Na podlagi tretjega odstavka 21. člena, 22. člena, četrtega odstavka 24. člena, šestega odstavka 26. člena, drugega odstavka 46. člena in četrtega odstavka 54. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za okolje, prostor in energijo

Ta pravilnik določa:
1. pogoje za izdajo dovoljenj v primerih, ko načrtovane doze presegajo mejne vrednosti za posameznega izpostavljenega delavca, ki opravlja izjemne naloge ter obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca;
2. vsebino in obseg ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ter obliko vloge za potrditev ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji;
3. roke in druge pogoje v zvezi z obveznostjo posredovanja, pregledovanja in odobritve sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji;
4. metodologijo za ocenjevanje doze zaradi zunanjih ionizirajočih sevanj in doze zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo;
5. mejne vrednosti doz, če so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonu;
6. način zbiranja podatkov, shranjevanje dokumentacije glede meritev zunanjih doz, metodologijo za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter metodologijo za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva in prebivalstvo kot celota, v zvezi s pripravo poročila o ocenah doz za prebivalstvo.

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot pojmi iz 3. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV) in iz uredbe, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje.

(1) Kadar je v normalnih delovnih razmerah neizogibno, da bodo prejete doze presegle predpisane mejne vrednosti, mora izvajalec sevalne dejavnosti pri načrtovanju efektivnih in ekvivalentnih doz za posamezne izpostavljene delavce take izjemne naloge posebej opredeliti. Primere je potrebno ovrednotiti za vsakega posameznega delavca in posamezno nalogo.
(2) Izjemne naloge ne vključujejo intervencijskih ukrepov zaradi izrednih radioloških dogodkov.

Preseganje mejnih doz je dovoljeno le, če:
1. izvajalec sevalne dejavnosti vnaprej upraviči in utemelji takšne izpostavljenosti;
2. so takšne izpostavljenosti vnaprej omejene časovno in na določena delovna območja;
3. so določeni delavci razvrščeni v kategorijo A in izpolnjujejo pogoje, da lahko letna poklicna izpostavljenost za posameznika preseže 3/10 vrednosti predpisanih mej efektivnih in ekvivalentnih doz;
4. se izvajalec sevalne dejavnosti o postopkih dela in obsevanosti temeljito in natančno posvetuje z vsakim posameznim delavcem, njegovim predstavnikom, pooblaščenim zdravnikom ter pooblaščenim izvedencem varstva pred ionizirajočimi sevanji;
5. vsak določeni delavec privoli v opravljanje izjemnih nalog ter je vnaprej seznanjen s tveganji in varnostnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati med posamezno nalogo;
6. so delavci pri izvajanju posameznih nalog izpostavljeni manjšemu sevanju od vrednosti, ki jih v dovoljenjih za preseganje mejnih doz določi ministrstvo, pristojno za zdravje;
7. delodajalec zagotovi, da se vse doze delavcev pri izvajanju izjemnih nalog evidentirajo ločeno od drugih doz. Podatki o teh dozah in o vsakem delavcu se morajo posredovati njegovemu pooblaščenemu zdravniku v posebno zdravstveno evidenco delavca kategorije A in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v centralno evidenco osebnih doz.

Praktikantom, študentom, nosečim in doječim ženskam, za katere je verjetno, da bi prišlo do kontaminacije njihovih teles, je prepovedan dostop do območij, kjer se opravljajo izjemne naloge.

Izvajalec sevalne dejavnosti mora ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za preseganje mejnih doz pri izjemnih načrtovanih nalogah, ki mora vsebovati:
1. oznako, datum in veljavnost izdanega dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti;
2. opis izjemnih nalog z navedbo njihovih bistvenih značilnosti, delovnih območij in trajanja;
3. utemeljitev upravičenosti, načrt optimizacije in oceno varstva izpostavljenih delavcev, ki vključuje podatke o individualnih in skupinskih efektivnih dozah določenih delavcev pri izjemnih nalogah, njihove prejete doze v preteklih 5 letih ter načrtovane doze v naslednjih 5 letih. V primerih možne notranje kontaminacije in neenakomernega zunanjega obsevanja je potrebno navesti še predvidene ekvivalentne doze;
4. pogoje za uporabo dodatne osebne varovalne opreme, osebnih dozimetrov, merilnikov ravni sevanja in radioaktivne kontaminacije površin ali zraka;
5. podatke o delavcih, določenih za opravljanje izjemnih nalog, njihovo kategorijo in največje načrtovano preseganje mejnih doz;
6. soglasje pooblaščenega zdravnika o zdravstveni zmožnosti delavcev, določenih za opravljanje izjemnih nalog;
7. soglasje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji glede opravljanja izjemnih nalog;
8. izjave s podpisi delavcev, da privolijo v opravljanje izjemnih nalog, kjer so mejne doze lahko presežene, ter da so vnaprej seznanjeni s tveganji in varnostnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati med posamezno nalogo;
9. druge obvezne ukrepe, ki jih je potrebno izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca, kot so zagotovitev dodatnega zdravstvenega varstva in nadzora, dekontaminacija ter omejitev pogostosti opravljanja izjemnih nalog v obdobju zaporednih 5 let.

Dovoljenje za preseganje mejnih doz mora vsebovati:
1. osnovne podatke o imetniku dovoljenja;
2. opis izjemnih nalog z navedbo njihovih bistvenih značilnosti, delovnih območij in trajanja ter z utemeljitvijo upravičenosti;
3. podatke o delavcih, določenih za opravljanje izjemnih nalog in največje načrtovano preseganje njihovih mejnih doz;
4. osnovne podatke o pooblaščenem zdravniku in pooblaščenem izvedencu varstva pred sevanji, ki sta odobrila izvajanje izjemnih nalog;
5. pogoje za uporabo dodatne varovalne in merilne opreme za varstvo pred sevanji;
6. druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja v skladu z veljavnimi predpisi;
7. čas veljavnosti dovoljenja.

Preseganje mejnih doz zaradi posebej dovoljenih izpostavljenosti ne sme biti razlog za to, da delodajalec izloči delavca brez njegovega soglasja z njegove običajne zaposlitve ali ga premesti.

(1) V tem pravilniku je sevalno tveganje opredeljeno z vrednostjo efektivne doze za posameznike pri določenem načinu dela z virom sevanja.
(2) Celotno tveganje sevalne dejavnosti je vsota sevalnih tveganj za posameznike, izraženo pa je s skupinsko efektivno dozo.
(3) Za dejavnosti, pri katerih obstajajo statistični podatki o pogostosti izrednih dogodkov, kjer so delavci, posamezniki ali skupine iz prebivalstva prejeli znane efektivne doze, se morajo pri določanju sevalnega tveganja v oceni varstva izpostavljenih delavcev upoštevati še potencialne efektivne doze zaradi posameznih izrednih dogodkov in verjetnosti za nastanek teh dogodkov.
(4) V oceni varstva izpostavljenih delavcev se poleg številčnih vrednosti lahko uporabijo tudi izrazi s pomenom, določenim v tem členu.
(5) Tveganje je:
– veliko, če je ocenjena efektivna doza višja od 20 mSv na leto;
– povečano, če je ocenjena efektivna doza višja od 6 mSv na leto;
– zmerno, če je ocenjena efektivna doza višja od 1 mSv na leto.
Če so doze nižje od 1 mSv na leto, je tveganje sevalne dejavnosti zanemarljivo.
(6) Efektivne doze so:
– zelo visoke, če so višje od 50 mSv na leto,
– visoke, če so višje od 20 mSv na leto,
– povišane, če so nad 6 mSv na leto za naravno sevanje ali nad 1 mSv na leto za sevanje od umetnih virov,
– nizke, če so do 6 mSv na leto za naravno sevanje ali do 1 mSv na leto za sevanje od umetnih virov,
– zelo nizke, če so do 2 mSv na leto za naravno sevanje ali do 0,3 mSv na leto za sevanje od umetnih virov,
– zanemarljive, če so nižje od 0,01 mSv na leto.
(7) Verjetnost je izražena s pogostostjo nastanka izrednih dogodkov. Dogodek je:
– pogost ali verjeten, če se zgodi več kot enkrat na leto,
– redek ali malo verjeten, če se zgodi manj kot enkrat na leto in več kot enkrat na 10 let,
– zelo redek ali zelo malo verjeten, če se zgodi manj kot enkrat na 10 let.

Ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji mora biti izdelana v obsegu, določenem v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Vsebina mora biti prilagojena sevalnemu tveganju.

(1) Oseba, ki namerava izvajati sevalno dejavnost, mora ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predložiti vlogo za izdajo potrdila o oceni varstva pred ionizirajočimi sevanji, v kateri mora navesti:
– ime in sedež pravne ali fizične osebe, ki namerava izvajati sevalno dejavnost,
– ime, priimek in strokovni naziv pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, s katerim se je posvetovala o oceni, ter
– ime, priimek, strokovni naziv, funkcijo in podpis osebe, ki zastopa organizacijo.
(2) Vlogi je potrebno priložiti en izvod ocene varstva izpostavljenih delavcev, ki mora biti izdelana v skladu s prejšnjim členom, prva stran pa mora navesti naslov, oznako in datum izdelave ocene ter ime in priimek avtorja s podpisom.

(1) Potrdilo o oceni varstva izpostavljenih delavcev mora vsebovati:
– osnovne podatke o imetniku potrdila, o sevalni dejavnosti in o virih sevanj;
– naslov in oznako ocene, njenega glavnega avtorja ter datum izdelave;
– čas veljavnosti potrdila ter roke in pogoje za ponoven pregled ocene.
(2) Obrazložitev mora vsebovati:
– kratek opis sevalne dejavnosti in virov sevanj, predvsem lastnosti in pogojev uporabe;
– podatke o številu delavcev in njihovi izpostavljenosti sevanju po trajanju in efektivnih dozah;
– podatek o potencialni efektivni dozi za najbolj izpostavljene posameznike iz prebivalstva;
– povzetek ocene posameznih tveganj in skupnega tveganja pri izvajanju sevalne dejavnosti;
– druge pogoje v zvezi z vsebino ocene, ki jih mora izpolniti imetnik potrdila v skladu z veljavnimi predpisi.

(1) Roke za redne preglede ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji določi ministrstvo, pristojno za zdravje, v potrdilu iz prejšnjega člena ob upoštevanju vsebine predložene ocene in strokovnega mnenja pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji. Roki za redne preglede ne smejo biti daljši od deset let.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti mora pri pregledu ocene upoštevati naslednje pogoje:
– kompleksnost in zahtevnost sevalne dejavnosti,
– organizacijo dela in odgovornosti,
– razpoložljivost usposobljenih delavcev,
– varnostno kulturo (določitev in upoštevanje varnostnih vrednot),
– stanje varnosti virov sevanj, naprav in prostorov,
– razpoložljivost in uporabnost varovalne opreme, vključno z merilniki sevanja in dozimetri,
– velikost sevalnega tveganja (prejete in potencialne doze delavcev in prebivalcev),
– dozne ograde za določena dela ali vire,
– pogostost izrednih dogodkov z možnostjo obsevanja ljudi in kontaminacije okolja,
– skladnost dejanskih ukrepov varstva pred sevanji z veljavnimi predpisi,
– strokovna mnenja in predlagane ukrepe pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji,
– ugotovitve in zahteve pristojnih inšpektorjev.

(1) Poročilo o pregledu ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji mora vsebovati:
– analizo prejetih doz za obdobje od zadnjega pregleda ocene in pojasnilo morebitnih kazalcev,
– primerjavo doznih ograd za določena dela ali vire z dejansko prejetimi dozami,
– presojo stanja glede varnosti virov sevanj, naprav in prostorov,
– presojo stanja glede organizacije dela, razpoložljivosti delavcev in varnostne kulture,
– presojo stanja glede ustreznosti delovnih postopkov in načrtov optimizacije varstva,
– presojo stanja glede ustreznosti varovalne opreme, vključno z merilniki sevanja,
– opis ukrepov na podlagi mnenj in predlogov pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji,
– opis drugih ukrepov, pomembnih za ovrednotenje sevalnega tveganja.
(2) Če je bil pregled ocene opravljen na zahtevo pristojnega inšpektorja, mora poročilo poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še opis ukrepov, izvršenih na podlagi ugotovitev in zahtev inšpektorja.
(3) Če je bil pregled ocene opravljen neposredno po izrednem dogodku, mora poročilo poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebovati še opis izrednega dogodka, vrednosti prejetih doz ob izrednem dogodku ter ponovno ovrednotenje sevalnega tveganja.
(4) Če je bil pregled ocene opravljen po zakjučku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka, mora poročilo poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebovati še opis sanacijskih del, vrednosti prejetih doz pri tem ter ovrednotenje sevalnega tveganja.

(1) Če je potrebno oceno spremeniti ali dopolniti, mora delodajalec najpozneje v 60 dneh po izdelavi poročila iz prejšnjega člena pripraviti predlog sprememb in ga skupaj z vlogo za izdajo potrdila o spremembi ocene varstva pred ionizirjočimi sevanji predložiti ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
(2) Predlog se mora sklicevati na predhodno oceno, ki je že bila izdelana in potrjena na podlagi 10., 11. in 12. člena tega pravilnika, vsebovati pa mora vsa tista poglavja iz priloge 1, ki se spremenijo. Če so spremembe majhne, je predlog lahko vsebovan v vlogi. Pri večjih spremembah sevalne varnosti je obvezno priložiti še strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.

Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz se uporabljajo vrednosti veličin in zveze med njimi, ki so opredeljene v uredbi, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje. Te veličine so absorbirana doza, utežni faktor sevanja, tkivni utežni faktor, predvidena efektivna doza, predvidena ekvivalentna doza, vnos, efektivna doza zaradi zunanje obsevanosti ter predvidena efektivna doza na enoto vnosa.

Če vrednosti veličin iz prejšnjega člena in zveze med njimi niso zadostne za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz, lahko pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ali medicinske fizike, pooblaščeni izvajalci dozimetrije ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji uporabijo druge enakovredne metode, ki jih mora potrditi ministrstvo, pristojno za zdravje.

Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz zaradi zunanje obsevanosti se poleg vrednosti veličin iz 16. in 17. člena tega pravilnika in zvez med njimi, uporabijo tudi vrednosti in zveze iz 19. in 20. člena tega pravilnika ter iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Pri nadzoru obsevanosti posameznikov z zunanjim sevanjem se uporablja osebni ekvivalent doze Hp(d), kjer je d globina v milimetrih (mm) pod površino telesa.
(2) Pri nadzoru nadzorovanih, opazovanih ali drugih območij se uporabljata okoliški ekvivalent doze H*(d) in smerni ekvivalent doze H’(d,Ω), kjer je d globina v mm pod površino krogle ICRU, Ω pa vpadni kot.
(3) Pri prodornem sevanju se izbere globina d = 10 mm, pri manj prodornem sevanju pa d = 0,07 mm za kožo in d = 3 mm za oči.

(1) Vrednosti utežnih faktorjev sevanja w(R) veljajo za sevanje, ki vpada na površino telesa pri zunanji obsevanosti ali za sevanje, ki ga odda vir sevanja pri notranji obsevanosti.
(2) Kadar je polje sevanja v tkivu T sestavljeno iz različnih vrst sevanj z različnimi energijami in vrednostmi w(R), je potrebno absorbirano dozo razdeliti v podskupine (D(T,R)), kjer ima vsaka svojo vrednost w(R). Za določitev skupne ekvivalentne doze seštejemo zmnožke w(R )in D(T,R).
(3) Če polje sevanja opišemo z zvezno porazdelitvijo energije, vsak element absorbirane doze iz energijskega intervala med E in E + dE pomnožimo z ustrezno vrednostjo w(R) in integriramo po vseh energijah. Za nevtrone lahko kot približek uporabimo naslednjo zvezno matematično funkcijo:
w(R) = 5 + 17 exp{–1/6 [ln(2E)](na 2)},
kjer je E energija nevtronov v MeV.
(4) Za Augerjeve elektrone je potrebno w(R) računsko določiti z uporabo metod mikrodozimetrije, če so vzbujeni atomi vezani na deoksiribonukleinske aminokisline (DNA).
(5) Za druge vrste sevanj in območja energij, ki niso navedene v uredbi, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje, se kot približek za določitev w(R) uporabi povprečni faktor kakovosti Q(p) v globini 10 mm v krogli ICRU.

Za oceno efektivnih doz zaradi notranje obsevanosti z radionuklidom ali zmesmi radionuklidov se poleg vrednosti veličin iz 16. in 17. člena tega pravilnika in zvez med njimi, uporabijo tudi vrednosti in zveze iz 22. člena tega pravilnika.

(1) Po ingestiji ali inhalaciji radionuklidov v določenem obdobju se predvidena efektivna doza za posameznika iz prebivalstva iz starostne skupine g oziroma delavca, praktikanta ali študenta, starejšega od 18 let, določi tako, da se posamezni vnosi j-tega radionuklida A(j,ing) ali A(j,inh) množijo z ustreznimi predvidenimi efektivnimi dozami na enoto vnosa h(g)(j,ing) ali h(g)(j,inh) ter zmnožki seštejejo. Uporabijo se vrednosti g in h(g) iz tabel 1, 2 in 3, ki so sestavni del uredbe, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje.
(2) Vrednosti h(g) veljajo pri faktorjih presnove f(1), ki so navedeni v tabelah, navedenih v prejšnjem odstavku, označujejo pa delež prenosa atomov iz črevesja v druge organe ali tkiva. Vrednosti f(1) se razlikujejo glede na presnovo različnih kemičnih elementov.
(3) Vrednosti f(1) in h(g)(j,ing) se za določene elemente spremenijo, če so ti pri vnosu z zaužitjem vezani v različne kemične spojine. Pri izračunu h(g)(j,ing) je zato za delavce in posameznike iz prebivalstva (razen za dojenčke) potrebno upoštevati vrednosti f(1) iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Tudi pri vdihavanju kemično vezanih elementov v spojine je potrebno v pljučnih modelih pri izračunu h(g)(j,inh) za odrasle delavce ter za praktikante in študente, stare od 16 do 18 let, upoštevati faktorje presnove f(1), ki so v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Za posameznike iz prebivalstva morajo pljučni modeli vnosa in faktorji presnove f(1) upoštevati lastnosti kemičnih spojin elementov na podlagi priporočil Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (International Commission on Radiological Protection). Kadar ni dovolj podatkov o potrebnih parametrih, se upoštevajo količine, ki po izračunu dajo višjo vrednost h(g)(j,inh).

(1) Pri vdihavanju kratkoživih potomcev radona (222)Rn in torona (220)Rn se uporabljajo naslednje vrednosti razmerja med efektivno dozo in izpostavljenostjo potencialni energiji pri razpadu alfa v enotah Sv/(J·h·m(na–3)):
a) 1,1 za radon v bivalnih prostorih;
b) 1,4 za radon na delovnem mestu;
c) 0,5 za toron na delovnem mestu.
(2) Potencialna energija pri razpadu alfa je celotna energija delcev alfa, ki nastanejo v zraku po verižnih razpadih potomcev radona (218)Po, (214)Pb, (214)Bi in (214)Po ali po verižnih razpadih potomcev torona (216)Po, (212)Pb, (212)Bi, (212)Po in (208)Tl. Enota je joule (J).
(3) Izpostavljenost potencialni energiji pri razpadu alfa je določena tako, da se gostota te energije v zraku (J·m(na–3)) množi s časom izpostavljenosti (h).
(4) Za delavce kategorije A je mejna izpostavljenost radonovim potomcem 14 mJ·h·m(na–3) na leto, toronovim potomcem pa 42 mJ·h·m(na–3) na leto. Za delavce kategorije B je mejna izpostavljenost 3/10 teh vrednosti.

(1) Mejna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonovim in toronovim potomcem je 20 mSv na leto za delavce kategorije A in 6 mSv na leto za delavce kategorije B, če med svojim delom niso izpostavljeni še drugim virom ionizirajočega sevanja. Če so izpostavljeni tudi drugim sevanjem, skupna vsota posameznih efektivnih doz ne sme presegati teh mej.
(2) Mejna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonovim in toronovim potomcem je 6 mSv na leto za posameznike iz prebivalstva.
(3) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko določi nižje avtorizirane meje, če ugotovi, da je potrebno optimizirati varstvo ljudi ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov.

(1) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izdelajo in do 31. marca posredujejo ministrstvu, pristojnemu za zdravje, poročila o ocenah doz za celotno prebivalstvo Republike Slovenije za preteklo leto. Pri izdelavi poročila upoštevajo podatke monitoringa radioaktivnosti v okolju, ki se izvaja na podlagi 123. člena ZVISJV.
(2) Poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine prebivalstva, ki jih pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izdelajo na podlagi podatkov izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov, morajo biti posredovana ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v skladu s programom monitoringa in načinom poročanja, sprejetim na podlagi prvega odstavka 90. člena ZVISJV. Prvo poročilo o ocenah doz mora biti posredovano najpozneje 60 dni po začetku izrednega monitoringa, zadnje poročilo pa najpozneje 90 dni po koncu izrednega monitoringa.
(3) Poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine prebivalstva, ki jih izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji na podlagi podatkov sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja, morajo biti posredovana ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v skladu s programom, sprejetim na podlagi 45. člena ZVISJV.
(4) Upravljavci sevalnih ali jedrskih objektov morajo zaradi izvajanja svojih sevalnih dejavnosti po izteku koledarskega leta zagotoviti izdelavo poročil o ocenah doz za posamezne in značilne referenčne skupine prebivalstva za preteklo leto ter jih do 31. marca posredovati ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Poročila izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji. Pri tem morajo upoštevati podatke obratovalnih monitoringov radioaktivnosti, ki se izvajajo na podlagi 124. člena ZVISJV.
(5) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo izdelati poročila o ocenah doz za posamezne skupine delavcev za preteklo leto ter jih do 31. marca posredovati ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
(6) Izvajalci sevalnih dejavnosti, ki opravljajo radiološke posege, morajo tako pogosto, kot je to določeno v programu radioloških posegov, oziroma vsaj enkrat v petih letih, zagotoviti izdelavo poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine prebivalstva ter jih posredovati ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Poročila izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ali medicinske fizike. Pri tem morajo upoštevati podatke programov radioloških posegov, ki se izvajajo na podlagi 48. člena ZVISJV.
(7) Če posamezno poročilo ne vsebuje realnih ocen efektivnih doz, značilnih referenčnih skupin prebivalstva, vrst zunanjega sevanja, dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi v človekovo okolje in vnosov v človeka, kemičnih in fizikalnih lastnostih radionuklidov pri vnosu ter ovrednotenj nezanesljivosti ali spremenljivosti ocen doz, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, odredi, da se posamezno poročilo ustrezno popravi ali dopolni.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, trajno shranjuje vsa poročila iz prejšnjega člena v svojem arhivu. Če se izdelajo zbirna poročila za več zaporednih let in če je zagotovljeno, da se v zbirnih poročilih ohranijo vse pomembne informacije, navedene v sedmem odstavku prejšnjega člena, posameznih letnih poročil ni potrebno več shranjevati.

Metodologija za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije zaradi izvajanja sevalne dejavnosti mora upoštevati čimbolj realne podatke o:
– vrsti in aktivnosti radionuklidov, ki se zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti izpuščajo v okolje, njihovi kemični in fizikalni obliki, ter o mestih in načinih izpuščanja,
– prenosnih poteh teh radionuklidov do referenčnih skupin prebivalstva, kjer je potrebno ločiti prevladujoče poti, ki prispevajo večino doze, od manj pomembnih poti, ki prispevajo manj od 1/10 prevladujoče doze,
– radioaktivni kontaminaciji zraka, tal, vode, živil in drugih izdelkov, doznih koeficientih za posamezne radionuklide ter modelih za izračun doz,
– referenčnih skupinah prebivalstva, razdeljenih v tri starostne skupine (dojenčke, mlajše od enega leta; otroke, stare od 7 do 12 let; odrasle, starejše od 17 let), njihovih normalnih in posebnih življenjskih oziroma prehrambenih navadah, ter
– možnih odstopanjih dejanskih doz od ocenjenih in njihovih porazdelitvah zaradi nezanesljivosti ali spremenljivosti izmerjenih ali izračunanih podatkov.

(1) Metodologija za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva, mora biti prilagojena sevalnim tveganjem pri izvajanju sevalnih dejavnosti. Upoštevati mora prispevke zunanje in notranje obsevanosti. Če so ocenjene doze, njihove nezanesljivosti ali spremenljivosti primerljive z avtoriziranimi mejnimi vrednostmi, morajo biti programi monitoringa radioaktivnosti podrobni in obsežni, uporabljeni računski modeli pa realni.
(2) Če so zaradi izvajanja sevalne dejavnosti ocenjene doze referenčnih posameznikov iz prebivalstva nižje od 10 µSv na leto ali nižje od 10% avtoriziranih vrednosti mejnih doz, se namesto zahtevnih računskih modelov lahko uporabijo enostavni in splošni modeli, ki po izračunu dajo višjo vrednost ocenjene doze in upoštevajo hipotetično referenčno skupino prebivalstva.
(3) Poročila o ocenah doz za referenčne skupine prebivalstva zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti morajo vsebovati še primerjavo ocen doz z doznimi ogradami in program zagotavljanja kakovosti. Pri izračunu efektivne doze zaradi vnosa se morajo uporabiti dozni koeficienti, določeni v 22. in 23. členu tega pravilnika. Poročilo mora upoštevati tudi prispevke k dozam zaradi nastajanja in kopičenja radioaktivnih razpadnih produktov, če so primerljivi z dozami prevladujočih prenosnih poti.
(4) Zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti je za referenčne skupine prebivalstva potrebno določiti tudi skupinske doze. Pri sestavi referenčne skupine se lahko upoštevajo le posamezniki, ki prejmejo dozo nad 1% avtorizirane mejne doze. Pri tem je potrebno upoštevati nezanesljivost ali spremenljivost vrednosti posameznih doz.

Metodologija ocenjevanja doz za celotno prebivalstvo mora biti določena tako, da zagotavlja enakovredno in kakovostno primerjavo vrednosti doz za celotno prebivalstvo s tistimi dozami, ki jih prejmejo posamezne referenčne skupine prebivalstva zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti. Posamezne doze se morajo celovito in redno vrednotiti, da se lahko izvajajo ukrepi optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji.

(1) Določbe iz 2. člena, 16. člena, petega odstavka 20. člena in prvega odstavka 22. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati po uveljavitvi uredbe, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje.
(2) Določbe iz 25. člena se začnejo izvajati po uveljavitvi predpisov ali sprejetju programov, ki urejajo monitoring radioaktivnosti, sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja, doze izpostavljenih delavcev in radiološke posege.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta pravilnik delno povzema vsebino direktive 96/29/EURATOM, o temeljnih varnostnih standardih za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki jih povzročajo ionizirajoča sevanja