Uradni list

Številka 111
Uradni list RS, št. 111/2003 z dne 13. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 111/2003 z dne 13. 11. 2003

Kazalo

4869. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori IV, stran 15333.

Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 18. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 11. seji dne 5. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori IV
1. člen
V odloku o zazidalnem načrtu Dvori IV (Uradni list RS, št. 23/99) se 1. člen črta in se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Grosuplje za Občino Grosuplje (Uradni list RS, št. 30/96) sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjskega območja Dvori IV, ki ga je izdelal URBI d.o.o., oktobra 2003.
2. člen
Prvi stavek 2. člena se črta in se pravilno glasi:
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo:
Sedma alinea se pravilno glasi:
– parcelacija in regulacija v M 1:500,
Dvanajsta alinea se pravilno glasi:
– obrazložitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
3. člen
Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
Pojmi, ki so uporabljeni v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori IV:
1. regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih in drugih javnih površin, regulacijska linija je določena v grafičnem prikazu,
2. gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu,
3. gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu.
4. člen
V 3. členu se prvi odstavek črta in se glasi:
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta določajo:
5. člen
V 4. členu se prvi stavek črta in se pravilno glasi:
Območje, ki se ureja s spremembami in dopolnitvami obsega parcele:
6. člen
Za tretjim odstavkom 5. člena se doda stavek:
Pri vseh stanovanjskih objektih je investitor dolžan na svoji parceli zagotoviti 2 parkirni mesti za vsako stanovanjsko enoto.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
Povprečna površina stanovanjske enote v posameznem objektu ne sme biti manjša od 73 m2.
7. člen
V 6. členu se za drugo alineo doda dve novi alinei, ki se glasita:
– ureditev obsežnejših javnih programov v objektih, ki so opredeljeni v členu 5,
– postavitve nadstreškov nad parkirnimi površinami tam kjer je to predvideno,
Zadnja alinea se črta in se pravilno glasi:
– ureditve za šport in rekreacijo.
8. člen
7. člen se v celoti črta in se pravilno glasi:
Gradbeno linijo predstavljajo vse prečne parcelne meje, z različnimi lastniki, kjer se objekti stikajo.
Gradbeno mejo predstavljajo vsi ostali grafični prikazi grajenih objektov.
Regulacijska linija razmejuje javne, poljavne in zasebne površine.
Samo pri gradbeni liniji je potrebno izvesti tako velik objekt kot je narisan v ZN, če je objekt določen z gradbeno mejo je lahko tudi manjši.
Dovoljena odstopanja:
Od zazidalne situacije so dovoljena odstopanja ± 0,50 m.
Minimalni odmik vseh grajenih objektov od roba pločnika ceste A je 3,5 m.
9. člen
8. člen se v celoti črta.
10. člen
9. člen se črta, razen določil, ki veljajo za objekte 23-34, objekti 23-26 in 27-30 so že zgrajeni, objekti 31-34 pa imajo upravno dovoljenje. Za ostale objekte se dodajo naslednja določila:
Poslovno stanovanjski objekti 2- 5 tvorijo prevladujočo podolgovato stavbno maso v pritličju sta to dve enoti dolžine 28 m in širine 10 m. Višina objektov je P+3+M. Streha je enokapnica z naklonom 10 stopinj, tako da je višji del obrnjen k cesti ob Grosupeljščici, nižji pa gleda proti stanovanjskim objektom v naselju. Izdelava frčad ni dovoljena. Krožni objekt ob križišču (1) je visok P+4, premer 17,5 m in ima ravno streho.
Vsi trije objekti imajo v pritličju prečne pasaže, v višjih etažah pa so lahko povezani in širši kot to določa zazidalna situacija.
Kota pritličja pri vhodu: do 0,50 m nad urejenim terenom.
Objekti 1-5 imajo parkirna mesta na obeh straneh.
Povečana etažnost objekta 1 služi kot prostorski poudarek vendar ni obvezna.
Objekti 6–14 so hiše v vrsti.
Višina objektov: maks. P+1+M, razen objekta 6.
Streha je enokapnica z naklonom 10 stopinj, tako da je višji del na zahodni-cestni strani (višina slemenske lege 10 m), nižji pa na južni (višina kapne lege 8,5 m). Izdelava frčad ni dovoljena. Tlorisni gabarit posameznega objekta razen objekta 6, je lahko največ 10 m širine in 15 m dolžine.
Bivalni prostori obeh pritličnih stanovanj v vsaki enoti naj se odpirajo v predvrt na jugovzhodni strani. Tam je dopustna tudi gradnja pritličnega rastlinjaka v maks. tlorisnih gabaritih 5 m x 4 m.
Stanovanja v prvem nadstropju in mansardi naj imajo min. 2 m široke terase na severozahodni strani. Terase naj imajo na robu predvidena korita za zelenje.
Med objekti in cesto naj se predvidijo pokriti parkirni prostori (karporti), kot transparentne lesene pergole z ravno bakreno streho v maks. tlorisnih gabaritih 5 m x 8 m za 3 parkirišča, maks. višine 2,5 m. Pergole – karporte je potrebno obsaditi s popenjalkami.
Višina objekta 6 je maks. P+2+M. Streha je enokapnica z naklonom 10 stopinj, tako da je višji del na severozahodni cestni strani (višina slemenske lege 12,5 m), nižji pa na južni (višina kapne lege 11 m). Oba dovoljena prizidka imata P+2 z ravno streho. Parkirni prostori so med objektom in cesto A. Tlorisni gabariti objekta 6 so določeni v grafičnih prilogah.
Kota pritličja pri vhodu: do 0,50 m nad urejenim terenom.
Objekti 15, 18, 19, 22 so prostostoječi vila bloki v maks. tlorisnih gabaritih 13 m x 13 m. Višina objektov je maks. P+2+M. Streha je enokapnica z naklonom 10 stopinj, tako da je višji del na cestni strani (višina slemenske lege 12,5 m), nižji pa na vrtni strani (višina kapne lege 11 m). V pritličnem delu je dostop na vrt.
Stanovanja v nadstropjih in mansardi naj imajo min. 1,50 m široke terase. Terase naj imajo na robu predvidena korita za zelenje. Parkirni prostori ob cesti B in C naj se predvidijo kot pokriti parkirni prostori (karporti), kot transparentne lesene pergole z ravno bakreno streho, maks. višine 2,5 m. Pergole – karporte je potrebno obsaditi s popenjalkami.
Objekti 16, 17 in 20, 21 naj se oblikujejo kot dva simetrična objekta v maks. tlorisnih gabaritih 24 m x 11 m, dovoljena je razširitev v srednjem delu kot je razvidno iz grafičnih prilog. Višina objektov: maks. P+1+M. Streha je enokapnica z naklonom 10 stopinj, tako da je višji del na cestni strani (višina slemenske lege 10 m), nižji pa na vrtni (višina kapne lege 8,50 m). Izdelava frčad ni dovoljena. Stanovanja v nadstropjih in mansardi naj imajo min. 1,50 m široke terase. Terase naj imajo na robu predvidena korita za zelenje.
Izdelava frčad ni dovoljena.
Kota pritličja pri vhodu: do 0,50 m nad urejenim terenom.
Parkirni prostori ob cesti B in C naj se predvidijo kot pokriti parkirni prostori (karporti), kot transparentne lesene pergole z ravno bakreno streho, maks. višine 2,50 m. Pergole – karporte je potrebno obsaditi s popenjalkami.
Stanovanjski objekti v tem členu naj se obravnavajo kot enoten kare, s skupnimi zelenimi površinami.
Kota pritličja pri vhodu: do 0,50 m nad urejenim terenom.
Karporti na robu tvorijo razpoznavno razmejitev območja, zelene površine med objekti naj se urejajo enotno.
Objekt 35 je klubski objekt teniškega kluba v maks. tlorisnih gabaritih 15 m x 8 m, skupaj s pripadajočimi športno rekreacijskimi objekti je namenjen dejavnostim športa in rekreacije. Višina objekta: maks. P+1+M. Streha je enokapnica z naklonom 10 stopinj, tako, da je višji del obrnjen proti Ljubljanski cesti (višina slemenske lege 10 m), nižji pa proti vzhodu (višina kapne lege 8,5 m). Mansarda mora imeti najmanj 2 m široko teraso proti Ljubljanski cesti, ta naj ima na robu zgrajeno korito za zelenje. Izdelava frčad ni dovoljena.
Uvoz na parkirišča naj se izvede iz Ljubljanske ceste. Ob gradnji novega naj se obstoječi objekt odstrani, morebitni pritlični prizidek z ravno streho in teraso je dovoljeno izvesti na jugovzhodni strani.
Vzhodno, centralno igrišče naj se uredi kot večnamenski prireditveni prostor s tribunami, od obstoječih igrišč naj bo odmaknjen najmanj za 2 m, v tem prehodu je potrebno izvesti javno pot. Vsi potrebni infrastrukturni objekti naj se obdajo z zelenjem. Prav tako je potrebno ob gradnji novih igrišč izvesti tudi najmanj 2,5 m visoke ozelenjene protihrupne stene, ribnik, vse zasaditve ter parkovne ureditve na severozahodni strani.
Športna teniška dvorana sme tlorisno obsegati največ dve teniški igrišči s pripadajočimi tribunami in servisnimi prostori. Višina slemena ne sme biti višje kot 12 m, višina venca pa ne višja od 10 m. Naklon strehe je 10 stopinj, smer slemena pa naj bo pravokotna na smer igrišč.
11. člen
10. člen se v celoti črta in se pravilno glasi:
Gradbeni materiali:
Uporabljeni naj bodo predvsem naravni materiali: fasadna opeka opečne barve, vidni beton in les. Večje fasadne ploskve naj predstavljajo ometi svetle barve, dovoljeni so barvni poudarki.
Kritina na stanovanjskih objektih mora biti požarno varna, rdečkaste barve, pri enokapnih strehah je lahko tudi bakrena ali aluminijasta rdečkaste barve.
Nadstrešnice, pergole in karporti so opredeljeni v grafični prilogi (pergola tip A, tip B), izvedejo naj se kot transparentne lesene konstrukcije z ravno bakreno ali stekleno streho (2% naklon), maks. višine 2,50 m. Obsaditi jih je potrebno s popenjalkami.
12. člen
11. člen se v celoti črta in se glasi:
Ograje in ureditve zemljišč na meji:
Strižena ali prostorastoča živa meja mora biti posajena najmanj 0,50 m od regulacijske linije višina 1 m.
Zemljišče na vhodni strani objektov naj bo do ceste izravnano brez višinskih razlik in parapetnih zidov. Višinske razlike med parcelami naj bodo izvedene z blagimi brežinami, izjemoma so dopustni nizki parapetni zidovi do 0,50 m.
Ograje po parcelnih mejah med objekti so lesene: maks. višina 1,60 m. Vsak mejaš zida svojo severno ograjo, ki je določena z gradbeno črto.
Parcele proti Grosupeljščici se zaključijo z 0,45 m visoko škarpo, na katero je dovoljeno postaviti leseno ograjo maks. višine 1,20 m ali zasaditi živo mejo.
V podaljšku zelene poteze od teniških igrišč do Grosupeljščice naj se hkrati z drugimi infrastrukturnimi posegi izvede tudi manjše otroško igrišče, ki naj bo namenjeno vsem okoliškim otrokom. Igrišče mora imeti reliefno modulacijo proti cesti, drevesa, igrala, klopi in tlakovane površine.
13. člen
V 12. členu se v drugem odstavku beseda drevnino spremeni v: “vegetacijo“.
14. člen
Drugi odstavek 13. člena se črta in se pravilno glasi:
Parkirišča za posamezne objekte morajo biti zagotovljena na zemljiščih, ki pripadajo tem objektom.
15. člen
V 14. členu se drugi odstavek črta.
16. člen
V 18. členu se zadnji stavek četrtega odstavka črta in se glasi:
Trasa javne razsvetljave se spelje na severovzhodni strani ceste A v rastru ca. 40 m in ob vseh drugih cestah.
17. člen
20. člen se v celoti črta in se pravilno glasi:
Ureditve v območju se lahko urejajo v več zaključenih etapah. Minimalne etape naj po možnosti obsegajo zaključen niz objektov. Pred dokončno ureditvijo cest je potrebno preveriti in dopolniti vse komunalno omrežje, z izjemo primarnih vodov. Stroške morebitnih sprememb nosi investitor.
Uporabno dovoljenje za določen objekt se lahko izda šele, ko so izvedene vse infrastrukturne ureditve, ki se navezujejo na posamezen objekt. Med te ureditve spada tudi škarpa ob Grosupeljščici, ki ne zagotavlja poplavne varnosti objektov.
S spremembami in dopolnitvami ZN se je povečala gostota poselitve in število enot, vse spremembe je potrebno evidentirati in vnesti v izvedbene načrte pravočasno.
18. člen
V 21. členu se besedi zazidalni načrt, nadomestita z besedilom:
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta
19. člen
23. člen se črta in se glasi:
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-71/97
Grosuplje, dne 5. novembra 2003.
Župan
Občine Grosuplje
Janez Lesjak l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti