Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1) izdaja Vlada Republika Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine Ljubljana – Prelovškova vila (EŠD 5935).
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, naselbinskih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato se razglasi za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika ter spomenika oblikovane narave.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena: Reprezentativna arhitekturna preureditev in oprema historične vile z dopolnitvami dela zunanjosti in vrta so edinstven primer Plečnikove celostne ureditve, ki se je ohranila skoraj povsem v prvotni zasnovi.

Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami 350, 351 in 352, vse k.o. Poljansko predmestje.
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 1000 z dne 1. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter naselbinskih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, t.j. v stavbo, njene dele, opremo ali vrt, ohranjanju ter vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved vseh posegov v spomenik, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja in trajnega odlaganja tekočih ter trdnih odpadkov,
– omogočanje predhodnih arheoloških raziskav v primeru posegov v zemeljske plasti na območju spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in naštetih posameznih delov te enote.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani kulturne, umetnostne in arhitekturne ter naselbinske in zgodovinske vrednote,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika »in situ« in v medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele, opremo ali vrt je potrebno predhodno pridobiti pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika odločbe o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO – 1).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost ter časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.