Na podlagi drugega odstavka 8. člena in za izvrševanje tretjega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 4. člena ter 6. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrico za gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za informacijsko družbo, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za šolstvo, znanost in šport, ministrom za zdravje in ministrom za obrambo

(1) Ta pravilnik določa vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (v nadaljnjem besedilu: vrste objektov) ter največjo velikost, način gradnje in rabe enostavnih objektov, pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da za njihovo gradnjo ni potrebno gradbeno dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: pogoji za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja).
(2) Ta pravilnik določa tudi vrste vzdrževalnih in drugih del, ki so v zvezi z objekti in zemljišči, ki so ob njih oziroma jim pripadajo in se jih izvede zato, da se objektom zagotavlja njihova uporaba, zemljiščem, ki so ob njih oziroma jim pripadajo, pa omogoča njihova namenska raba (v nadaljnjem besedilu: vrste del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči), za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje.

(1) Zahteven objekt je vsaka stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10 m, merjeno od terena do kapi, in vsak gradbeni inženirski objekt, pri katerem so nosilni razponi večji od 8 m ali je višji od 18 m, merjeno od terena do vrha nosilne konstrukcije.
(2) Ne glede na merila iz prejšnjega odstavka so zahtevni objekti tudi:
1. objekti, namenjeni hrambi in ravnanju z radioaktivnimi in drugimi nevarnimi snovmi, med katere sodijo:
a) jedrski objekti, med katere sodijo:
– objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva,
– jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi,
– raziskovalni reaktor,
– jedrska elektrarna in toplarna,
– objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov in
– objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov;
b) sevalni objekti, med katere sodijo:
– objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji, za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost prebivalcev,
– objekt z enim ali več odprtimi viri ionizirajočega sevanja, za katere je verjetno, da bi zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje povzročili čezmerno izpostavljenost prebivalcev,
– objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki več kot desetkrat presega raven izvzetja,
– objekt, namenjen pridobivanju, predelavi in obogatitvi jedrskih mineralnih surovin in
– odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin;
c) objekti za proizvodnjo in skladiščenje razstreliva, smodnikov in eksplozivnih snovi;
d) objekti, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali uporabljajo snovi, ki so po predpisih, ki urejajo kemikalije, nevarne kemikalije;
e) rafinerije;
2. objekti z globokim temeljenjem, med katere sodijo:
– objekt s pasovnimi temelji, pri katerih je razmerje med globino in širino temelja večje kot 4,
– objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 20 m in
– objekt s kesonskim temeljenjem;
3. podzemski objekti, katerih stropna konstrukcija je več kot 10 m pod nivojem terena;
4. objekti s prednapetimi konstrukcijami, katerih razponi merijo 12 m in več;
5. pregrade, višje od 10 m, med katere sodijo:
– zemeljska pregrada za zadrževanje voda in plavin, pri kateri je dolžina krone 250 m ali več,
– betonska pregrada za zadrževanje voda, pri kateri je dolžina krone 50 m ali več in
– jezovni objekt, pri katerem je dolžina krone 300 m ali več;
6. mostovi, pri katerih je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8 m;
7. predori, namenjeni za javni cestni in železniški promet;
8. javne železniške proge, med katere sodijo:
– javna železniška infrastruktura na glavnih železniških progah in na regionalnih železniških progah, razen postajnih stavb in
– podzemna mestna železnica;
9. avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste;
10. luke, med katere sodijo:
– pristanišče, namenjeno za javni promet,
– vojaško pristanišče in
– ladjedelnica;
11. javna letališča, med katera sodijo:
– javno letališče kot funkcionalna celota in
– letališki infrastrukturni objekt;
12. infrastrukturni objekti navigacijskih služb zračnega prometa;
13. žičnice za prevoz oseb, med katere sodijo:
– vzpenjača,
– nihalna žičnica,
– krožna žičnica, pri kateri so vozila obratovalno ločljivo pritrjena na vrv,
– krožna žičnica, pri kateri so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv in
– žičnica, ki pozimi deluje kot vlečnica;
14. silosi in rezervoarji s prostornino nad 1.000 m3, med katere sodijo:
– vodni zbiralnik s kapaciteto 100.000 m3 ali več,
– skladišče fosilnih tekočih goriv s kapaciteto 10.000 m3 ali več, razen skladišč bencina,
– skladišče zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina ter utekočinjenega naftnega plina s kapaciteto 50 ton ali več in
– skladišče oziroma rezervoar drugih nevarnih kemikalij, s kapaciteto 200 m3 ali več;
15. energetski objekti, med katere sodijo:
– hidroelektrarna in termoelektrarna z električno močjo 5 MW na pragu ali več,
– termoelektrarna – toplarna s toplotno močjo 10 MW na pragu ali več in z električno močjo 5 MW na pragu ali več in
– polje vetrnih elektrarn z električno močjo 5 MW na pragu ali več;
16. prenosni elektroenergetski vodi nazivne napetosti 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi razdelilnimi postajami primarne nazivne napetosti 110 kV in več;
17. prenosni vodovodi, če so namenjeni za oskrbo s pitno vodo 100.000 prebivalcev ali več;
18. zbirni kanali za odvod odpadne vode s premerom 1 m ali več, če so neposredno priključeni na čistilno napravo s kapaciteto 100.000 populacijskih ekvivalentov ali več in takšne čistilne naprave;
19. odlagališča odpadkov, med katere sodijo:
– odlagališče komunalnih odpadkov, če je njihova tlorisna površina 100 ha ali več,
– odlagališče za nevarne odpadke, če je njegova tlorisna površina 30 ha ali več,
– odlagališče za nenevarne in inertne odpadke, če je njegova tlorisna površina 50 ha ali več in če je namenjeno tudi za zbiranje, razvrščanje, sortiranje, začasno skladiščenje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov z letno kapaciteto 1000 ton in
– sežigalnica odpadkov;
20. plinovodi in naftovodi, med katere sodijo:
– plinovodi s premerom 150 mm ali več, če je obratovalni tlak višji od 16 bar, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in
– naftovodi s premerom 300 mm ali več, če je njihova dolžina 1 km ali več, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.

Manj zahteven objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne ali enostavne objekte.

Enostavni objekti so:
1. pomožni objekti, med katere sodijo:
– objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti in
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
2. začasni objekti, med katere sodijo:
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,
– začasni objekti, namenjeni prireditvi in
– začasni objekti, namenjeni skladiščenju;
3. vadbeni objekti, med katere sodijo:
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem in
– vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč;
4. spominska obeležja;
5. urbana oprema.

Objekti za lastne potrebe so:
1. bazen, to je montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, globina pa do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
2. drvarnica, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za hrambo trdega kuriva, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
3. garaža, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje osebnih motornih vozil, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m, pri večjem razponu pa morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
4. lopa, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
5. nadstrešek, to je manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt, ali nad gostinskim vrtom, ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa enaki kot pri garaži;
6. steklenjak, to je s steklom pokrit prostor za gojenje vrtnin in drugih rastlin ali narejen kot zimski vrt, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
7. rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3;
8. uta oziroma senčnica, to je manjša, navadno lesena, delno odprta pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen sedenju in počitku, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m.

(1) Ograje so:
1. medsosedska ograja, to je ograja, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče in vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, če je njena višina do 1,8 m;
2. varovalna ograja, to je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, železnice, letališč, vzletišč in objektov navigacijskih služb zračnega prometa, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, vključno s pašo živine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična oziroma s kovinskimi stebrički in plastično mrežo ter elastičnim vpetjem, njena višina do 4,5 m;
3. igriščna ograja, to je ograja, namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne ali druge površine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična, njena višina do 4,5 m;
4. protihrupna ograja, to je ograja, namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino, če je montažna;
5. oporni zid oziroma škarpa, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje, če je najvišja točka konstrukcije med spodnjim in zgornjim zemljiščem 1,2 m.
(2) Sajena živa meja oziroma vrsta strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem, se ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče ali vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, ne šteje za ograjo.
(3) Ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, ki je potrebna zaradi zaščite mladja, pridelka ali živine pred divjadjo za čas uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi zaščite varstva naravnih vrednot oziroma pomembnih habitatov ogroženih vrst ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj, se ne šteje za ograjo.

Pomožni infrastrukturni objekti so:
1. pomožni cestni objekti, med katere sodijo:
– objekt za odvodnjavanje ceste, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min oziroma je v primeru gozdne ceste profil prepusta do 1 m;
– protihrupna ograja – ni pogojev;
– cestni snegolov, to je objekt v obliki palisade, ki zadržuje sneg, da se ne usipa na cestišče – ni pogojev;
– objekt javne razsvetljave – ni pogojev;
– cestni silos, to je priročno skladišče orodja in opreme za vzdrževanje cest ter soli in peska za posipavanje cest, če je njegova prostornina do 300 m3;
– pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, če je skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m;
– avtobusno postajališče, to je prostor ob vozišču ceste, namenjen za kratkotrajno ustavljanje avtobusov, dokler vanj oziroma iz njega ne vstopijo oziroma izstopijo potniki, če je njegova tlorisna površina v skladu s cestno-prometnimi predpisi določena za kratkotrajno ustavitev največ enega zglobnega avtobusa;
– cestninska postaja, to je poseben prostor na uvozih in izvozih tistih javnih cest, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se za njihovo uporabo plačuje cestnina, na katerem se opravlja nadzor nad tem, ali je bila cestnina za določeno vrsto motornega vozila plačana oziroma na drug predpisan način poravnana, če je tlorisna površina cestninske hišice do 35 m2, v primeru da je potreben tudi nadstrešek, pa če je njegova širina do 10 m, višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom;
2. pomožni železniški objekti, med katere sodijo:
– objekt za odvodnjavanje železniških tirov, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min;
– protihrupna ograja – ni pogojev;
– palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže, ki zadržujejo sneg in padajoče kamenje, da se ne usipa na železniške tire – ni pogojev;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– zavetiščna utica ali tipski zabojnik, to je prostor za železniške nadzornike in priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje železniških tirov, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;
– zavetišče na železniških postajališčih, če je njegova tlorisna površina do 50 m2;
3. pomožni letališki objekt, to je večnamenski objekt oziroma naprava, ki se začasno zgradi zaradi preverjanj, usmerjanj, monitoringa, signalizacije ali s podobnim namenom, če njegovo postavitev odobri organ, pristojen za letalstvo;
4. pomožni pristaniški objekti, med katere sodijo:
– objekt za odvodnjavanje pristaniške ploščadi, to je odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min;
– plavajoča ploščad za privezovanje ladij, če jo gradi upravljavec pristanišča in je njena površina do 150 m2;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– pristaniški zabojnik, to je prostor za nadzornike ladijskega prometa in priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje pristaniške ploščadi in za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;
5. pomožni žičniški objekti, med katere sodijo:
– objekt prometne oziroma varnostne signalizacije, to je konstrukcija za namestitev ustreznih usmerjevalnih semaforjev – ni pogojev;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– žičniški zabojnik, to je prostor za strojnike za nadzor delovanja žičnic in delovanja smučišč ter priročno skladiščenje orodja in opreme za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;
6. pomožni energetski objekti, med katere sodijo:
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – ni pogojev;
– ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih – ni pogojev;
– transformatorska postaja, to je naprava za pretvorbo visoke napetosti na nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, če je njena tlorisna površina do 20 m2;
– signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih – ni pogojev;
– relejna hišica, to je prostor za namestitev opreme elektroenergetskih objektov in nadzornike delovanja elektroenergetskega omrežja – ni pogojev;
– priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah – ni pogojev;
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje – ni pogojev;
– etažni plinski priključek za etažno ogrevanje – ni pogojev;
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 – ni pogojev;
– priključek na vročevod oziroma toplovod – ni pogojev;
7. pomožni telekomunikacijski objekti, med katere sodijo:
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje – ni pogojev;
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) antenski drog, ki je na novo postavljen na stavbo, je lahko visok največ 10 m nad površino strehe, antenski drog, ki je postavljen na obstoječi steber, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, pa je lahko visok največ 5 m nad zgornjim robom stebra,
b) pri antenskih nosilcih, ki so na antenskem drogu, postavljenem na stavbo, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,5 m od strešine, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na obstoječi steber, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5 m od terena, če stoji steber na zemljišču oziroma najmanj 1,5 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, ki so pritrjeni na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,5 m in
c) prostor s telekomunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi in sicer mora biti v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma se v njem ne zadržujejo ljudje; če pa je to zabojnik, pa je lahko postavljen ob obstoječih drogovih, stebrih oziroma stolpih, njegova tlorisna površina pa je lahko do 30 m2;
8. pomožni komunalni objekti, med katere sodijo:
– vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje – ni pogojev;
– objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4 m od terena do kapi;
– kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje – ni pogojev;
– tipska oziroma montažna greznica, to je obzidana in pokrita jama za zbiranje fekalij oziroma komunalnih odpadnih vod, če je njena prostornina do 50 m3;
– mala tipska čistilna naprava, to je objekt za čiščenje fekalij oziroma komunalnih odpadnih vod s tlorisno površino do 100 m2 in s kapaciteto do 100 populacijskih enot;
– ekološki otok, to je prostor, kjer se izvajalcu javne službe prepuščajo ločene frakcije komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, če je njegova tlorisna površina do 100 m2;
– cestni priključek na javno občinsko cesto, če je njegova širina do 3 m in je pridobljeno soglasje upravljavca takšne ceste;
9. pomožni objekti na mejnih prehodih, med katere sodijo:
– obmejna stavba, to je stavba, namenjena za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzorstva na območju mejnega prehoda, če je njena tlorisna površina do 30 m2;
– objekt varnostne signalizacije – ni pogojev;
– objekt za usmerjanje električne razsvetljave – ni pogojev;
– nadstrešnica nad mejnim prehodom, če je njena površina do 120 m2, višina konstrukcije pa do 7,5 m nad terenom.

(1) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so:
1. čebelnjak, to je manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom s čebeljimi panji, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
2. gnojišče, to je objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, če je njegova tlorisna površina do 60 m2;
3. gnojna jama, to je objekt za skladiščenje gnojnice ali gnojevke, če je njegova prostornina do 150 m3;
4. gozdna cesta, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske in gozdne mehanizacije za prevoz lesa do javne ceste, če je njegova dolžina do 2 km;
5. gozdna učna pot, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo po gozdu – ni pogojev;
6. gozdna vlaka, to je ozek pas zemlje, pripravljen za spravilo lesa do gozdne ali javne ceste, če je njegova dolžina do 1 km;
7. gozdna žičnica, namenjena gospodarjenju z gozdom oziroma za spravilo lesa do gozdne ali javne ceste, če je njena dolžina do 1 km;
8. kašča, to je manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje žita, koruze in drugih poljščin, če je njena tlorisna površina do 20 m2, višina, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
9. kozolec, to je prekrita, praviloma lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, če je pri enojnem kozolcu dolžina do 30 m, pri dvojnem kozolcu pa tlorisna površina do 60 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, ali pa mora biti konstrukcija kozolca v celoti iz lesa;
10. kmečka lopa, to je manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjen za shranjevanje kmetijske mehanizacije, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
11. poljska pot, to je ozek pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije, če je njegova dolžina do 1 km, širina pa do 2,5 m in je brez priključka na javno cesto;
12. rastlinjak, to je pokrit prostor za gojenje rastlin oziroma s plastično folijo ali steklom nadkrita greda oziroma grede, namenjen za gojenje vrtnin oziroma rastlin, če je njegova tlorisna površina do 100 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
13. ribnik kot vodno zajetje, to je umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo in če je njegova tlorisna površina v primeru betonskega korita do 30 m2, v primeru umetno narejene ali naravne kotanje do 100 m2, globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m;
14. silos, to je objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme, če je pri koritastem silosu tlorisna površina do 100 m2 in prostornina do 300 m3, pri stolpastem silosu pa če je višina do 6 m, tlorisna površina pa do 30 m2;
15. skedenj, to je prekrito kmečko gospodarsko poslopje z delovnim prostorom za mlatenje in prostori za shranjevanje sena in slame, če je njegova tlorisna površina do 120 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
(2) Hlev, pastirska koča, zidanica in obora za gojenje divjadi ter izvedba namakalnih in osuševalnih jarkov se ne štejejo za pomožni kmetijsko-gozdarski objekt.

Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, so:
1. sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, če je njegova tlorisna površina do 50 m2, višina nadstreška do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
2. pokrit razstavni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m2, višina pa do 6 m, merjeno od terena do vrha; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782 (v nadaljnjem besedilu: certifikat);
3. gostinski kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 3 m;
4. kamp, to je posebej urejeno in opremljeno zemljišče za športno taborjenje, če je njegova tlorisna površina do 0,5 ha.

Začasni objekti, namenjeni prireditvam, so:
1. oder z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina do 4 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m; če razpon nosilnih delov presega 3 m, morajo ti biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
2. pokrit prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m2 oziroma več, če ima šotor certifikat;
3. cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni;
4. tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna površina do 1.000 m2;
5. prodajni kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 3 m.

(1) Začasni objekti, namenjeni skladiščenju, so:
1. šotor za skladiščenje, če je njegova tlorisna površina do 500 m2; tlorisna površina je lahko večja, če ima šotor certifikat;
2. tipski zabojnik za skladiščenje, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 3 m, oziroma če je zabojnikov več, da je njihova skupna tlorisna površina do 500 m2.
(2) Šotori in tipski zabojniki ne smejo biti namenjeni skladiščenju nevarnih kemikalij in drugih nevarnih snovi, ki jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo kemikalije.

Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, so:
1. igrišče za šport in rekreacijo na prostem, to je travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno za nogomet, odbojko, košarko, baseball, rugby, golf in druge igre z žogo, če je njegova tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo;
2. kolesarska steza, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za kolesarjenje v naravi, če je njegova širina do 1,2 m;
3. planinska pot, to je ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop na planine oziroma gore, če je njegova širina do 1 m;
4. pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, če je njegova dolžina do 10 m, širina pa do 1,5 m;
5. smučišče, to je travnata površina, v zimskem času namenjena za smučanje in druge zimske dejavnosti, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo, ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišč, če je njena tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča;
6. sprehajalna pot, to je ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, če je njegova širina do 1,2 m;
7. športno strelišče, če je njegova tlorisna površina do 3 ha;
8. trim steza, to je ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo in tek ter površinami z opremo za telovadne vaje, če je njegova širina do 1 m;
9. vzletišče, ki ima samo travnato površino, namenjeno za vzletanje in pristajanje zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, če je njegova tlorisna površina do 5 ha.

Vadbeni objekti, namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč, so:
1. plezalni in drug podoben objekt, namenjen urjenju, če njegova višina ne presega 7,5 m;
2. pokrit vadbeni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če je njegova tlorisna površina do 500 m2. Prostor je lahko večji, če ima šotor certifikat;
3. vadbeni bunker, to je manjša vojaška obrambna utrdba, namenjena urjenju oziroma vojaškim vajam, če je njegova tlorisna površina do 30 m2;
4. vadišče na prostem, to je naravno zemljišče s priročnimi vadbenimi objekti, poraslo s travo in drevjem, če je njegova tlorisna površina in urejenost v skladu z normativi, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma obrambo;
5. zaklon, to je objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, če je do največ 2 m vkopan v teren, nadzemni del pa zasut z zemljo in je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina do 3 m, razpon nosilnih delov pa do 3 m; pri večjem razponu morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.

Spominska obeležja so:
1. kip oziroma spomenik, če je njegova višina do 5 m, tlorisna površina do 20 m2;
2. spominska kapelica, če je njena tlorisna površina do 10 m2, višina pa do 4 m, merjeno od terena do kapi;
3. spominska plošča, če je njena narisna površina do 5 m2 in se jo postavlja na zemljišče, zgornji rob pa do 4 m od terena, če se jo postavlja na zunanjo steno (fasado) stavbe.

Urbana oprema je:
1. nadkrita čakalnica na avtobusnem, železniškem, tramvajskem in taksi postajališču, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapi;
2. javna kolesarnica z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapi;
3. javna telefonska govorilnica, to je tipska oziroma montažna hišica ali nadstrešek, pritrjen na zid, s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem, če je njena tlorisna površina do 10 m2;
4. objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp oziroma pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, če je višina njegove konstrukcije do 5 m nad terenom; stolp ima lahko premer do 2 m, pano pa oglaševalno površino do 12 m2 oziroma do 24 m2 pri dvostranskem panoju; pri panoju, ki stoji v urbanem prostoru na enem stebru in omogoča prosti prehod pešcev in kolesarjev, je lahko višina njegove konstrukcije do 7 m nad terenom, oglaševalna površina pa do 18 m2 oziroma do 36 m2 pri dvostranskem panoju;
5. transparent, pritrjen na vsaki strani ceste na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, lahko pa tudi pritrjen na konstrukcijske elemente nadvoza preko javne ceste, če je njegova dimenzija do 8 m x 1 m, spodnji rob pa je najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste;
6. skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina do 100 m2, višina pa do 4 m nad terenom;
7. večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina pa do 4 m;
8. montažna sanitarna enota, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m2, višina pa do 4 m;
9. vodnjak oziroma okrasni bazen, to je arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, če je njegova tlorisna površina do 100 m2, v primeru vodometa pa da je višina konstrukcije do 4 m.

(1) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, ki izpolnjuje pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s tem pravilnikom, v območju, ki je s posebnimi predpisi ali s tem pravilnikom opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture ali v območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega enostavnega objekta pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za enostavni objekt:
1. ki ga izvajalec gospodarske javne službe gradi na zemljišču objekta gospodarske javne infrastrukture oziroma je neposredno namenjen izvajanju gospodarske javne službe ali upravljanju gospodarske javne infrastrukture;
2. ki naj bi bil zgrajen znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja ali na javni površini, razen če takšna gradbena parcela oziroma javna površina ni posebej varovana na podlagi predpisov, ki jih opredeljujejo določbe 6. in 7. točke prvega odstavka 18. člena tega pravilnika.

(1) Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani:
1. avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, kategorizirane občinske ceste 10 m in državne kolesarske steze: 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
2. glavne železniške proge in regionalne železniške proge 200 m, ter industrijskega tira: 80 m, merjeno od osi skrajnih tirov;
3. nihalne žičnice 20 m, krožne žičnice 15 m in žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica: 5 m, merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;
4. prenosnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 400 kV 25 m, nazivne napetosti 220 kV 20 m in nazivne napetosti 110 kV 15 m ter prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV: 10 m, merjeno od osi skrajnih vodov;
5. prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m, distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar 30 m in drugega distribucijskega plinovoda, manjšega od 1 bar: 5 m, merjeno od osi voda;
6. vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.
(2) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov.

(1) Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:
1. po predpisih, ki urejajo vode, vodno zemljišče morja, vodna zemljišča celinskih voda in zemljišča s podzemnimi vodami, katerih meje so razvidne iz akta o zavarovanju takšnih voda ter priobalna zemljišča, ki segajo:
– v primeru morja 25 m od meje vodnega zemljišča morja,
– v primeru celinskih voda 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode in
– v primeru celinskih voda 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;
2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in niso vključena v poselitvena območja oziroma ni z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih gradnja dopustna;
3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd in niso vključena v poselitvena območja oziroma ni z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih gradnja dopustna;
4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz:
– akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in
– akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;
5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
– akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in
– akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;
6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
– akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja,
– akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata,
– akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in
– akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;
7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:
– registra kulturne dediščine,
– akta o razglasitvi kulturnega spomenika in
– akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;
8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe;
9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje, so:
1. pri varovanem območju iz 1. točke prejšnjega odstavka vodno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izda javna služba, pristojna za upravljanje z vodami;
2. pri varovanem območju iz 2. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča in kmetijstvo, izda krajevno pristojna kmetijska svetovalna služba;
3. pri varovanem območju iz 3. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove in gozdarstvo, izda krajevno pristojna območna enota Zavoda za gozdove Slovenije;
4. pri varovanem območju iz 4. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo;
5. pri varovanem območju iz 5. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, izda upravljavec naravnega zdravilnega sredstva;
6. pri varovanem območju iz 6. točke prejšnjega odstavka naravovarstveno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, izda ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;
7. pri varovanem območju iz 7. točke prejšnjega odstavka kulturnovarstveno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, izda krajevno pristojna organizacijska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
8. pri varovanem območju iz 8. točke prejšnjega odstavka predhodno soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, izda Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo;
9. pri varovanem območju iz 9. točke prejšnjega odstavka soglasje, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma obrambo, izda ministrstvo, pristojno za obrambo.

Enostavni objekt je lahko grajen brez gradbenega dovoljenja, če ima investitor za zemljišče, na katerem naj bi se takšen objekt zgradil, lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču in če so pri takšnem objektu glede na vrsto, v katero je v skladu s tem pravilnikom uvrščen, izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da so njegova velikost in način gradnje ter rabe v skladu z določbami tega pravilnika,
2. da so pri njegovi gradnji izpolnjene zahteve, ki jih glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč določa 20. člen tega pravilnika in
3. da so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede oblikovanja in postavitve objektov določa izvedbeni prostorski akt.

Enostavni objekti, ki se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, morajo glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve:
1. pri objektih za lastne potrebe:
– zgrajeni so lahko le na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja;
– na gradbeni parceli se lahko za vsako stanovanje v stavbi zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste;
– zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; če so zgrajeni kot posamična gradnja, morajo biti eden od drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, če pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina, v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, če so objekti za lastne potrebe prizidani ob njih, bazena, nadstreška in rezervoarja, ne sme presegati 70 m2, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, znotraj gradbene parcele pa so lahko priključeni na obstoječe priključke;
2. pri ograjah:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljene toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma morajo biti postavljene na mejo, če tako določa izvedbeni prostorski akt; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč:
– ob javni cesti njihov zgornji rob ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobi soglasje upravljavca javne ceste;
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste;
3. pri pomožnih infrastrukturnih objektih:
– če objekta ne gradi pristojen izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri pomožnem telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu na mejnem prehodu pa pooblaščeni izvajalec, morajo njegovo gradnjo nadzorovati predstavniki teh služb;
4. pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
– zgrajeni so lahko samo znotraj območja, na katerem stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, oziroma na zemljišču znotraj gradbene parcele, ki pripada takšnim objektom, zgrajenim na podlagi gradbenega dovoljenja; ta omejitev ne velja za gozdne ceste, ki se jih gradi na podlagi ustreznega gradbenega načrta ter gozdne učne poti, gozdne vlake in gozdne žičnice (v nadaljnjem besedilu: gozdne prometnice) in poljske poti;
– na zemljišču iz prejšnje alinee, ki pripada kmetiji, se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste; ta omejitev ne velja za kozolec, rastlinjak in silos;
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
5. pri začasnih objektih, namenjenih sezonski turistični ponudbi:
– gradi se jih lahko samo na javnih površinah ali neposredno ob njih;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
6. pri začasnih objektih, namenjenih prireditvam:
– gradi se jih lahko samo na primerno utrjenem zemljišču, ki ima urejeno odvodnjavanje;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
7. pri začasnih objektih, namenjenih skladiščenju:
– gradi se jih lahko samo znotraj gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
8. pri vadbenih objektih, namenjenih športu in rekreaciji na prostem:
– zaradi njihove gradnje se ne smejo spremeniti vodne in reliefne značilnosti območja;
– če je za njihovo uporabo potrebno izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je tudi zanje potrebno gradbeno dovoljenje;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
9. pri vadbenih objektih, namenjenih obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč:
– zaradi njihove gradnje se ne smejo spremeniti vodne in reliefne značilnosti območja;
– če je za njihovo uporabo potrebno izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je tudi zanje potrebno gradbeno dovoljenje;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
10. pri spominskih obeležjih:
– če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe;
– ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke;
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
11. pri urbani opremi:
– če se jo gradi na javni površini, ne sme ovirati njene splošne rabe;
– ne sme imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se jo priključi na obstoječe priključke;
– od meje sosednjih zemljišč mora biti oddaljena toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

(1) Investitor mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta preveriti:
1. ali v skladu z določbami tega pravilnika takšen enostavni objekt izpolnjuje pogoje glede največje velikosti in načina gradnje ter rabe in
2. ali gradnja takšnega enostavnega objekta izpolnjuje zahteve, določene v 20. členu tega pravilnika.
(2) Preveritve iz prejšnjega odstavka opravi investitor na način, kot je to določeno v 22. do 25. členu tega pravilnika.
(3) Preveritev izpolnjevanja pogojev iz 1. točke, razen glede največje velikosti, ni potrebna pred gradnjo enostavnega objekta iz 1. točke drugega odstavka 16. člena tega pravilnika.

(1) Preveritev ali je velikost enostavnega objekta v skladu z določbami tega pravilnika, se opravi tako, da se njegova tlorisna površina izračuna kot zazidana površina, njegova prostornina pa se izračuna kot bruto prostornina, skladno z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja izračunavanje površin in prostornin, nato pa se na takšen način izračunana površina, prostornina oziroma višina objekta primerja s površino, prostornino oziroma višino, ki je s tem pravilnikom predpisana za določeno vrsto enostavnega objekta.
(2) Če se po preveritvi velikosti ugotovi, da je izračunana površina, prostornina oziroma višina objekta večja od površine, prostornine oziroma višine, kot je s tem pravilnikom predpisana za določeno vrsto enostavnega objekta, je takšen objekt manj zahteven objekt in mora zato pred začetkom njegove gradnje investitor pridobiti gradbeno dovoljenje.

(1) Preveritev ali je način rabe enostavnega objekta v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in določbami tega pravilnika, se opravi tako, da se na podlagi lokacijske informacije najprej preveri, kakšna namenska raba prostora je z izvedbenim prostorskim aktom določena za območje, kjer je zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen enostavni objekt, nato pa primerja ali je njegov namen v skladu s takšno namensko rabo prostora.
(2) Če je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je namenska raba prostora območje površinskih voda, območje mineralnih surovin, območje kmetijskih zemljišč, območje gozdov, območje za potrebe obrambe ali območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gradnja enostavnih objektov na takšnem območju ni dovoljena, razen poljskih poti in gozdnih prometnic, pod pogojem, da se takšna dela izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo. Če je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je namenska raba prostora poselitveno območje ali območje gospodarske infrastrukture, je na takšnem območju dovoljena samo gradnja tistih vrst enostavnih objektov, katerih namen je v skladu s takšno namensko rabo prostora.
(3) Če se po preveritvi ugotovi, da je način rabe enostavnega objekta sicer v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ne pa tudi z določbami drugega odstavka tega člena, mora investitor pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje.

(1) Preveritev ali so za gradnjo enostavnega objekta izpolnjene s tem pravilnikom določene zahteve glede načina gradnje se opravi tako, da se materiali oziroma gradbeni proizvodi, ki naj bi se uporabili pri njegovi gradnji ter nameravani način izvedbe del primerja z materiali oziroma gradbenimi proizvodi in načinom izvedbe, ki jih določata izvedbeni prostorski akt in 20. člen tega pravilnika.
(2) Če se po preveritvi načina gradnje ugotovi, da bi bilo potrebno uporabiti drugačne materiale oziroma gradbene proizvode, kot so s tem pravilnikom predpisani za določeno vrsto enostavnega objekta, se takšen objekt šteje za manj zahteven objekt in mora zato pred začetkom njegove gradnje investitor pridobiti gradbeno dovoljenje.

(1) Preveritev ali so za gradnjo enostavnega objekta izpolnjene s tem pravilnikom določene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se na podlagi lokacijske informacije preveri, ali bo objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma s tem pravilnikom.
(2) Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da je z izvedbenim prostorskim aktom predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja samo v takšni oddaljenosti od meje, kot jo določa izvedbeni prostorski akt, pri čemer se kot oddaljenost šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko enostavnega objekta. Če ima enostavni objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.
(3) Če se po preveritvi pogojev za odmik od meje sosednjih zemljišč ugotovi, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik, lahko investitor zgradi enostavni objekt brez gradbenega dovoljenja v tolikšni oddaljenosti od meje sosednjega zemljišča, kot je to za posamezno vrsto enostavnega objekta določeno v 20. členu tega pravilnika, bližje meji pa samo, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(4) Če želi investitor graditi enostavni objekt drugače, kot to določa prejšnji odstavek, mora pred začetkom gradnje enostavnega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje.

(1) Dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje in s katerimi se lahko začne brez pridobitve lokacijske informacije, so:
1. dela za lastne potrebe,
2. dela v zvezi z urejanjem javnih površin,
3. dela v javno korist in
4. dela v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin.
(2) Če se namerava izvesti dela iz prejšnjega odstavka na objektu, ki je varovan na podlagi predpisov, ki urejajo kulturno dediščino, je potrebno pred začetkom del pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Če pa se namerava izvesti dela iz prejšnjega odstavka na območju, ki je varovano na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, je treba takšna dela izvesti v skladu s pravili ravnanja, ki jih določa akt o varovanju takšnega območja.
(3) Če se namerava izvesti dela iz prvega odstavka tega člena na objektu oziroma zemljišču, ki leži v varovalnem pasu ali na varovanem območju, je treba pred začetkom teh del pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe.
(4) Usmerjevalne table in znake za označevanje ob javnih cestah, ki po predpisih o cestah sodijo med turistično in drugo obvestilno signalizacijo, lahko postavlja samo upravljavec javne ceste oziroma je potrebno pridobiti pred njihovo postavitvijo, če jih ne postavlja upravljavec javne ceste, njegovo soglasje.

Dela za lastne potrebe so:
1. izvedba inštalacijskih del in namestitev naprav v stanovanjskih stavbah in drugih objektih, ki se jih lahko gradi v lastni režiji, če so bile inštalacije in naprave dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene in druge proizvode oziroma imajo pridobljen ustrezen certifikat in se jih postavlja v posameznih stanovanjih oziroma poslovnih prostorih oziroma znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma se jih postavlja na takšen objekt, lahko pa tudi v skupnih prostorih in na zunanjem zidu stanovanj oziroma poslovnih prostorov, ki so v etažni lastnini, če takšen zid ne meji na javno površino oziroma če zid meji na javno površino, da je pridobljeno soglasje upravljavca takšne površine, in sicer:
– namestitev agregata za proizvodno električne energije do moči 50 kW,
– namestitev naprave za ogrevanje na trda, plinska ali tekoča goriva do moči 50 kW,
– namestitev naprave za izkoriščanje geotermike in hidrotermike do moči 50 kW,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic, namenjenih za proizvajanje energije, vključno električne, na površino strehe ali fasade,
– namestitev toplotne črpalke do moči 50 kW,
– namestitev vetrnice za pridobivanje električne energije z višino stebra do 5 m nad terenom in do moči 50 kW,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev hišne TV antene, če višina droga ne presega 3,5 m,
– montaža klima naprave do moči 30 kW in
– izvedba notranje plinske, električne, vodovodne, kanalizacijske, toplovodne in telefonske inštalacije ter inštalacije kabelsko-razdelilnega sistema;
2. izvedba obrtnih del, s katerimi se obnovi prostore v objektu in njegova zunanjščina ter uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, če je bil objekt zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja in sicer:
– obnova poslovnega prostora, vključno s spremembo rabe oziroma obnova stanovanja, kot je prepleskanje sten in stropa, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobne izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, če se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta,
– obnova fasade in strehe, če se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;
– tlakovanje oziroma drugačna utrditev dvorišča,
– zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave grajenih oziroma komunikacijskih ovir,
– posodobitev vhodnih vrat v ograji oziroma nadomestitev klasičnih vratnih kril z drsnimi ali njihova drugačna avtomatizacija,
– postavitev pesjaka oziroma pasje ute,
– ureditev odvodnjavanja dvorišča in
– ureditev vrta, kamor sodi saditev okrasnega drevja ter grmovnic, ureditev gredic za sajenje vrtnin in okrasnih rastlin, postavitev skalnjaka, okrasnega bazenčka oziroma vodnjaka, postavitev komposta, in izvedba drugih del, ki sodijo med vrtnarjenje, vključno z odkopavanjem in nasipavanjem zemljišč do višine oziroma globine 0,3 m z namenom ureditve gredic in vrtnih oziroma parkovnih poti, postavitev klopi in druge vrtne opreme;
3. ograditev okolice objekta, če je potrebna zato, ker objekt zaradi neustreznega vzdrževanja ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico.

Dela v zvezi z urejanjem javnih površin so dela, s pomočjo katerih se:
– postavi cvetlična ali druga podobna korita, klopi, koši za odpadke, drogovi za zastave, stojnice, prodajne prikolice, božična oziroma novoletna drevesa, mlaji, reklamni oziroma obvestilni ter božični oziroma novoletni izveski in okraski nad cesto, montažno oziroma prenosno stranišče potrebno za prireditev in druga podobna premična oprema;
– postavijo začasni objekti, namenjeni glasbeni, gledališki ali drugi podobni prireditvi na nogometnem ali drugem večjem urejenem športnem igrišču, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi na trgu oziroma drugi javni ploščadi;
– postavijo vadbeni objekti na urejenem športnem igrišču, vadišču za obrambne vaje oziroma vadišču za zaščito, reševanje in pomoč, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja;
– postavijo usmerjevalne table in znaki za označevanje naravnih vrednot, zavarovanih območij, kulturnih spomenikov, turističnih znamenitosti, ulic, trgov, sprehajalnih in učnih gozdarskih poti, kolesarskih stez, trim stez in planinskih poti in drugih javnih površin ter objektov v javni rabi;
– uredijo drevoredi in zelenice oziroma zasadi okrasno drevje, grmovnice, cvetlice in druge rastline, vključno z odkopavanjem in nasipavanjem zemljišč do višine oziroma globine 1,5 m;
– uredijo privezne in signalne boje, če so postavljene znotraj marine in v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo oziroma plovbo;
– uredijo plavajoče kopališke ploščadi, če so postavljene znotraj območja kopališča in v skladu s kopališkim redom;
– postavijo kipi, spomeniki, kapelice, spominske plošče in druga spominska obeležja na pokopališču oziroma grobišču v skladu s pokopališkim oziroma grobiščnim redom.

(1) Dela v javno korist so dela na objektih gospodarske javne infrastrukture in na mejnih prehodih, s katerimi se:
– izvedejo strojne in električne inštalacije in namestijo naprave, namenjene za obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture, vključno s klasičnimi semaforji in napravami za mobilno telefonijo, če so bile takšne inštalacije oziroma naprave dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene in druge proizvode oziroma imajo pridobljen ustrezen certifikat;
– električni, telekomunikacijski in drugi kabli uvlečejo v obstoječi cevi oziroma postavijo na obstoječi trasi;
– nadomesti kanalizacijski, vodovodni, elektroenergetski, toplovodni, plinovodni oziroma telekomunikacijski vod in s temi vodi povezana oprema oziroma razdelilne omarice;
– izvede rekonstrukcija javnih cest zaradi izboljšanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti, vključno z namestitvijo prometne signalizacije, prometne opreme in cestnih naprav ter z njimi povezanih ureditev, v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste;
– izvedejo vzdrževalna dela zaradi izboljšanja prometno tehnoloških in varnostnih lastnosti železniške proge, s katerimi se ne posega v prostor zunaj progovnega pasu, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
– izvedejo dela, s katerimi se zagotavlja prost profil železniških prog ter dela za nemoteno delovanje javne železniške infrastrukture;
– izvede rekonstrukcija letaliških ploščadi na letališču, vzletišču in objektu navigacijskih služb zračnega prometa zaradi izboljšanja prometnih in varnostnih lastnosti letalskega prometa, vključno z namestitvijo prometne signalizacije in prometne opreme, v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo;
– izvede rekonstrukcija pristaniških ploščadi v pristanišču zaradi izboljšanja prometnih in varnostnih lastnosti ladijskega prometa, vključno z namestitvijo prometne signalizacije in prometne opreme, v skladu s predpisi, ki urejajo o pomorstvo oziroma plovbo po celinskih vodah;
– postavijo premične naprave za zasneževanje smučišč, vključno s priključkom na elektriko, vodo oziroma stisnjen zrak in namestitvijo prometne signalizacije in prometne opreme na smučiščih pod pogojem, da se ne spremenijo vodne in reliefne značilnosti območja in da se dela izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo žičniške naprave za prevoz oseb in smučišča;
– izvedejo vzdrževalna dela na žičniških napravah, kot so zamenjava vlečne oziroma nosilne vrvi, pogonskega motorja in žičniške opreme, pod pogojem, da se ne spremenijo njihove osnovne tehnične lastnosti oziroma njihova kapaciteta in hitrost in da se takšna dela izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo žičniške naprave za prevoz oseb in smučišča;
– postavijo tipski revizijski in drugi jaški, naprave in oprema, potrebni za obratovanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema, vključno z vodnimi zbiralniki, požarnimi bazeni, hidranti, razbremenilniki, peskolovi, črpališči, oljnimi lovilci, ponikovalnicami, blatniki, prečrpovalnimi postajami ter merilnimi in regulacijskimi postajami;
– vzdržujejo vodna in priobalna zemljišča ter izboljšuje hidromorfološko stanje površinskih voda, kot so utrjevanje bregov in dna površinskih voda in morske obale, dela v zvezi z zagotavljanjem pretočnosti tekočih voda in odstranjevanjem prekomerno odloženih naplavin, odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov, čiščenje gladine in obnova oziroma ponovna vzpostavitev strukture in oblike vodnega telesa;
– postavijo oziroma montirajo radijske in telefonske postaje ter bazne postaje mobilne telefonije v objektih, v katerih se opravljajo poštne in javne telekomunikacijske storitve ter objektih, namenjenih javnim radijskim in televizijskim oddajam, vključno s postavitvijo oddajno-sprejemnih naprav na njih;
– postavijo premične bazne postaje tipa prikolica in tipa gospodarsko vozilo s teleskopskim stolpom pod pogojem, da je lokacija od najbližjih stanovanjskih stavb oddaljena najmanj 50 m;
– postavijo telekomunikacijska sredstva in oprema za sistem zvez za potrebe obrambe oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– postavijo oziroma montirajo naprave, ki sestavljajo omrežje odprtega oddajnega sistema za brezžično komunikacijo na obstoječe stebre oziroma drogove, ki sestavljajo takšno omrežje in so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja;
– postavi prenosna radijska in televizijska oprema, namenjena radijskim oziroma televizijskim prenosom javnih prireditev na prostem;
– postavi oprema za dostop do odprtih informacijskih omrežij, vključno z bankomati, na javnih površinah oziroma prostorih objektov, ki mejijo na javno površino;
– izvede varnostna signalizacija v objektih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da so varovani objekti.
(2) Dela v javno korist so tudi dela, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih mrež, geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih znamenjih in oprema za državno omrežje permanentnih postaj svetovnega satelitskega navigacijskega sistema.

Dela v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin so redna kmečka, gozdarska, lovsko gojitvena in ribiška opravila, med katera sodijo:
1. postavitev tipske kmečke opreme, med katero sodijo:
– brajda,
– klopotec,
– koli, količki in žične opore za potrebe vinogradništva in sadjarstva do višine 2 m oziroma do višine 3 m, če gre za potrebe hmeljarstva oziroma se postavlja hmeljska žičnica,
– količki, žične opore in ograje za potrebe paše živine, do višine 1,2 m,
– lesen plot z lesami, če je namenjen planšarstvu in njegova višina ne presega 1,2 m,
– kurnik, zajčnik in drug podoben objekt za rejo malih živali, če tlorisna površina ne presega 15 m2, višina, merjeno od terena do vrha konstrukcije, pa ne presega 2,5 m in se ga postavlja v neposredni bližini kmetije oziroma znotraj območja, na katerem stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije,
– premični čebelnjak z razložljivimi panji, če tlorisna površina ne presega 15 m2, njegova višina, merjeno od terena do vrha postavljenih panjev vključno z njihovim prekritjem pa ne presega 2,5 m in je pred njegovo postavitvijo pridobljeno soglasje iz 2. točke drugega odstavka 18. člena tega pravilnika, če se ga postavlja na kmetijsko zemljišče oziroma je pridobljeno soglasje iz 3. točke drugega odstavka 18. člena tega pravilnika, če se ga postavlja v gozd;
2. odkopavanje in nasipavanje kmetijskih zemljišč do višine oziroma globine 1,5 m, če je namenjeno agromelioracijam oziroma je potrebno zaradi osuševanja, namakanja, izboljšanja kmetijske proizvodnje oziroma gojenja ali izkoriščanja in rabe gozda, in če so takšna dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo;
3. vzdrževanje in rekonstrukcije namakalnih in osuševalnih sistemov ter apnenje in založno gnojenje kmetijskih zemljišč;
4. saditev plantažnega sadnega in drugega drevja, vključno s pogozdovanjem in poseki gozda, saditev vinske trte, hmelja, grmovnic, plantažnih rož in drugih rastlin, pod pogojem, da se takšna dela izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo;
5. postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom;
6. izvedba varstvenih del z namenom, da se preprečijo ali omejijo motnje pri rabi kmetijskih zemljišč in ohranjanju gozda ter narave, med katera sodijo:
– ograditev njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, če je potrebna zaradi zaščite pridelka ali živine pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj,
– ograditev posameznih delov gozda, razen oborov za gojenje divjadi, če je potrebna zaradi zaščite mladja ali varstva gozda pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi varstva naravnih znamenitosti oziroma redkosti ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj,
– krčenje drevesne zarasti in grmičevja zaradi preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč,
– polaganje kontrolnih podrtih dreves in izvajanje drugih del v gozdu zaradi preprečevanja množenja podlubnikov in drugih škodljivih insektov,
– sanitarne sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali zaradi naravnih ujm podrtega drevja,
– izvedba požarnih poti in presek v gozdu zaradi preprečevanja požarov in
– označitev zavarovanih območij v naravi, vključno z njihovo ograditvijo, če je takšna ograditev predvidena z načrtom upravljanja zavarovanega območja.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati:
– navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in
– pravilnik o merilih za določanje zahtevnih objektov po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 35/98).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se projektna dokumentacija za zahtevne objekte izdela oziroma se njena revizija opravi po dosedanjih predpisih, če so bile pogodbe za njeno izdelavo sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se glede največje velikosti, načina gradnje in rabe enostavnih objektov, za katere po določbah tega pravilnika gradbeno dovoljenje ni potrebno, prenehajo uporabljati občinski predpisi, izdani na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/2001-ZPPreb in 23/2002 – odločba US) (v nadaljnjem besedilu: občinski predpisi o pomožnih objektih).

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se za lokacijske informacije, ki so bile v zvezi z gradnjami enostavnih objektov izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika in za lokacijske informacije, za katerih izdajo so bile vložene zahteve pred uveljavitvijo tega pravilnika in se izdajo najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi tega pravilnika na podlagi občinskih predpisov o pomožnih objektih, šteje, da so izdane v skladu s tem pravilnikom.
(2) Če na dan, ko začne veljati ta pravilnik, prostorski red še ni sprejet, se šteje, da je gradnja pomožnih telekomunikacijskih objektov mobilnega javnega telekomunikacijskega omrežja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če takšen akt gradnje takšnih objektov oziroma omrežij izrecno ne prepoveduje.
(3) Šteje se, da enostavni objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo tega pravilnika in za katerega je bila izdana lokacijska informacija, iz katere je izhajalo, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in občinskim predpisom o pomožnih objektih, izpolnjuje pogoje glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč po določbah tega pravilnika.
(4) Šteje se, da pomožni objekt, ki je bil zgrajen pred 1. 1. 2003 brez odločbe o dovolitvi priglašenih del oziroma je bil zgrajen pred 14. 7. 1990 in začetek njegove gradnje ni bil priglašen, izpolnjuje pogoje glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč po določbah tega pravilnika, če stoji znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja ali na javni površini, če ima enake ali manjše dimenzije, kot jih določa ta pravilnik in če ima njegov lastnik za zemljišče, na katerem stoji takšen objekt, lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču.
(5) Če stoji pomožni objekt iz prejšnjega odstavka v varovalnem pasu določenega objekta gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika ali v določenem varovanem območju iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, se ne glede na določbe prejšnjega odstavka šteje, da takšen objekt izpolnjuje pogoje glede največje velikosti, načina gradnje in rabe ter pogoje glede njihovega odmika od sosednjih zemljišč po določbah tega pravilnika samo v primeru, da ima pridobljeno soglasje iz drugega odstavka 17. člena oziroma drugega odstavka 18. člena tega pravilnika in da je postavljen v skladu s pogoji iz takšnega soglasja.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.