Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 - ZGO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato se razglasi za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arheološkega, umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Antična nekropola v Šempetru v Savinjski dolini obsega prezentirano rimskodobno grobišče iz časa od 1. do 3. st. n. št. ter prostor z visokim arheološkim potencialom v neposredni okolici.
Grobišče je ležalo ob rimski cesti Emona – Celeia, ob kateri so se na obeh straneh vrstile grobne edikule, ograjene grobne parcele in preprostejši žarni pokopi s pridatki.
Iz odkritih arhitekturnih elementov je bilo moč popolnoma rekonstruirati štiri družinske grobnice, ki sodijo med najvišje ovrednotene umetniške spomenike antike v Sloveniji in so najbolje ohranjena dela noriško–panonske plastike nasploh.
Poleg številnih antičnih je bilo odkritih tudi 6 planih žganih grobov iz časa starejše železne dobe (8. do 7. stol. pr. Kr.).

Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami: *331, *332, *403, *628, *629, *630, *78, *82, *83, *85, *86, *91, *93/2, *96, *98, 1121/1, 1121/2 (del parcele: zahodni del ceste do zahodne meje parcele št. 405/4), 1141/1 (del parcele: zahodni del ceste do prvega križišča s kapelico), 1152/10 (del parcele: severni del ceste do južne meje parcele št. *98), 1172/1, 1172/2, 1201, 1202, 1207, 2719, 340/1, 341/1, 342/1, 342/3, 343/1, 344/1, 345, 346, 347, 348, 349/1, 349/2, 351, 352, 353, 354/1, 355/1, 356/2, 357, 358, 359, 360/1, 360/2, 361/1, 361/2, 362/1, 362/2, 362/3, 363/2, 405/4, 715/3, 715/4, 717/1, 717/2, 719, 723, 727/1, 727/2, 727/3, 729/4, 731/1, 731/2, 731/4, 731/5, 731/6, 731/7, 733/1, 733/2, 733/3, 736/1, 736/2, 736/3, 736/4, 738/1, 738/2, 738/3, 741/1, 741/2, 741/3, 741/4, 742, 743/1, 743/2, 744, 745, 746, 748/1, 748/2, 749, 750, 751, 752, 753, 754, 755/1, 755/2, 755/3, 756, 757, 758, vse k.o. Šempeter v Savinjski dolini.
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 2880 z dne 6. 8. 2003 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.
Izvirnika načrta hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v določenem prostoru arheološkega najdišča ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika ali njegovih posameznih elementov,
– prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod,
– prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja tekočih ali trdnih odpadkov.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika “in situ” v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu, učno-demonstracijskemu in kulturno-turističnemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pridobiti pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbe o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 - ZGO-1).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost ter posamezne druge omejitve, prepovedi in ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.