Na podlagi 23. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne 27. 10. 2003 določil
O D L O K
o zazidalnem načrtu za individualno stanovanjsko gradnjo “KUGL” Slovenska Bistrica
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za individualno stanovanjsko gradnjo “KUGL” Slovenska Bistrica, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica pod št. projekta 75/ZN/2001. Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:
– tekstualni del
– strokovna podloga za cono “A”, (izdelal junija 2002, BIRO 2001,
Maksimilijana Ozimič Zorič s.p.)
– strokovna podloga za cono “B” in “C”, (izdelal oktobra 2002, IBIS d.o.o.)
– grafične priloge
– soglasja in mnenja.
II. MEJA OBMOČJA
2. člen
Ureditveno območje zazidalnega načrta meri ca. 31.487 m2 in obsega parcele št. 1039 – del, 1134/1 – del, 1135, 1134/3 – del, 1132, 1131/1, 1131/3, 1131/4, 1131/5, 1249/2, 1249/1, 1248/1 – del, 1130, 1129/1, 1129/2, vse v k.o. Slovenska Bistrica.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Celotno območje je namenjeno gostejši individualni stanovanjski gradnji in nestanovanjskim objektom.
Objekti so locirani ob stanovanjskih ulicah, ki potekajo po sredi območja.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
4. člen
Zazidalni načrt je zasnovan na obstoječi in predvideni parcelaciji.
Območje je razdeljeno na 34 gradbenih parcel velikosti od 640 do 1.042 m2, razen ene večje parcele, na katerih so stanovanjski objekti dim. 10 m x 12 m s toleranco ± 2 m. Predvideno število prebivalcev v območju ocenjujemo na 140.
Stanovanjski objekti so zasnovani ob novih stanovanjskih ulicah. Objekti so locirani vsaj 6 m od cestnega sveta in 4 m od tujih parcelnih mej.
Tloris objektov: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,2 ali več. Zunanji gabarit stanovanjskih objektov je 10 m x 12 m s toleranco ± 2 m v razpoložljivih smereh.
Višina objektov: praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerih je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom, višina kapi pa 5,5 m nad koto pritličja.
Etažnost objektov: objekti bodo etažnosti P + M. Objekti imajo lahko tudi klet, če to dopuščajo terenske in geološke razmere, klet naj sega maks. 0,80 m nad terenom.
Streha: simetrične dvokapnice z naklonom 350–450°, izjemoma je lahko naklon manjši, ker so okoliški objekti pozidani s položnejšimi nakloni streh.
Smer glavnega slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin.
Kritina: kritina mora biti temne ali opečne barve (žgana opeka).
Fasade: Obdelava in barva fasad mora biti prilagojena bližnjim objektom. Barva fasad naj bodo pastelne.
Garaže so lahko v objektih ali kot prizidek, vendar veljajo odmiki od parcelnih mej, oblika in materiali kot za stanovanjske objekte.
Objekti bodo grajeni klasično ali montažno, z leseno strešno konstrukcijo. Okna za osvetlitev mansardnih prostorov bodo vertikalna ali v strešini. Stavbno pohištvo bo leseno, iz PVC ali Al materialov.
Ureditev okolja objektov se izvede sonaravno z avtohtonimi drevninami in rastlinjem. Dovozi in dohodi v objekte se tlakujejo. Zaradi varovanja objektov in posesti je možno parcele ograditi z ograjami višine 1,20 m.
5. člen
Tolerance
Zazidalni načrt določa namembnost, tlorisne in višinske gabarite objektov.
Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v pasu ± 2 m v razpoložljivih smereh, ulični niz mora biti ohranjen,
– spremembe v višini objektov za ± 1 m,
– manjše spremembe velikosti gradbenih parcel, glede na dejansko stanje na terenu.
V. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
6. člen
Prometno omrežje
Območje zazidalnega načrta je dostopno iz Šolske in Jenkove ulice. Cestno omrežje znotraj obravnavanega območja se izgradi v celoti na novo.
Za ureditev območja je potrebno najprej odmeriti koridor bodoče povezovalne ceste v širini 8 m in zgraditi podaljšek Šolske ulice (6,50 m asfaltiranega vozišča in 1,50 m pločnika) na skrajnem vzhodnem delu območja.
Za napajanje novih stanovanjskih objektov v območju so predvidene nove dovozne ceste, ki prečno povezujejo bodočo povezovalno cesto in Jenkovo ulico.
Cesta v coni “A” je podaljšek Jenkove ulice do povezovalne ceste. Cesto, ki poteka po trasi obstoječe poti v coni “B”, razširimo in podaljšamo tako, da bo prečno povezala Jenkovo ulico in predvideno povezovalno cesto (podaljšek Tomšičeve ulice II). V razdalji ca. 103 m od Jenkove ulice je od nove dovozne ceste speljana proti jugu slepa cesta in napaja sedem parcel v sredi cone “C”. Na koncu slepe ulice je predvideno obračališče, ki je primerno za obračanje interventnih in drugih vozil (npr. za odvoz smeti).
Vse nove stanovanjske ulice so predvidene v svetli širini 6 m. Gabarit cest je predviden v širini 3,50 m vozišča (asfalta) + 1,50 m pločnika + 1 m bankine, utrjene in ureje kot zeleni pas. Stanovanjske ulice morajo biti javne.
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na dovozih pred garažami. Interni priključki so pravokotni na dovozno cesto – stanovanjsko ulico. Priključki so širine 3,50 m s priključnimi radiji od 3,50 m do 4 m.
7. člen
Vodovodno in hidrantno omrežje
Oskrba s pitno vodo
Za potrebe oskrbe s pitno vodo je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki bo zadoščalo tudi za požarno varnost.
Hidrantno omrežje
Za potrebe protipožarne zaščite je potrebno na predvidenem sekundarnem vodovodnem omrežju namestiti dva nova nadzemna hidranta NH 80.
Kanalizacijsko omrežje
Meteorna kanalizacija
Celotno območje predvidene pozidave je potrebno priključiti na novo predvideno mešano kanalizacijo. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.
Fekalna kanalizacija
Sanitarne odplake je potrebno voditi preko ustrezno dimenzioniranih večprekatnih greznic z iztokom na novozgrajeno kanalizacijo območja, po izgradnji centralne čistilne naprave je potrebno urediti povezavo odtočne kanalizacije mimo greznic.
Električno omrežje
Za priključitev območja stanovanjskih objektov je potrebno zgraditi nizkonapetostni zemeljski kabelski izvod iz obstoječe trafopostaje TP Bloki -3. Glavni vod bo potekal vzhodno od koridorja povezovalne ceste. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah na obeh straneh novih stanovanjskih ulic. Kabelske prostostoječe omarice bodo zgrajene ob cestah na parcelnih mejah.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja.
Telekomunikacijsko in KTV omrežje
V območju urejanja je potrebno zgraditi novo telekomunikacijsko omrežje. Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljalci.
Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo za dograditev TK omrežja.
Ogrevanje
V objektih se predvidijo individualna kurišča na lahko kurilno olje ali utekočinjen naftni plin.
8. člen
Tolerance
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.
VI. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
9. člen
Vode
Pred izpustom meteornih vod z manipulacijskih in cestnih površin jih je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.
Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno do izgradnje centralne čistilne naprave odvajati v ustrezno dimenzionirane vodotesne večprekatne greznice z iztokom na novozgrajeno kanalizacijo, nato pa mimo greznic.
Zrak
Kot energetski vir je predvideno lahko kurilno olje ali utekočinjen naftni plin. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.
Hrup
Namembnost predvidene zazidave je stanovanjska, zato ne bo vplivov, ki bi poslabšale stanje hrupa v okolju.
Odpadki
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
Požarna varnost
V zazidalnem načrtu so upoštevani pogoji 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Upoštevan je tudi pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpoljnjujejo pogoje za varen umik.
Odmiki med objekti, obstoječimi in predvidenimi, zagotavljajo požarno varnost.
Požarno vodo je zagotoviti z izgradnjo nadzemnega hidranta na novozgrajenem vodovodnem omrežju.
VII. ETAPNOST GRADITVE
10. člen
Zazidalni načrt omogoča etapno izvajanje. Po izgradnji primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture je možna etapna gradnja v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev.
Površine, ki ne bodo realizirane v predvideni fazi, morajo biti vizuelno urejene.
Površine v lasti Občine Slovenska Bistrica se odprodajo v skladu z veljavno zakonodajo. Lokalna skupnost ni investitor prometne (vključno s povezovalno cesto kot podaljšek Šolske ulice do Špindlerjeve ulice), komunalne in energetske infrastrukture.
VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
11. člen
Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji soglasij, ki so sestavni del tega zazidalnega načrta.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
12. člen
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci zazidalnega načrta upoštevati:
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila zazidalnega načrta.
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljalcev.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja zazidalnega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili zazidalnega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitorji morajo vso predvideno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo vključno s povezovalno cesto kot podaljšek Šolske ulice do Špindlerjeve ulice izgraditi, pridobiti uporabno dovoljenje, izvesti odmero in komunalno infrastrukturo prenesti brezplačno v javno dobro ter v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
X. KONČNE DOLOČBE
13. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.
14. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
15. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 10/032-01/7-8/2003
Slovenska Bistrica, dne 27. oktobra 2003.
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r.