Na podlagi prvega odstavka 135. člena, drugega odstavka 154. in 158. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list Republike Slovenije, št. 30/98, 33/00 – odločba US, 39/00 – popravek odločbe US, 61/00, 100/00 – odločba US, 21/02 in 67/02) izdaja minister za notranje zadeve

(1) S tem pravilnikom se natančneje predpisujejo pogoji in način opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: izpit), delo izpitnih komisij, strokovno izobraževanje članov izpitnih komisij, evidence, ki jih vodijo izpitni centri in program, po katerem kandidat za člana izpitne komisije opravlja preizkus usposobljenosti za ocenjevanje kandidatov za voznike motornih vozil na izpitih.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki jim je bila izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa opravljajo izpit zaradi ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja.

Kandidati za voznike motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: kandidat) se priglasijo k izpitu in na posebni praktični del izpita za vožnjo vozil kategorije A s priglasnico, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim (priloga št. 1).

(1) Priglasnici mora kandidat priložiti:
– zdravstveno spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornih vozil tiste oziroma tistih kategorij za katere opravlja vozniški izpit (ki ne sme biti starejše od 24 mesecev);
– dokazilo o vplačanem znesku za stroške izpita;
– evidenčni karton vožnje, iz katerega mora biti razvidno, da se je kandidat usposobil v skladu s predpisanim programom usposabljanja;
– potrdilo o opravljenem izpitu iz prve pomoči oziroma o oprostitvi izpita iz prve pomoči, če nima vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije A, B, C, ali E.
– dokazilo, da je poklicno vozil motorna vozila kategorije C najmanj dve leti, ali da je kot voznik inštruktor poučeval v praktični vožnji kandidate za voznike motornih vozil kategorije C najmanj dve leti, ali da je kot član izpitne komisije najmanj dve leti ocenjeval kandidate za voznike motornih vozil kategorije C, če se priglaša k izpitu za voznika motornih vozil D kategorije.
(2) Kandidat, ki se priglasi na posebni praktični del izpita za vožnjo vozil kategorije A mora priglasnici priložiti listine iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena.
(3) Kandidatu, ki priglasnici priloži listine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, se potrdi priglasnica, če izpolnjuje tudi druge pogoje za opravljanje izpita, določene z 151. in 152. členom zakona o varnosti cestnega prometa. Izpolnjevanje pogojev za opravljanje izpita, ki se v skladu z določbo prvega in drugega odstavka tega člena ne dokazujejo z listinami, ugotovi uradna oseba iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravne enote.
(4) Listine iz prvega odstavka tega člena, razen listin iz druge in pete alinee (prvega odstavka tega člena), se po ugotovitvi o izpolnjevanju pogojev za opravljanje izpita, vrnejo kandidatu.

(1) Na podlagi potrjene priglasnice izpitna komisija omogoči kandidatu opravljanje izpita.
(2) Izpitna komisija mora omogočiti kandidatu opravljanje izpita v petnajstih dneh po potrditvi priglasnice.

(1) Pred začetkom opravljanja izpita, oziroma posebnega praktičnega dela vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A, mora kandidat izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost z veljavno javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, oziroma z veljavnim tujim dokumentom.
(2) Pred začetkom praktičnega dela izpita mora kandidat z veljavnim zdravstvenim spričevalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil tiste kategorije za katero opravlja izpit oziroma za kategorijo A, če opravlja posebni praktični del izpita za vožnjo vozil kategorije A.

(1) Izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, posebni praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A pa samo iz praktičnega dela.
(2) Praktični del izpita se izvaja po programu in kriterijih ocenjevanja, ki so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim (priloga št. 7).

(1) Teoretični del izpita obsega preizkus znanja po teoretičnem delu programa usposabljanja kandidatov, predpisanem v prvem odstavku 140. člena zakona o varnosti cestnega prometa.
(2) Uspeh kandidata na teoretičnem delu izpita oceni izpitna komisija z oceno: “je opravil” ali “ni opravil”.
(3) Če kandidat na teoretičnem delu izpita ne doseže najmanj 90% skupnega števila točk v pisnih testih, se oceni, da teoretičnega dela izpita ni opravil.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se kandidata, če na teoretičnem delu izpita napačno odgovori na več kot eno vprašanje, ki je ovrednoteno s petimi točkami, ali če napačno odgovori na več kot dve vprašanji, ki sta ovrednoteni s štirimi točkami, oceni, da teoretičnega dela izpita ni opravil.
(5) Če kandidat ni opravil teoretičnega dela izpita se šteje, da izpita ni opravil.
(6) Če uporablja kandidat pri izpitu nedovoljene pripomočke, ga izpitna komisija odstrani z izpita. V takem primeru se šteje, da izpita ni opravil.
(7) Kandidat, ki ni opravil teoretičnega dela izpita, sme ponovno opravljati izpit po poteku petih dni od zadnjega opravljanja teoretičnega dela izpita.
(8) Na teoretičnem delu izpita ocenjujeta kandidate najmanj dva člana izpitne komisije.
(9) Oceno uspeha na teoretičnem delu vozniškega izpita naznani izpitna komisija kandidatu ustno, na njegovo zahtevo pa potrdi uspešno opravljen teoretični del izpita v evidenčni karton vožnje.

Kandidat, ki je opravil teoretični del izpita, sme največ štirikrat opravljati praktični del izpita, v roku, ki ne sme biti daljši od dvanajstih mesecev, od dne, ko je opravil teoretični del izpita.

(1) Teste za teoretični del izpita pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve.
(2) Testi morajo biti sestavljeni iz vsebin, ki so opisane v prilogi št. 8, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.

(1) Na praktičnem delu izpita in na posebnem praktičnem delu vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A, izpitna komisija preverja kandidatovo spretnost in ravnanje pri vožnji vozila v prometu po praktičnem delu programa usposabljanja kandidatov, predpisanem v 140. členu zakona o varnosti cestnega prometa. Sestavljen je iz treh delov:
– prvi del obsega pripravo na vožnjo in ugotavljanje tehničnega stanja vozila;
– drugi del zajema preizkus spretnosti pri vožnji z vozilom, ki poteka na poligonu ali na drugi neprometni površini;
– tretji del zajema preizkus ravnanja pri vožnji vozila v cestnem prometu v naseljih in izven njih, kjer je to mogoče pa tudi na avtocestah ali cestah, rezerviranih za motorna vozila.
(2) Izpitna komisija sme preveriti usposobljenost kandidatov za vožnjo vozila v različnih vremenskih razmerah in tudi v nočnem času.
(3) Izpitna komisija oceni kandidata na praktičnem delu izpita z oceno: “je opravil” ali “ni opravil” in jo naznani kandidatu za voznika ustno.
(4) Če je bil kandidat na praktičnem delu izpita neuspešen, sme ponovno opravljati praktični del izpita po poteku petih dni, od zadnjega opravljanja praktičnega dela izpita.

(1) Kandidata, ki opravlja praktični del izpita ali opravlja posebni praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A, ocenjuje najmanj en član izpitne komisije, ki ga določi predsednik ali namestnik predsednika izpitne komisije. Kandidata za kategorijo D ocenjujeta najmanj dva člana izpitne komisije.
(2) Na praktičnem delu izpita iz podkategorije A1, iz kategorije A do 125 ccm in največ 11kW oziroma kategorije A ter na posebnem praktičnem delu izpita za vožnjo vozil kategorije A ali I, spremlja član izpitne komisije kandidata v drugem vozilu, ki ga zagotovi avto šola, v kateri se je kandidat usposobil. Član izpitne komisije sme vodenje kandidata na izpitu prepustiti neposredno vozniku inštruktorju, ki ga spremlja na izpitu. Vodenje voznik inštruktor opravi po predhodnem napotku člana izpitne komisije preko radijske zveze. Radijsko zvezo zagotovi avto šola v kateri se je kandidat usposobil.
(3) Na praktičnem delu izpita smejo biti v motornem vozilu s katerim kandidat opravlja izpit ali na njem le:
– kandidat, ki opravlja praktični del izpita;
– voznik inštruktor, ki spremlja kandidata na praktičnem delu izpita;
– člani izpitne komisije, ki ocenjujejo kandidata na praktičnem delu izpita;
– člani izpitnih komisij, ki se dodatno strokovno izpopolnjujejo;
– uradne osebe ministrstva za notranje zadeve, pooblaščene za nadzor nad delom izpitnih komisij;
– osebe, ki se usposabljajo za člana izpitne komisije;
– vozniki inštruktorji, ki se dodatno strokovno izpopolnjujejo.

(1) Za varnost na praktičnem delu izpita skrbi voznik inštruktor, ki spremlja kandidata za voznika motornih vozil na izpitu.
(2) Voznik inštruktor mora takoj, ko zazna nevarnost in lahko predvidi, da nevarnosti kandidat iz kakršnihkoli razlogov ni opazil, ni zaznal ali je ni videl, ukrepati in pravočasno preprečiti nevarno prometno situacijo.

(1) Praktični del izpita se opravlja le z vozilom avto šole, v kateri se je kandidat usposobil za izpit.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, se praktični del izpita sme opravljati z vozilom, ki ni vozilo avto šole, če kandidat za voznika motornih vozil opravlja vozniški izpit za vožnjo vozil kategorije A, F, I ali B + E oziroma E k B ali če opravlja vozniški izpit z vozilom, prirejenim za vožnjo osebe s telesnimi hibami ali z vozilom z avtomatskim menjalnikom. To vozilo mora zagotoviti kandidat za voznika motornih vozil sam, vozilo pa mora izpolnjevati pogoje iz 14. in 15. člena tega pravilnika.

(1) Praktični del izpita se sme opravljati le z vozili, ki so tehnično brezhibna. Če član izpitne komisije sumi, da vozilo ni tehnično brezhibno, mora preveriti tehnično brezhibnost vozila. Kandidat oziroma voznik inštruktor mu morata na njegovo zahtevo omogočiti, da preveri tehnično brezhibnost in mu predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da so izpolnjeni pogoji za udeležbo vozila v prometu. Če član izpitne komisije ugotovi nasprotno, z izpitom ne začne ali izpit prekine za toliko časa, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti. V tem primeru se glede stroškov izpita šteje kot, da je kandidat izpit opravljal.

Praktični del izpita kandidati opravljajo z vozilom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– za kategorijo A1 oziroma A do 125 ccm in največ 11 kW z motornim kolesom, brez stranske prikolice, z delovno prostornino motorja najmanj 75 ccm ter ne več kot 125 ccm in največjo močjo motorja do 11 kW;
– za kategorijo A – pred dopolnjeno starostjo kandidata za voznika motornih vozil 21 let, z motornim kolesom, brez stranske prikolice, z delovno prostornino motorja večjo od 125 ccm in večjo močjo motorja od 11 kW ter ne več kot 25 kW ali katerih razmerje moč motorja/masa vozila ne presega 0,16 kW/kg. Vozilo mora doseči hitrost najmanj 100 km/h;
– za kategorijo A in za posebni praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A, z motornim kolesom, brez stranske prikolice, z močjo motorja najmanj 35 kW;
– za kategorijo B z motornim vozilom, ki spada v to kategorijo, z močjo motorja najmanj 40 kW, ki doseže hitrost najmanj 100 km/h, z najmanj petimi sedeži;
– za kategorijo E k B oziroma B + E s skupino vozil, ki je sestavljena iz ustreznega vlečnega vozila kategorije B, z najmanj petimi sedeži, ki mu je dodano priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega maso vlečnega vozila. Če največja dovoljena masa priklopnega vozila ne presega mase vlečnega vozila, mora največja dovoljena masa skupine vozil presegati 3.500 kg. Priklopno vozilo mora biti sestavljeno iz zaprtega dela (ponjava, ali stalna nadgradnja), ki je širok in visok vsaj toliko kot vlečno vozilo. Zaprti del priklopnega vozila sme biti tudi ožji kot vlečno vozilo, če je pogled nazaj iz vlečnega vozila mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal. Največja dovoljena masa priklopnega vozila ne sme biti manjša od 1000 kg, skupna masa priklopnega vozila pa ne sme biti manjša od 800 kg;
– za kategorijo C z motornim vozilom, ki spada v to kategorijo, z največjo dovoljeno maso najmanj 12.000 kg, dolžine najmanj 8 m in širine najmanj 2,40 m. Motorno vozilo mora biti opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf). Tovorni del mora biti sestavljen iz zaprtega dela (ponjava ali stalna nadgradnja), ki je najmanj tako širok in visok kot kabina. Skupna masa vozila mora biti najmanj 10.000 kg, vozilo pa mora doseči hitrost najmanj 80 km/h.
– za kategorijo D z motornim vozilom, ki spada v to kategorijo (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije definirana kot mestni, zgibni mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus). Vozilo mora biti dolgo najmanj 11 m, široko najmanj 2,4 m in mora doseči hitrost najmanj 80 km/h. Vozilo mora biti opremljeno z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf) ter s sistemom proti blokiranju koles;
– za kategorijo E oziroma C + E s kombinacijo skupine vozil, ki je sestavljena iz motornega vozila kategorije C, kateremu je dodano priklopno vozilo dolžine najmanj 7,5 m, ali s kombinacijo skupine vozil, ki je sestavljena iz sedlastega vlačilca in ustreznega polpriklopnika. Skupina vozil mora imeti najmanj 20.000 kg največje dovoljene mase, dolžino najmanj 14 m in širino najmanj 2,4 m. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h. Skupina vozil mora biti opremljena s sistemom proti blokiranju koles, vlečno vozilo pa še z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf). Tovorni del mora biti sestavljen iz zaprtega dela (ponjava ali stalna nadgradnja), ki je najmanj tako širok in visok kot kabina, skupna masa skupine vozil mora biti najmanj 15.000 kg;
– za kategorijo D + E se uporablja kombinacija skupine vozil, ki je sestavljena iz vlečnega vozila kategorije D (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije definirana kot mestni, zgibni mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus) in priklopnika z največjo dovoljeno maso najmanj 1.250 kg. Tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela (ponjava ali stalna nadgradnja), ki je najmanj dva metra širok in dva metra visok. Priklopno vozilo mora imeti najmanj 800 kg skupne mase. Vlečno vozilo mora biti dolgo najmanj 11 m, široko najmanj 2,4 m in mora biti opremljeno z ustrezno nadzorno napravo za kontrolo dela voznika in gibanja vozila v cestnem prometu (tahograf) ter s sistemom proti blokiranju koles. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h;
– za kategorijo F z ustrezno opremljenim traktorjem, ki mu je dodan ustrezni traktorski priklopnik. Traktorski priklopnik mora biti obremenjen najmanj do 1/3 svoje nosilnosti;
– za kategorijo H z ustreznim kolesom z motorjem na dveh kolesih;
– za kategorijo I z ustreznim lahkim štirikolesnikom.

(1) Če se kandidat po opravljenem teoretičnem oziroma praktičnem delu izpita z oceno ne strinja, ima pravico do ugovora pri predsedniku ali namestniku predsednika izpitne komisije. Ugovor mora kandidat vložiti pisno v roku 24 ur, oziroma najkasneje naslednji delovni dan po opravljanju izpita, na katerem se ni strinjal z oceno. Predsednik ali namestnik predsednika izpitne komisije mora odločiti o ugovoru takoj, oziroma najkasneje v roku 3 dni po prejemu ugovora skupaj s članom izpitne komisije, ki je bil prisoten pri opravljanju izpita, zoper oceno katerega je vložen ugovor. Predsednik oziroma namestnik predsednika izpitne komisije lahko:
– spremeni oceno, če ugotovi, da je bila ocena izpita napačna;
– potrdi oceno, če ugotovi, da je ocena izpita pravilna;
– odloči, da se praktični del izpita ponovi, če ni mogoče ugotoviti ali je bila ocena izpita pravilna oziroma napačna.
(2) Pri ponovljenem praktičnem delu izpita stroške izpita krije izpitna komisija, stroške za vozilo in voznika inštruktorja pa krije kandidat za voznika motornih vozil.

(1) Kandidatu, ki iz upravičenega razloga (bolezen ali smrt v družini) ne pristopi k izpitu in o tem obvesti izpitno komisijo, dovoli predsednik ali namestnik predsednika izpitne komisije, da opravlja izpit kasneje in ga obvesti o datumu in kraju opravljanja izpita.
(2) Če kandidat brez upravičenega razloga ne pristopi k izpitu, ali če pred začetkom izpita odstopi, ali ne predloži listin in dokazil iz 5. člena tega pravilnika, se glede stroškov izpita šteje, kot da je izpit opravljal.

(1) O poteku izpita se vodi zapisnik, na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 2).
(2) Testi, ki jih je izpolnil kandidat za voznika motornih vozil na teoretičnem delu izpita in izpolnjen obrazec za ocenjevanje na praktičnem delu izpita se kot priloge priložijo k zapisniku in vložijo v spis. Spis se hrani najmanj dve leti.

Kandidatu za voznika motornih vozil izda izpitna komisija po uradni dolžnosti, ko opravi izpit, potrdilo o opravljenem izpitu na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 3).

(1) Izpitni center vodi register o izpitih, ki vsebuje podatke, ki so določeni v prvem odstavku 156. člena zakona o varnosti cestnega prometa.
(2) Register o izpitih se na koncu vsakega koledarskega leta zaključi. Hrani se kot dokument trajne vrednosti.
(3) Register se sme voditi tudi v elektronski obliki, če je zagotovljena trajnost podatkov.

Podatke iz listin in evidenc, ki jih vodi izpitna komisija smejo uporabljati delavci upravnih enot, če jih potrebujejo za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, pridobiti in uporabljati pa jih smejo tudi uradne osebe ministrstva za notranje zadeve, pooblaščene za nadzor nad delom izpitnih komisij.

(1) Izpitna komisija mora voditi mesečno in letno statistiko o opravljanih izpitih po posameznih kategorijah za teoretični in praktični del izpita.
(2) Statistika mora vsebovati naslednje podatke:
– število vseh opravljanih izpitov po posameznih kategorijah z oceno izpita;
– uspešnost opravljenih izpitov po posameznih kategorijah in uspešnost vseh opravljenih izpitov.
(3) Izpitna komisija mora Ministrstvu za notranje zadeve na njegovo zahtevo posredovati statistične podatke iz prejšnjega odstavka.

(1) Oseba, ki pristopi k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita zaradi zamenjave veljavnega tujega vozniškega dovoljenja, mora pred začetkom izpita, izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost z veljavno javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ oziroma z veljavno tujo potno listino.
(2) Pred opravljanjem izpita mora oseba iz prejšnjega odstavka tega člena izpitni komisiji priložiti:
– fotokopijo zahtevka za zamenjavo, potrjeno s strani upravne enote o izpolnjevanju pogojev za zamenjavo;
– dokazilo o plačilu pristojbine za opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita;
– tuje vozniško dovoljenje, ki se po vpogledu vrne osebi.
(3) Izpitna komisija mora osebi omogočiti opravljanje izpita v petnajstih dneh po prejemu dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena opravljajo praktični del izpita z motornim vozilom oziroma skupino vozil, ki spada v tiste kategorije, za katere opravljajo izpit.
(2) Osebe, ki opravljajo praktični del vozniškega izpita zaradi zamenjave tujega vozniškega dovoljenja s slovenskim vozniškim dovoljenjem so dolžne same priskrbeti ustrezno vozilo, s katerim bodo opravljale praktični del vozniškega izpita. Praktični del izpita lahko opravljajo le z vozilom avto šole, razen če opravljajo izpit za vožnjo vozil kategorije A, F,I ali B+E oziroma E k B ali če opravljajo izpit z vozilom prirejenim za vožnjo osebe s telesnimi hibami ali z vozilom z avtomatskim menjalnikom. Vozilo mora izpolnjevati pogoje iz 14. in 15. člena tega pravilnika.

(1) Za osebe, ki opravljajo praktični del izpita zaradi zamenjave veljavnega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, se glede opravljanja praktičnega dela izpita, ocenjevanja in vodenja izpita, smiselno uporabljajo določbe 10. in 11. člena tega pravilnika.

(1) Na praktičnemu delu izpita, ki ga opravlja oseba zaradi zamenjave veljavnega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, za varnost skrbi voznik inštruktor, ki to osebo spremlja na izpitu.

(1) Izpitno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija) sestavljajo predsednik, najmanj dva člana in tajnik komisije.
(2) Predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika komisije organizira delo v izpitnem centru in dnevno razporeja člane komisije na izpite.
(3) Predsednik oziroma namestnik predsednika komisije opravljata poleg nalog navedenih v prejšnjem odstavku, še dela in naloge člana komisije.

(1) Upravna enota, v sestavi katere je izpitni center, mora zagotoviti možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja predsednika, namestnika predsednika in članov komisije in zagotoviti vključevanje komisije v programe, za izboljšanje prometne ureditve in prometne varnosti v regiji. V ta namen jim mora najmanj enkrat letno omogočiti:
– sodelovanje na strokovnih in izobraževalnih seminarjih s področja: metodike preverjanja znanja kandidatov za voznike motornih vozil, cestno prometnih predpisov in upravnih zadev prometa, retorike in nastopa, razvoja prometa in prometne politike, ter tem, ki prispevajo k razvijanju humanih odnosov med udeleženci v prometu;
– opravljanje kondicijskih voženj na motornih vozilih vseh kategorij, za katere ocenjujejo na praktičnem delu izpita;
– izmenjavo izkušenj pri opravljanju izpitov med izpitnimi centri;
– organizacijo regijskega posvetovanja v zvezi s problematiko opravljanja izpitov, problematiko prometne ureditve in prometne varnosti v regiji in problematiko usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v avto šolah.
(2) Predsednik komisije je zadolžen za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja, ki je določeno v prvem odstavku tega člena, upravna enota pa mora zagotoviti tudi finančna sredstva in druge materialne pogoje za izvedbo strokovnega izpopolnjevanja.

(1) Upravna enota mora za delovanje izpitnega centra zagotoviti:
– ustrezno neprometno površino, za preverjanje znanja kandidatov iz tehnike vožnje (preizkus spretnosti), ki mora biti tako velika, da lahko kandidat nemoteno izvede vse elemente, ki se preizkušajo na izpitu. Neprometna površina mora biti prevlečena z obstojno betonsko ali asfaltno prevleko in mora biti opremljena ter zavarovana tako, da je v času opravljanja izpitov na to površino onemogočen dostop nepooblaščenim osebam in drugim uporabnikom te površine;
– v bližini izpitnega centra ustrezno parkirišče za vozila, s katerimi se opravlja praktični del izpita, z možnostjo varnega vključevanja v promet;
– ustrezen prostor za opravljanje teoretičnega dela izpita, ki omogoča, da lahko hkrati opravlja izpit najmanj 10 kandidatov za voznike motornih vozil;
– ustrezen prostor za predsednika, namestnika predsednika in člane komisije, ki je ločen od prostora za sprejem strank;
– prostor za sprejem strank;
– ločene sanitarne prostore;
– prostor za arhiviranje spisov;
– računalniško opremo (osebni računalnik in tiskalnik).
(2) Vsi prostori morajo biti ustrezno opremljeni in urejeni tako, da je zagotovljena varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih.

Preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije (v nadaljnjem besedilu: preizkus usposobljenosti) sme opravljati kandidat, ki izpolnjuje pogoje, predpisane v drugem odstavku 154. člena zakona o varnosti cestnega prometa. Preizkus usposobljenosti opravlja pred komisijo, ki jo določi minister za notranje zadeve. Komisijo sestavljajo predsednik ter najmanj dva člana komisije.

Kandidat za člana izpitne komisije se priglasi k preizkusu usposobljenosti pri ministrstvu za notranje zadeve, s priglasnico, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim (priloga št. 4).

(1) Priglasnici za preizkus usposobljenosti mora kandidat za člana izpitne komisije priložiti:
– dokazilo o strokovni izobrazbi;
– dokazilo, da je najmanj dve leti delal kot voznik inštruktor v avto šoli;
– fotokopijo veljavnega vozniškega dovoljenja za voznika vozil kategorij, za katere bo opravljal preizkus usposobljenosti;
– fotokopijo veljavnega dovoljenja za voznika inštruktorja;
– dokazilo o vplačanem znesku za stroške opravljanja preizkusa usposobljenosti.
(2) Kandidatu za člana izpitne komisije, ki izpolnjuje pogoje za priglasitev k preizkusu usposobljenosti, komisija za preizkus usposobljenosti iz 30. člena tega pravilnika, dovoli opravljanje izpita.
(3) Dokazila navedena v prvem odstavku tega člena se vložijo v spis.

(1) Preizkus usposobljenosti je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in ga kandidat za člana izpitne komisije opravlja za vsako kategorijo (A, B, B + E, C, C + E, D, D + E, E in F), za katero bo ocenjeval kandidate za voznike motornih vozil, posebej.
(2) Teoretični del preizkusa usposobljenosti se opravlja pisno in ustno. Pisni del se opravlja s testi in obsega teoretično znanje, ki je predpisano s programom usposabljanja za kandidate za voznike motornih vozil. Ustni del pa obsega:
– poznavanje predpisov s področja vozniških dovoljenj in zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil;
– poznavanje predpisov, ki urejajo področje opravljanja vozniških izpitov;
– poznavanje predpisov, ki urejajo področje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil;
– poznavanje predpisov, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah in poznavanje predpisov o cestah;
– poznavanje predpisov o napravah, opremi, dimenzijah, skupni masi in osni obremenitvi vozil v cestnem prometu;
– poznavanje predpisov, ki urejajo prevoze v cestnem prometu;
– poznavanje in delovanje glavnih sestavnih delov motornih in priklopnih vozil.
(3) Praktični del preizkusa usposobljenosti obsega izvedbo ocenjevanja na praktičnem delu izpita, za kategorijo za katero bo ocenjeval kandidate za voznike motornih vozil in obsega sprejem kandidata, uvodni nagovor o načinu vodenja na praktičnem delu izpita, izbiro relacije, ki mora zajemati vse elemente preizkušanja, vodenje na izpitu, zaključni nagovor z analizo izpitne vožnje in naznanitev ocene.
(4) Teoretični in praktični del preizkusa usposobljenosti se ocenita z oceno je opravil, oziroma ni opravil. Če kandidat ni bil uspešen na pisnem ali na ustnem delu teoretičnega dela preizkusa usposabljanja se šteje, da preizkusa usposobljenosti ni opravil.
(5) Praktični del preizkusa usposobljenosti sme opravljati kandidat za člana izpitne komisije, ki je uspešno opravil teoretični del preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki ni bil uspešen na praktičnem delu preizkusa, sme ponovno opravljati praktični del preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki tudi drugič ni bil uspešen na tem delu preizkusa, mora preizkus usposobljenosti ponovno opravljati v celoti.

(1) Kandidatu, ki je opravil preizkus usposobljenosti, se izda po uradni dolžnosti potrdilo o opravljenem preizkusu usposobljenosti na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 5). Potrdilo se izda kandidatu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je preizkus opravil.
(2) O poteku preizkusa usposobljenosti se vodi zapisnik na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (priloga št. 6). Testi, ki jih je izpolnil kandidat za člana izpitne komisije in obrazec za ocenjevanje vožnje se kot priloge priložijo k zapisniku in vložijo v spis. Spis se hrani 5 let.
(3) Ministrstvo za notranje zadeve vodi register opravljenih preizkusov usposobljenosti, ki se hrani trajno in vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko;
– priimek in ime kandidata;
– datum in kraj rojstva;
– naslov bivališča;
– datum opravljenega preizkusa usposobljenosti in kategorije za katere je opravil preizkus;
– opombe.

(1) Kandidati plačajo stroške opravljanja preizkusa usposobljenosti po ceniku, ki ga določi minister za notranje zadeve.

Določbe od četrte do devete alinee 15. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati najkasneje do 31. avgusta 2010. Do začetka uporabe določb od četrte do devete alinee 15. člena tega pravilnika se uporabljajo minimalni kriteriji za vozila in opremo, ki jih določa pravilnik o avto šolah (Uradni list Republike Slovenije, št. 106/99, 101/01 in 79/02).

(1) Določbe 2. člena, prvega odstavka 18. člena in 19. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Do takrat se uporabljajo določbe 2. člena, 26. člena in 27. člena pravilnika o vozniškem izpitu, preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniškega znanja (Uradni list SRS, št. 3/83 in Uradni list RS, št. 45/97).
(2) Določbi drugega odstavka 6. člena ter drugega odstavka 9. člena se začneta uporabljati najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Do začetka uporabe določbe iz drugega odstavka 6. člena se uporablja navodilo za ocenjevanje na vozniškem izpitu Ministrstva za notranje zadeve, številka 0013/1-226/111-96 z dne 15. 5. 1996. Do začetka uporabe določbe drugega odstavka 9. člena se uporabljajo testi izdani na podlagi prvega in drugega odstavka 15. člena pravilnika o vozniškem izpitu, preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniškega znanja (Uradni list SRS, št. 3/83 in Uradni list RS, št. 45/97).

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o vozniškem izpitu, preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniškega znanja (Uradni list SRS, št. 3/83 in Uradni list RS, št. 45/97).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.