Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92), v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 9. člena dogovora o uskladitvi meril in določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/86), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 21. člena statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99, 98/99 in 91/01) je Občinski svet občine Kidričevo na 8. redni seji dne 13. 11. 2003 sprejel

Na območju Občine Kidričevo se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže ter vse ostale površine pod drugimi objekti, ki so namenjene za shranjevanje motornih vozil.
Poslovna površina je čista tlorisna površina vsega poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po izvedbenem prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer pa se upošteva:
a) če stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
b) če stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču, bodisi dokončno gradbeno dovoljenje z opredeljeno gradbeno parcelo, če pa ga le-to ne določa, se za gradbeno parcelo šteje seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji - fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.

Ob upoštevanju integralnega razvojnega programa Občine Kidričevo, kot globalne strategije in razvojne vizije v smeri pospešenega trajnostnega in so naravnega razvoja, se glede na urbanizacijo upoštevajo za plačevanje nadomestila naslednja območja:
– prvo območje: obsega kraj Kidričevo in kraj Njiverce;
– drugo območje: obsega kraj Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Cirkovce in Njiverce vas;
– tretje območje: obsega ostale kraje v Občini Kidričevo, in sicer: Dragonja vas, Kungota pri Ptuju, Mihovce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.
Meje območij iz tega člena odloka so razvidne iz grafičnih kart v merilu 1:5000. Grafične karte so sestavni del tega odloka in so občanom na vpogled na občinski upravi.

Za določitev nadomestila se upošteva:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave;
2. lega in namembnost rabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti;

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnosti priključka na te objekte se ovrednoti z naslednjimi točkami:

1. Cesta v proti prašni izvedbi         2 točki,
2. Javno vodovodno omrežje              2 točki,
3. Javno kanalizacijsko omrežje         2 točki,
4. Javno električno omrežje             1 točka,
5. Telekomunikacijsko omrežje           1 točka,
6. Plinovod                             1 točka.

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in telekomunikacijsko omrežje ter plinovod, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 metrov in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Glede na lego in namembnost rabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena v kategorije:
A - na stavbna zemljišča za poslovne namene s področja kmetijstva;
B - na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte;
C - na stavbna zemljišča za objekte namenjene družbenim dejavnostim:
– javni zavodi;
– javna podjetja.
D - na stavbna zemljišča za:
– poslovne namene ostalih dejavnosti, ki niso razvrščene po tem odloku;
– počitniške objekte.
E - na stavbna zemljišča za poslovne namene:
– gospodarskih dejavnosti,
– gostinske dejavnosti,
– obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti,
– trgovine na drobno in debelo;
F - na stavbna zemljišča za:
– proizvodnjo in distribucijo električne energije;
– proizvodnjo, tranzit in prenos plinastih goriv.
G - na stavbna zemljišča za poslovne namene:
– bančništva;
– zavarovalništva;
– finančnega posredništva;
– poštnih storitev;
– telekomunikacije;
– bencinski servisi;
– državni organi.

Število točk za m2 površine se glede na lego in namembnost rabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti, določi po naslednji tabeli:

------------------------------------------------------------
Stavbno zemljišče                 Lega in namen uporabe
------------------------------------------------------------
Območja        A       B      C       D      E      F      G
------------------------------------------------------------
1. območje    10      20     40      50     60     80    100
2. območje   8,5      17     34    42,5     51     68     85
3. območje   7,9    15,8   31,6    39,5   47,4   63,2     79
------------------------------------------------------------

Nepokrita skladišča, interna parkirišča za pravne in fizične osebe, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, rastlinjaki, odlagališča nenevarnih odpadkov, peskokopi, glinokopi, kamnolomi, vodna zajetja in druge površine, potrebne za opravljanje podobnih poslovnih dejavnosti, se točkujejo enotno po kriteriju za C in D za nezazidana stavbna zemljišča iz 10. člena tega odloka, razen zemljišč ki so namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Kot površina za nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice, gostinski vrtovi, rastlinjaki in odlagališča nenevarnih odpadkov na prostem se upoštevajo dejanske tlorisne površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Kot površine za poslovne namene s področja kmetijstva se upoštevajo kmetijski objekti v velikosti nad 600 m2 tlorisne površine ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje te poslovne dejavnosti.
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi za distribucijo električne energije (nadzemni) so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 50 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber do 110 kV daljnovod in 100 m2 za daljnovod nad 300 kV.
Površine, na katerih so zgrajeni podzemni telekomunikacijski daljnovodi so površine v dolžini trase voda in širine en meter.
Površine, na katerih so zgrajeni plinovodi (podzemni) so površine v dolžini trase voda in širini 10 metrov plinovodnega omrežja.
Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje. Nadomestilo se obračuna po tem kriteriju le za stebre primarnega omrežja in transformatorske postaje, ne pa za stebre sekundarnega omrežja, namenjene za priključevanje posameznih objektov.
Površine baznih postaj mobilne telefonije so tlorisne površine baznih postaj oziroma 20 m2 po bazni postaji, če je montirana na gradbenem objektu.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno gradbeno parcelo servisa z objekti.
Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso ovrednotene po drugih kriterijih iz tega člena.
Vsa navedena zemljišča se štejejo kot zazidljiva, razen zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki so objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na območje in namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti po kriterijih iz 7. člena tega odloka, po naslednji tabeli:

-----------------------------------------------------------
Stavbna              A in B     C in D        E      F in G
zemljišča
-----------------------------------------------------------
1. območje               10       11,7       15        16,6
2. območje              8,5        9,9     12,8        14,1
3. območje              7,9        9,2     11,9        13,2
-----------------------------------------------------------

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina določena po 3. členu tega odloka, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu. Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Če je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjsko-poslovna) se plačuje nadomestilo po kriteriju 50% za stanovanjsko dejavnost in 50% za poslovno dejavnost.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, podnajemnik, najemnik).

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo društva in politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna.
Nadomestilo se ne plačuje od površin za poslovne namene s področja kmetijstva, razen za stavbna zemljišča za poslovne namene s področja kmetijstva iz kategorije A 7. člena (veza tretji odstavek 9. člena).

Glede oprostitev plačila nadomestila se upošteva določba 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
Občinski svet lahko odloči na predlog Občinske uprave občine Kidričevo, da se zavezanca v celoti ali delno oprosti plačila nadomestila, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Zahtevo za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 31. 12. za naslednje leto. Zahteva, vložena po navedenem roku, se šteje kot prepozna in se zavrže.
Zahtevo za oprostitev ali delno oprostitev mora zavezanec vložiti pri Občinski upravi občine Kidričevo.
Ti zavezanci morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o socialnem varstvu za pridobitev denarne socialne pomoči kot edinega vira preživljanja ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja pokojninski in invalidsko zavarovanje.
Občinski svet na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila.
Občinski svet lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) delno ali v celoti oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine (vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale).

Plačila nadomestila se oprostijo tudi občani, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči pri uporabi stanovanja po stanovanjskem zakonu, in sicer v enakem odstotku kot velja za pomoč pri uporabi stanovanja.
O oprostitvah odloča občinski svet na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca.

Zavezanci za plačilo nadomestila - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko najkasneje do 31. 12. za naslednje leto pri občinski upravi vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če bi nadomestilo predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev, če bodo ali so ta sredstva vložili v razširitev dejavnosti oziroma v novo zaposlovanje delavcev.
Občinska uprava izda odločbo na podlagi sklepa občinskega sveta o celotni oziroma delni oprostitvi plačevanja nadomestila.
Oprostitev je možna največ za dobo enega leta.
Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.

Občanu, ki je organizirano združeval sredstva v izgradnjo objektov in naprav javne infrastrukture, se na njegovo vlogo pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena za katere je združeval sredstva.
V oprostitve ne spadajo prispevki za priključke, takse in vlaganja ob enkratnih lokalnih komunalnih akcijah.
Petletno dobo oprostitve lahko zavezanec uveljavlja od dneva priklopa na objekt javne infrastrukture, upošteva pa se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.
O oprostitvi odloča občinski svet na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.

Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 8., 9. in 10. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s čisto (neto) stanovanjsko oziroma s čisto poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površinami, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

Glede postopka odmere, plačevanja, izterjave, odpisa oziroma oprostitve in zaračunavanja zamudnih obresti se smiselno uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
Davčni urad ugotovi število točk za določitev obveznosti pravnih in fizičnih oseb, ki so zavezanci za plačilo nadomestila.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu davčni urad.
Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke:
– pravne osebe na podlagi zadnje odmerne odločbe v mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti do 15. dne v mesecu;
– fizične osebe v štirih kvartalnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zakonite zamudne obresti.

Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom na predlog župana.
Vrednost točke se določi konec leta za prihodnje leto in se usklajuje v skladu z rastjo cen komunalnih proizvodov in storitev.

Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc, ki jih obdeluje in hrani občinska uprava.
Zavezanec je dolžan prijaviti Občinski upravi občine Kidričevo podatke, potrebne za odmero nadomestila v 15 dneh od dne, ko je prejel pisno zahtevo ali po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in prijaviti vse spremembe (spremembo vrste dejavnosti oziroma spremembo poslovne ali stanovanjske površine), ki vplivajo na odmero nadomestila.
Nastanek, sprememba in prenehanje obveznosti plačevanja nadomestila se pri odmeri upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.
Zavezancu za plačilo nadomestila, ki podatkov občinski upravi ne sporoči, se odmeri s sklepom občinskega sveta pavšalno nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
Če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko občinski svet odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu o gospodarskih družbah šteje za malo družbo ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila;
– ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva njenega nastanka.
Z denarno kaznijo 500.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu o gospodarskih družbah šteje za srednjo ali veliko družbo, če stori prekršek iz 1. ali 2. točke prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena.
Postopek o prekršku se uvede za zahtevo Občinske uprave občine Kidričevo.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok se na območju občine preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/77, 1/78, 15/83, 7/89, 9/88, 7/89, 4/90, 14/91, 28/91, 5/92, 32/92, 10/93, 27/93, 8/94 in 21/94) za del območja Občine Kidričevo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.