

(1) Če inšpektor ugotovi, da depozit iz prejšnjega člena ni bil vplačan, izda sklep o prisilni izterjavi.
(2) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(3) Denarna sredstva iz prvega odstavka tega člena se izterjajo po predpisih o izterjavi davkov.

(1) Če zavezanec v roku, ki ga je določil inšpektor z odločbo iz 63. člena tega zakona ne odpravi ugotovljenih nezakonitosti oziroma nepravilnosti, ali če depozit ni vplačan po 64. in 65. členu tega zakona, lahko inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v celoti, ali prepove le opravljanje posamezne dejavnosti, oziroma dejavnost do določene države, do izvršitve odločb iz 63. in 64. člena tega zakona.
(2) Prepoved opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se vpiše pri pristojnem registrskem sodišču.
(3) Če inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v celoti, posreduje odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti organizacijam, preko katerih zavezanec opravlja plačilni promet.

(1) Zoper odločbo iz 63., 64. in 66. člena tega zakona je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za finance, v roku osem dni od prejema odločbe.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(1) Na prošnjo zavezanca lahko minister, pristojen za finance odloži izvršitev odločbe do pravnomočnosti odločbe, če bi se z izvršitvijo odločbe prizadela prosilcu težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi. Prošnji za odložitev izvršitve odločbe je treba priložiti dokaz, da je pritožba na odločbo vložena. O prošnji mora minister, pristojen za finance izdati odločbo najpozneje v treh dneh po prejemu prošnje.
(2) Proti odločbi ministra, pristojnega za finance ni pritožbe.

(1) Če je s predpisi predviden varstveni ukrep oziroma varstveni ukrep odvzema predmetov v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem ali prekrškom, lahko inšpektor pri opravljanju nadzora začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek ali ki so bili namenjeni za storitev ali so nastali s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška. Za zasežene predmete izda inšpektor potrdilo.
(2) O zasegu predmetov mora inšpektor takoj obvestiti organ, pristojen za postopek.
(3) Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, predlaga njen odvzem.

Z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji prenehajo veljati določbe 50., 51. in 52. člena zakona.

Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije lahko sprejmeta oziroma izvajata zaščitne in druge ukrepe v skladu s 119. in 120. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (“Temeljni akti Evropskih skupnosti”, Uradni list Republike Slovenije, 2002).

V primeru, da Svet EU sprejme zaščitne ukrepe na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Banka Slovenije ali Vlada Republike Slovenije določita način izvajanja le-teh v skladu z 59. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Določbe 44. člena tega zakona se z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji uporabljajo samo pri prehodu državne meje Republike Slovenije z državo, ki ni država članica Evropske unije in na letališčih ter pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, kolikor niso meja z državo članico Evropske unije.

Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije se v vseh členih zakona beseda “tolar” nadomesti z besedo “evro” v ustreznem sklonu, v kazenskih določbah pa se zneski ustrezno preračunajo v evre.

Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati določbe 18. in 34. člena zakona.

Rezidenti med seboj lahko prosto sklepajo posle v tujih plačilnih sredstvih ter posle, katerih predmet je tuje plačilno sredstvo, razen če ni z zakonom drugače določeno.

Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati določbe 69.b člena zakona.

(1) Z globo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. v poslih, sklenjenih med rezidenti valuta izpolnitve ni tolar (tretji odstavek 18. člena)
2. (črtana);
3. opravi transfer dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in prenos ostanka likvidacijske mase iz naslova neposredne naložbe nerezidenta v Republiki Sloveniji, ki ni bila opravljena v skladu z zakonom ali niso bile poravnane davčne obveznosti v državi (23. člen);
4. (črtana);
5. (črtana);
6. (črtana);
7. (črtana);
8. (črtana);
9. je naložba vrednostnih papirjev na denarnem trgu, opravljena v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije (prvi odstavek 30. člena);
10. (črtana);
11. (črtana);
12. sklepa kreditne posle z nerezidenti v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka 33. člena tega zakona in v nasprotju z načinom, ki ga določi Banka Slovenije (33. člen);
13. odobri kredite v tujem denarju rezidentom v nasprotju z določilom prvega odstavka 34. člena tega zakona ali pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi drugega odstavka 34. člena tega zakona;
14. (črtana);
15. banka ne ugotovi identiteto nerezidenta ali ne hrani podatkov o imetniku računa (drugi in tretji odstavek 37. člena);
16. (črtana);
17. opravi plačilo ali prenos na podlagi kapitalskih poslov v nasprotju z določili prvega odstavka 41. člena tega zakona;
18. (črtana);
19. (črtana);
20. poskusi sama ali s pomočjo druge osebe prenesti oziroma prenese preko državne meje brez prijave carinski službi gotovino ali vrednostne papirje na prinosnika, ki presegajo znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja (44. člen);
21. za opravljanje svoje dejavnosti kupuje in prodaja tuja plačilna sredstva v menjalnicah (tretji odstavek 45. člena);
22. prodaja oziroma kupuje tuj denar v nasprotju s četrtim odstavkom 45. člena;
23. opravlja menjalniške posle v nasprotju z določili drugega odstavka 49. člena tega zakona oziroma v nasprotju s pogoji, ki jih na podlagi 49. člena tega zakona predpiše Banka Slovenije.
(2) Z globo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 200.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 200.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. odpre račun v tujem denarju v nasprotju s pogoji, ki jih določi Banka Slovenije na podlagi prvega odstavka 37. člena tega zakona;
2. opravlja plačilni promet s tujino v nasprotju z načinom, ki ga predpiše na podlagi določil 39. člena tega zakona Banka Slovenije;
3. opravi plačila v tuji gotovini v tujino ali iz tujine sprejme plačilo v tuji gotovini v nasprotju s pogoji in načinom, kot ga predpiše Banka Slovenije (prvi odstavek 40. člena);
4. sprejme plačila nerezidenta v domači gotovini v nasprotju z drugim odstavkom 40. člena tega zakona;
5. ne omogoči vpogled v poslovne knjige in drugo poslovno dokumentacijo na podlagi določil drugega odstavka 53. člena tega zakona;
6. (črtana);
7. ne poroča o poslih iz 1. člena tega zakona v primerih in na način, ki ga določi Banka Slovenije (prvi odstavek 53. člena);
8. (črtana);
9. (črtana);
10. (črtana);
11. inšpektorju ne zagotovi nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva, mu ne zagotovi vpogleda v poslovanje, mu ne da na razpolago ali pošlje potrebno dokumentacijo ali ne da na voljo zahtevane podatke (prvi odstavek 62. člena);
12. ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki ga je odredil inšpektor z odločbo (63. člen);
13. v roku iz odločbe iz 64. člena tega zakona ne vplača depozita pri Banki Slovenije.
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 200.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zasebnik, ki kot samostojni podjetnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Za prekrške po tem zakonu se lahko poleg globe izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni oziroma namenjeni za storitev prekrška ali so nastali z njegovo izvršitvijo.
(2) Če v postopku niso predložena ustrezna dokazila o izvoru denarja in vrednostnih papirjev, se lahko predmeti iz 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona odvzamejo tudi, če niso storilčeva last.
(3) Za prekrške iz 20. točke prvega odstavka 70. člena tega zakona se poleg globe lahko odvzame prevozno ali prenosno sredstvo, če so bili na njegova tajna ali skrivna mesta skriti predmeti prekrška in če je vrednost predmeta prekrška večja od tretjine vrednosti prevoznega sredstva in je lastnik prevoznega ali prenosnega sredstva vedel ali bi moral vedeti, da gre za takšne predmete, četudi jih je tretja oseba prevzela v prevoz ali prenos.
(4) Prenosno ali prevozno sredstvo, s katerim se opravljajo prevozne storitve v javnem prometu, se lahko odvzame, če ni lastnina storilca prekrška le, če je njegov lastnik vedel, da je bilo uporabljeno za storitev prekrška.

(1) Devizni inšpektorat Republike Slovenije odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, odloča Devizni inšpektorat Republike Slovenije tudi o prekrških, za katere je predpisana poleg globe tudi stranska sankcija.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, lahko Devizni inšpektorat Republike Slovenije izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona.

Podzakonske akte po tem zakonu izdajo pristojni organi najkasneje v 60 dneh po njegovi uveljavitvi.

Rezidenti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona sklenjeno menjalniško pogodbo s pooblaščeno banko, morajo najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona pridobiti dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom.

(1) Pogodbe o tujih vlaganjih, sklenjene na podlagi zakona o tujih vlaganjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88), se izvajajo v skladu s pogodbo do izteka pogodbe.
(2) Pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, registrirane do dne uveljavitve tega zakona, se izvajajo v skladu s pogodbo do izteka pogodbe.

S potekom prehodnega obdobja štirih let po uveljavitvi Evropskega sporazuma o pridružitvi (Uradni list RS, št. 44/97) prenehajo veljati določbe 27. člena, tretjega odstavka 29. člena in 32. člena tega zakona.

S polnopravnim članstvom v Evropski skupnosti prenehajo veljati določbe 26. člena, prvega ter drugega odstavka 28. člena tega zakona in 30. člena.

Določba drugega odstavka 48. člena tega zakona se uporablja do uveljavitve ustrezne rešitve v zakonu, ki ureja carinsko področje.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in 71/93), razen določbe petega odstavka 26. člena tega zakona, ki se uporablja do ureditve poslovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo; zakon o kreditnih poslih s tujino (Uradni list RS, št. 1/91-I) in se preneha uporabljati zakon o tujih vlaganjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88) ter podzakonski akti, izdani na teh podlagah, razen:
a) podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I,71/93 in 63/95):
– sklep o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 6/97),
– sklepa o obveznem poročanju o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 60/92),
– navodila za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 8/93, 19/93, 11/96, 11/97 in 23/97),
– sklepa o vzdrževanju likvidnosti pooblaščenih bank v plačilih do tujine (Uradni list RS, št 29/91-I, 3/92 in 36/92),
– sklepa o pogojih in načinu nakupa, prodaje in deponiranja tujih plačilnih sredstev pri Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/92),
– sklepa o načinu opravljanja menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 18/95, 70/95 in 1/96),
– navodila za izvajanje sklepa o načinu opravljanja menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 19/95),
– sklepa o načinih in rokih, v katerih pooblaščene banke dostavljajo podatke o opravljenih nakupih in prodajah tujih plačilnih sredstev v neposrednih stikih (Uradni list RS, št. 18/91-I),
– navodila o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 32/94, 37/94, 39/94, 83/94, 30/95, 69/95, 14/96, 19/96, 6/97 in 38/97),
– sklepa o pogojih, pod katerimi se sme pri poslovanju s tujino plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list RS, št. 17/91-I in 14/95),
– sklepa o pogojih in merilih, pod katerimi smejo imeti domače pravne osebe in zasebniki devizni račun pri pooblaščeni banki (Uradni list RS, št. 17/91-I),
– sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini (Uradni list RS, št. 60/92 in 44/95),
– sklepa o pogojih, pod katerimi se smejo tuja plačilna sredstva tujih pravnih in fizičnih oseb sprejemati v depozit (Uradni list RS, št. 17/91-I in 11/93),
– sklepa o izpolnjevanju najmanjšega zneska deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke (Uradni list RS, št. 73/95, 30/96, 34/96, 5/97 in 29/97)
– sklepa o pogojih, pod katerimi smejo banke pooblaščene za posle s tujino, deponirati devize na računih v tujini za nedoločen čas, z odpovednim rokom ali jih vezati za določen čas (Uradni list RS, št. 17/91-I),
– sklepa o kriterijih bonitete tujih bank, pri katerih smejo imeti pooblaščene banke devizne račune (Uradni list RS, št. 18/91-I in 38/94),
– sklepa o pogojih, pod katerimi smejo pooblaščene banke kupovati in prodajati devize na tujih deviznih trgih (Uradni list RS, št. 18/91-I),
– sklepa o pogojih, pod katerimi se sme iznašati iz države in prinašati v državo domača in tuja valuta in vrednotnice, ki se glasijo na domačo valuto (Uradni list RS, št. 17/91-I, 21/91-I, 13/92, 30/92, 55/92,73/94 in 37/95);
– uredbo o dostavljanju podatkov o zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju za leto 1993 davčnemu organu in deviznemu inšpektoratu za potrebe davčnega in deviznega nadziranja (Uradni list RS, št. 17/94);
b) podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o kreditnih poslih s tujino (Uradni list RS, št. 1/91 in 63/95):
– sklepa o dodatnih pogojih kreditiranja s tujino (Uradni list RS, št. 18/91-I, 5/97 in 38/97),
– sklepa o pogojih, pod katerimi lahko pooblaščena banka odobri domači osebi devizni kredit (Uradni list RS, št. 23/91-I, 20/92, 55/92, 2/95, 30/96 in 59/96),
– sklepa o pogojih in načinu registracije kreditnih poslov s tujino (Uradni list RS, št. 39/96),
– sklepa o pogojih predčasne poravnave refinanciranih oziroma reprogramiranih obveznosti (Uradni list RS, št. 42/93),
– sklepa o omejitvi obsega zadolževanja v tujini (Uradni list RS, št. 53/94),
– sklepa o uvedbi depozita za finančne kredite in depozite, najete pri tujih osebah (Uradni list RS, št. 8/95 in 10/95, 41/96, 77/96 in 29/97).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 2., 3., 4., 21., 22., 23., 24., 24.a, 28., 29., 30., 31.a, 32.a do 41., 45. in 45.a člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94 in 58/95) ter podzakonski akti uveljavljeni na njihovih podlagah, razen:
– podzakonskih aktov, izdanih na podlagi zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94 in 58/95):
– sklepa o kriterijih za izdajo dovoljenj za naložbe domačih pravnih oseb v podjetja v tujini (Uradni list RS, št. 28/95, 77/95 in 19/96),
– pravilnika o načinu priglasitve podjetij v tujini, ki so jih ustanovile fizične osebe (Uradni list RS, št. 67/93),
– odredbe o prikazu terjatev do tujine (Uradni list RS, št. 67/93).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Register neposrednih naložb v tujini iz 21. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in 35/2001-ZOU) se z uveljavitvijo tega zakona ukine. Ministrstvo za finance prenese arhiv in dokumentacijo v zvezi z registrom v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona na Davčno upravo Republike Slovenije. Individualni podatki iz registra se lahko uporabljajo izključno v davčne namene.

Rezidenti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje menjalniških poslov, morajo najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona pridobiti dovoljenje Banke Slovenije v skladu s tem zakonom.

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83-popr., 42/85, 2/86-popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba petega odstavka 26. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I in 71/93).

(1) Banka Slovenije izda podzakonske akte po tem zakonu najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do izdaje novih podzakonskih aktov iz prejšnjega odstavka tega člena ostanejo v veljavi naslednji podzakonski akti, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:
– sklep o opravljanju menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 50/99 in 84/2001);
– navodilo za izvajanje sklepa o opravljanju menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 50/99 in 10/2000);
– navodilo za dostavljanje dnevnih podatkov o odkupu in prodaji tuje gotovine po elektronski pošti (Uradni list RS, št. 10/2000);
– sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 50/99, 70/99 in 12/2000);
– navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 41/2001, 52/2001 in 7/2003);
– sklep o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 11/2003);
– sklep o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99 in 41/2001);
– navodilo za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99, 61/99 in 41/2001).

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– pravilnik o vpisu v register neposrednih naložb rezidentov v tujini (Uradni list RS, št. 54/99);
– obrazec za registracijo neposredne naložbe rezidenta v tujini – Obr. RNN (Uradni list RS, št. 54/99);
– navodilo za izpolnjevanje obrazca RNN – Registracija neposredne naložbe rezidenta v tujini (Uradni list RS, št. 54/99);
– pravilnik o pridobitvi predhodnega soglasja in dovoljenja za vpeljevanje lastniških vrednostnih papirjev v tujini (Uradni list RS, št. 54/99);
– sklep o pogojih in načinu nakupa vrednostnih papirjev v tujini (Uradni list RS, št. 50/99, 44/2001 in 108/2001);
– pravilnik o pridobitvi dovoljenja za izdajo tujih dolžniških vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 54/99);
– sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o načinu in pogojih, pod katerimi nerezident kupuje vrednostne papirje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/2001);
– sklep o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini RS 119/2002;
– sklep o višini dovoljenega vnosa in iznosa domače in tuje gotovine (Uradni list RS, št. 92/2001);
– navodilo o prijavi prenosa vrednostnih papirjev v tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
(2) Z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije prenehajo veljati:
– sklep o postopkih za odpiranje deviznih računov rezidentov pri pooblaščenih bankah (Uradni list RS, št. 50/99 in 15/2000);
– sklep o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti (Uradni list RS, št. 50/99 in 39/2000);
– navodilo za izvajanje sklepa o pogojih sklepanja kreditnih poslov v tujem denarju med rezidenti (Uradni list RS, št. 50/99).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 26. člena, ki uvajajo 8.a poglavje in začnejo veljati z dnem začetka članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, določb 26. člena, ki uvajajo 8.b poglavje in začnejo veljati z dnem uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije ter določb 30. in 31. člena tega zakona, ki začnejo veljati s 1. 1. 2005.