Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31. in 33. člena v povezavi s 175. in 190. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03), 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in programa priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja K5, K16 Žale (Uradni list RS, št. 35/01) je Občinski svet občine Kamnik na 8. seji dne 12. 11. 2003 sprejel

Odlok o ureditvenem načrtu območja K5, K16 Žale (Uradni list RS, št. 35/01) se spremeni tako, da se pravilno glasi:

Meja območja ureditvenega načrta poteka skladno spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 – dopolnitev 2002, ki jih je sprejel Občinski svet občine Kamnik na 31. seji dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 90/02).
Območje je s treh strani omejeno z obstoječo stanovanjsko, družbeno in centralno gradnjo mestnega jedra Kamnika, z zahoda pa večinoma z gozdnimi in travnatimi kmetijskimi zemljišči.
Meja obravnavanega območja poteka iz izhodiščne točke, ki predstavlja skrajno zahodni vogal zemljišča parc. št. 601 (vse parcelne številke se nahajajo v k.o. Kamnik) v smeri proti severu oziroma dalje severovzhodu in vzhodu po severni meji parc. št. 601 vse do njenega najvzhodnejšega vogala, kjer v podaljšku jugovzhodne meje prestopi cesto parc. št. 1447/1 in svoj potek nadaljuje po zahodni in severni parcelni meji zemljišča parc. št. 596/1 ter 18 m pred zaključkom severne meje pravokotno skrene proti severu, tako da deli parc. št. 597/2 in se naveže na njen najsevernejši vogal, od koder v podaljšku nadaljuje preko parc. št. 595/4, se priključi na jugovzhodni vogal parc. št. 582/4, skrene zahodno po njeni južni meji, kjer nadalje nadaljuje po njeni zahodni meji vse do podaljška severne strani objekta parc. št. 582/7, po katerem robu poteka proti vzhodu in se priključi na zahodno parcelno mejo ceste parc. št. 1447/1. Od tod poteka po njej proti severu, pravokotno prečka cesto parc. št. 1449/1 in nadaljuje po njeni severni parcelni meji proti vzhodu, se priključi na zahodno mejo parc. št. 1509 (železnica) in po njej poteka proti jugu vse do predora, kjer skrene proti vzhodu po južni meji iste, nadaljuje po severni parc. meji parcelne številke 143/1 in po delu zahodne meje parc. št. 142/1 nadaljuje proti severu, se v najsevernejšem vogalu obrne proti vzhodu in poteka po njeni vzhodni meji vse do svojega jugovzhodnega vogala od koder nadaljuje po vzhodni meji parc. št. 147/2 deli parc. št. 1432/2 in se po zasuku na parkirišču v smeri zahoda priključi na južno mejo parc. št. 148/2. Od tod poteka po njej proti zahodu, nadaljuje po južni meji parc. št. 148/1, skrene po njeni zahodni meji proti severu, se naveže na zahodno mejo parc. št. 1432/2 ter po severni meji parc. št. 1508 (železnica) nadaljuje proti zahodu po južnih mejah parc. št. 606 in 603, kjer v podaljšku deli parc. št. 607, deloma spremeni potek po njej in se v dolžini 42 m od njenega skrajnega severozahodnega vogala priključi na njeno zahodno mejo. Po njej poteka proti severu in po severni meji parc. št. 609/2 skrene na zahod v svojo izhodiščno točko.

Ureditveno območje je namenjeno parkovni in pokopališki dejavnosti, sakralni dejavnosti ter stanovanjskim in centralnim dejavnostim. Deljeno je na osrednje mestno pokopališče, ki se nahaja v centru območja in prehaja v severnem delu v parkovni del ter na bivalno-parkovni del na vzhodu, kjer se poleg urejenih zelenih površin nahajajo tudi objekti s prepleti več kompatibilnih dejavnosti. V zahodnem delu območja so obstoječe površine namenjene stanovanjski dejavnosti. Preko celotnega območja se razteza prometna infrastruktura.

Območje K5, K16 Žale se v skladu z mikroorganizacijo prostora ureja na naslednjih konceptualnih izhodiščih, ki predstavljajo tudi temeljne funkcije območja:
– zasnova mesta Kamnik temelji na prostorsko uravnoteženi zagotovitvi potrebnih površin za pokopališko dejavnost, ki se za severni del mesta koncentrirajo na površinah obstoječega in razširjenega pokopališča na Žalah;
– lega območja na lokaciji med severnim delom mesta in Šutno na jugu ter hkrati med gozdnimi površinami Žal in Zapric na zahodu ter Starim gradom na vzhodu določa ohranitev zelene poteze, ki s parkovnimi površinami severnega dela območja, Smoletovega gradišča, mestnega parka, skupaj z zelenim pobočjem Malega gradu tvori središčni zeleni preduh mesta;
– obstoječi markantni objekti v območju (cerkev Sv. Jožefa, Smoletov gradič, nekdanja knjižnica) tvorijo jedro oblikovanja programov družbenih, centralnih in bivalnih programov ter s svojo lokacijo in vlogo zagotavljajo življenjski poudarek celotnega območja.

Delitev funkcij prostora opredeljuje tudi oblikovanje specifičnih namenskih rab posameznih podobmočij (funkcionalnih celot), ki se glede na lego in namen dele na:
– funkcionalno celoto z oznako FC P1, ki predstavlja sklop centralnega mestnega pokopališča s cerkvijo Sv. Jožefa;
– funkcionalno celoto z oznako FC P2, ki predstavlja sklop parkovno-pokopališkega kompleksa na severu v podobmočju med železniško progo in prometnicami;
– funkcionalno celoto z oznako FC ZS1, ki predstavlja mestni park s spomenikom in večnamenskim objektom Kolodvorska 2 med Železniško postajo in Samčevim prehodom;
– funkcionalno celoto FC ZS2, ki predstavlja podobmočje Smoletovega gradiča (Trutzturn) z neposredno parkovno urejeno okolico in objektom na vzhodu;
– funkcionalno celoto z oznako FC S1, ki predstavlja sklop troje stanovanjskih objektov s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči ter
– funkcionalno celoto prometne infrastrukture z oznako FC I1, ki je deljena na obstoječe in novooblikovane površine mirujočega prometa ter površine dostopnega in tranzitnega motornega in pešprometa.

Območje predstavlja preplet večih dejavnosti, ki se s primerno razporeditvijo, ki izhaja iz zgodovinsko opredeljenih lokacij in potreb po širitvi programov, smiselno vključujejo v celotno mestno tkivo.
Pogoji za urbanistično, krajinsko in arhitektonsko oblikovanje so različni glede na prevladujočo namembnost podobmočja.

Podobmočje centralnega mestnega pokopališča s cerkvijo se nahaja na pobočju zahodno nad mestom. Razdeljeno je na več funkcionalnih enot, in sicer:
– sakralni kompleks cerkve Sv. Jožefa (Marijine in Jožefove zaroke) (Fe P1/1),
– osrednji del starega in razširjenega pokopališča (Fe P1/2),
– zahodno polje, ki se razteza po pobočju(Fe P1/3),
– Kalvarija s potjo in znamenji (Fe P1/4),
– južno polje na platoju vzporedno s starim pokopališčem (Fe P1/5),
– parkovni kompleks s poslovitvenim objektom in platojem (Fe P1/6) ter
– vstopni kompleks z vzhoda s spomeniškim obeležjem padlih in objektom nekdanje mežnarije (Fe P1/7).
 
1.1. Sakralni kompleks cerkve Sv. Jožefa (Fe P1/1)
Podružnična cerkev sv. Jožefa je bila zgrajena leta 1638 in v 18. stoletju barokizirana. Zvonik je iz leta 1835. V 19. stoletju je bila cerkev na novo obokana. Cerkev predstavlja kulturni spomenik.
Ohranja se obstoječi gabarit objekta, vsi posegi pa se izvajajo v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj.
 
1.2. Osrednji del starega in razširjenega pokopališča (Fe P1/2)
Ob cerkvi Sv. Jožefa se nahaja pokopališče, ki je v osnovi deljeno na stari del ob cerkvi in novejši del, ki se je širil v smeri proti zahodu. Dostop na stari del, ki je ograjen s treh strani z zidom je z vzhoda, na novejši del pa s severa.
Na osrednjem delu pokopališča se nahajajo enojni, dvojni, otroški in klasični grobovi (grobnice), nadalje vrstni in žarni grobovi ter skupno grobišče. Prostor za raztros pepela se ohrani na obstoječi lokaciji v območju obravnavane funkcionalne enote.
Obstoječe pokopališče se ohranja v obstoječi podobi. Grobovi in grobnica se vzdržujejo skladno s pokopališkim redom, graditev novih grobnic na pokopališču ni dovoljena. Dovoljuje se, da se kvalitetni nagrobniki z grobovi, ki jim je potekla najemna doba, premestijo.
 
1.3. Zahodno polje (Fe P1/3)
Zahodno polje predstavlja terasasto širitev obstoječega pokopališča po pobočju v smeri proti Kalvariji. Določena je radialna širitev s troje dvojnih vrst enojnih grobov. Med dvojnimi vrstami je zelena cezura strižene živice. Dostop do posameznih vrst je s povezovalne poti na severu, ki je hkrati dostopna pot do Kalvarije. Grobovi so globoki 1,8 m (poglobitev do 2,5 m kolikor to dopuščajo geološki pogoji), širine 1 m in dolžine 2 m. Smer pokopov je s severa proti jugu. Zahodno polje omogoča izvedbo do 310 novih klasičnih oziroma ustrezno število žarnih grobov, pri čemer se vrste ustrezno prerazporedi glede na velikost grobov.
 
1.4. Kalvarija s potjo in znamenji (Fe P1/4)
V območju pokopališča se nahaja kapela Božjega groba od katere vodi pot do kapele na Kalvariji. Ob poti so štiri znamenja, ki predstavljajo celoto križevega pota. Predvidena je ureditev peščene pešpoti do kapele na Kalvariji ter tlakovanje zunanjih površin ob kapeli in pred znamenji. Pešpot hkrati predstavlja tudi dostopno pot do obstoječih in novooblikovanih gradbenih polj zahodnega dela pokopališča.
 
1.5. Južno polje (Fe P1/5)
Južno polje predstavlja sklop večih zaključenih celot klasičnih in žarnih grobov, ki so postavljeni tako, da žarni grobovi tvorijo polkrožne zaključke posamezne zaključene celote.
Določena je širitev obstoječega južnega polja v smeri proti vzhodu. Širitev je oblikovana radialno in sledi konfiguraciji terena tako, da izrablja še razpoložljive površine platoja ob obstoječem pokopališču. Širitev na platoju ohranja že uveljavljen tip zasnove vrst grobov, ki so med seboj ločene z zeleno striženo živico. Južni zaključek celotnega polja je prav tako oblikovan v striženi živici. V sredini polkrožnega zaključka južnega polja je določen prostor za postavitev obeležja, mikroureditev pa omogoča tudi peš dostop iz smeri Streliške ulice na pokopališče; od obeležja vodi osrednja pešpot v smeri proti severu do obstoječega in novooblikovanega obzidja v katerem se nahajajo žarne niše. Ob zidu z nišami je predvidena pešpot, ki se začne ob obstoječem vodnjaku in zaključi na vzhodnem robu južnega polja. Širitev južnega polja omogoča izvedbo do 145 enojnih in maksimalno 140 žarnih grobov.
 
1.6. Parkovni kompleks s poslovitvenim objektom in poslovitvenim platojem (Fe P1/6)
V severnem delu centralnega mestnega pokopališča je v predelu med cesto in obzidjem pokopališča urejen park v katerem je poslovitveni objekt ter spominsko obeležje. Pred poslovitvenim objektom je peščen plato namenjen poslovitvenemu obredu. Glede na potrebe se določa dograditev obstoječega poslovitvenega objekta z zahodne strani, kjer se v novopridobljenih površinah določa spremljajoče prostore ter prodajalno cvetja in sveč. Dimenzije pritličnega aneksa so 2× (4,5 m × 9 m) z vmesnim nadkritim delom, ki povezuje objekte med seboj. Določa se ureditev nadkritega poslovitvenega platoja z ureditvijo prostora za katafalk pred poslovitvenim objektom, ki oblikovno sledi značilnostim obstoječega poslovitvenega objekta.
 
1.7. Vzhodni vstopni kompleks s spomeniškim obeležjem padlim in objektom nekdanje mežnarije (Fe P1/7)
Nekdanji glavni in še vedno ohranjeni vstop na pokopališče je po pešpoti mimo nekdanje mežnarije in obeležja padlim v prvi svetovni vojni z vzhoda.
Ohranja se obstoječa ureditev kompleksa s tem, da se za objekt nekdanje mežnarije določa centralna dejavnost, ki je kompatibilna s prevladujočo, pokopališko dejavnostjo v območju (prodaja cvetja, sveč,..).

Podobmočje parkovno – pokopališkega kompleksa se nahaja na zemljiščih med železniško progo na vzhodu, Potjo na Poljane na severu in Cesto na Žale. Razdeljeno je na več funkcionalnih enot, in sicer:
– širši parkovni kompleks večinskega, vzhodnega dela podobmočja (Fe P2/1),
– ožji kompleks parkovno-pokopališkega dela (Fe P2/2) in
– površine poslovne dejavnosti na skrajnem severovzhodu podobmočja (Kozorog) (Fe P2/3).
 
2.1. Širši parkovni kompleks (Fe P2/1)
Površine funkcionalne celote P2 so večinoma namenjene zelenim površinam v naravnem okolju. Najobsežnejši del teh predstavlja širši parkovni kompleks severnega in vzhodnega dela podobmočja. V njem se ohranja dosedanja namenska raba gozdnih površin na pobočju proti železniški progi, ki predstavlja intenzivni zeleni preduh med gosto poselitvijo mesta, njegovo prometno infrastrukturo na eni strani in mirnim območjem Poljan in Žal. Preko gozdnih in travnih, parkovno urejenih površin poteka sistem dostopnih in sprehajalnih pešpoti.
 
2.2. Ožji kompleks parkovno-pokopališkega dela (Fe P2/2)
V osrednjem delu podobmočja FC P2 se določa izvedba radialne širitve parkovno-pokopališkega kompleksa, ki prehaja iz obstoječe parkovne ureditve za poslovitvenim objektom v območje osrednjih parkovnih, zelenih ureditev severnega dela območja. Širitev parkovno-pokopališkega kompleksa pogojuje prestavitev dela trase obstoječe prometnice proti severu ter reorganizacijo obstoječih parkirnih površin.
Novonačrtovani pokopališki kompleks sledi konfiguraciji terena ter s svojo lego in obliko dokončno zaokrožuje širitev pokopališča na Žalah. Opredeljuje ga dvoje funkcionalnih podcelot (Brezov gaj in Poljana počitka).
Brezov gaj, ki se nahaja v fokusu radialnega poteka širitve pokopališča predstavlja osrednjo točko pokopališča, kar nakazuje že s svojo lego med novim in starim delom pokopališča, na lokaciji, k predstavlja glavni obstoječi in novonačrtovani vstop na pokopališče. Opredeljuje ga rondo, namenjen možni postavitvi centralnega obeležja oziroma počitku svojcev v zelenju. Od tod vodijo pešpoti preko obstoječega parka proti poslovilnemu objektu in cvetličarni, nadalje na obstoječe pokopališče in seveda novooblikovano pokopališče.
Poljana počitka obsega dvanajst in pol krožno postavljenih platojev dvojnih vrst žarnih grobov, ki se spuščajo od Brezovega gaja proti dostopni prometnici ob vznožju poljane. Znotraj poljane so opredeljene pešpoti, drevesni ambienti, obeležje in vodnjak. V nadaljevanju osi proti severovzhodu je situirana dostopna pešpot, ki preko več platojev namenjenih počivališčem, vodi od prehoda preko železniške proge do Poljane počitka.
Celotna parkovno-pokopališka zasnova je segmentirana na več etaž, ločenih z zelenimi cezurami strižene živice. Od prometnih in ostalih parkovnih površin je ločena z intenzivnim nasadom javorov na zahodu ob novooblikovanih parkirnih površinah ter visokoraslo vezano živico od prometnice na severu oziroma vzhodu. Določa se do tisoč žarnih grobov. Nagrobniki morajo biti poenotenih oblik, njihova višina ne sme presegati 1 metra.
 
2.3. Objekt poslovnih dejavnosti (Fe P2/3)
V skrajnem severovzhodnem delu funkcionalne celote P2 se nahaja obstoječ objekt, ki je namenjen poslovni ali stanovanjski dejavnosti. Funkcionalno in prometno se navezuje na Pot na Poljane, mimo pa poteka tudi sprehajalna pešpot.
Dovoljena so rekonstrukcijska in vzdrževalna dela na objektu in urejenih zunanjih površinah v funkciji objekta.

Obravnavano podobmočje se nahaja med železniško postajo in Samčevim prehodom, severno od Kolodvorske ceste. Razdeljeno je na dvoje funkcionalnih enot, na park s spominskim obeležjem in večnamenski objekt s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
 
3.1. Mestni park (Fe ZS1/1)
Večinski del podobmočja obsega mestni park. Ohranja se prevladujoča funkcija s tem, da se določa možnost eksploatacije zelenih površin za potrebe družbenih aktivnosti začasnega ali trajnega značaja pri čemer posegi v bistveno preoblikovanje parkovnih površin niso dovoljeni. Dovoljeno je redno vzdrževanje in prenova objektov in naprav, poti, počivališč (dopolnjevanje), zelenih površin in vegetacije ter spomeniških obeležij.
 
3.2. Večnamenski objekt (Fe ZS1/2)
V sklopu podobmočja se nahaja tudi objekt nekdanje knjižnice s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem (parc. št. 148/2 k.o. Kamnik). Dovoljuje se prenova objekta v funkciji poslovno-trgovske dejavnosti, gostinstva, stanovanjske oziroma družbene dejavnosti.
Določena je možnost odstranitve pomožnih objektov na zahodni strani objekta ter nadomestitev z aneksom tlorisnega gabarita 8 m x 11 m in vertikalnega gabarita K+P+(M). Vertikalni gabarit osnovnega objekta je K+P+1+M. Priporočljivo je oblikovanje programov pritlične etaže, ki se s svojo vsebino lahko navezujejo na mestni park. Konkretizacija se v skladu z merili in pogoji iz tega odloka opredeli v izrisu iz sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta.

(TRUTZTURN) z neposredno okolico
Na pomolu žalskega hriba, obkroženo s prometnico in strmim pobočjem s severa leži podobmočje Smoletovega gradiča. Objekt s svojo tlorisno zasnovo v obliki razpotegnjenega osmerokotnika, zgrajen sredi 16. stoletja, predstavlja vogal nekdanjega mestnega obzidja.
Obkrožen je z neposrednim funkcionalnim zemljiščem in širšo parkovno ureditvijo zelenega pobočja. Določa se obstoječa stanovanjska z možnostjo dopolnilne družbene namembnosti. Dovoljena je prenova objekta in pripadajočih zunanjih površin, vse v skladu z usmeritvami pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj.

Podobmočje stanovanjskih objektov na severozahodu predstavlja troje stanovanjskih objektov s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči. Ker gre za oblikovno raznovrstne objekte, ki jih glede na izgled ni smiselno poenotiti, se za njih določa možnost prenove na sedanjih oblikovalskih izhodiščih. Možne so dozidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih gradenj in pomožnih objektov po principu oblikovnega vraščanja z neposredno okolico. Konkretizacija se v skladu z merili in pogoji iz tega odloka opredeli v izrisu iz sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta.

Skozi območje poteka tranzitna prometnica, ki povezuje mestno jedro z zahodno ležečim poselitvenim zaledjem ter glavna povezava peš prometa, ki iz območja Samčevega prehoda mimo mestnega parka ter pod Smoletovim gradičem pripelje obiskovalca pred glavni vzhodni vhod na pokopališče oziroma do poslovilnega objekta (variantno se dopušča možnost enosmernega motornega prometa v smeri Žal z bočnim parkiranjem - 23 mest). Od tod se potek obstoječe prometnice spremeni. Svojo pot v funkciji motornega prometa, razširjena s parkirnimi prostori na vzhodu in severu nadaljuje po severovzhodnem obodu funkcionalne enote Fe P2/2 ožjega parkovno-pokopališkega dela na severu. Ob prometnici se določa 55 parkirnih mest. Prav tako se reorganizira obstoječa parkirna mesta, ki se jih nadomesti s troje parkirnih žepov s skupno 30 parkirnimi mesti (Fe I1/7).
Na novo se v osi parkovno-pokopališkega dela funkcionalne enote Fe 2/2 v smeri proti severovzhodu določa dostopna pešpot, ki povezuje mestno središče s pokopališčem. Ob poti je opredeljenih več lokacij za počivališča, na vmesnem platoju pa je locirano razgledišče združeno s počivališčem.
V stičišču prometnic funkcionalnih enot Fe I1/1 in 1/2 se na zahodnem robu izvede kamniti oporni zid.
Vse površine namenjene motornemu prometu so asfaltirane, enako pločniki ob njih. Površine za pešce se izvedejo oziroma ohranijo v peščeni izvedbi, na poudarjenih, središčnih točkah se te površine tlakujejo. Ukinjeni odseki prometnic in pešpoti se vrnejo bodisi parkovnim površinam (Fe P2/1a), bodisi novodoločenim namenskim rabam (park, pokopališče).

V območju, ki ga ureja ta prostorski izvedbeni načrt, se nahaja več objektov naravne in kulturne dediščine. Posegi na objektih, varovanih površinah ter vegetaciji se glede na vrsto varovanja izvajajo v skladu s tem odlokom in z usmeritvami posameznega pristojnega zavoda in sicer za področje kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj ter za področje naravne dediščine Zavoda za varstvo narave, OE Kranj.
Varovani so naslednji objekti, površine oziroma vegetacija (nepremična dediščina, naravne vrednote oziroma Žalski hrib – integralna dediščina):
– cerkev Sv. Jožefa (Marijine in Jožefove zaroke), ki kot objekt spada med nepremično sakralno stavbno dediščino;
– grobišče prvih padlih borcev na Žalah, ki kot objekt spada med memorialno nepremično dediščino;
– grobišče talcev na starem pokopališču, ki kot objekt spada med memorialno nepremično dediščino;
– Kalvarija na Žalah kot skupina objektov memorialne nepremične dediščine;
– kapela Božjega groba in kapela Križanja Gospodovega, obe kot objekta nepremične sakralne stavbne dediščine;
– kostanj ob Smoletovem gradiču, ki kot objekt spada v nepremično dendrološko dediščino s kultnim pomenom;
– opuščeni nagrobniki na žalskem pokopališču, ki skupaj s pokopališčem predstavljajo nepremične skupine objektov memorialne dediščine;
– osrednji spomenik padlim v letih 1941–1945, spomenik padlim v prvi svetovni vojni, spomenik pesniku Francetu Balantiču in vojaški bunker, ki vsi kot objekti spadajo v nepremično memorialno dediščino;
– skeletno grobišče na Žalah, ki spada v arheološko nepremično dediščino;
– Smoletov gradič kot objekt nepremične profane stavbne dediščine;
– Žalski hrib kot območje integralne kulturne krajine;
– lipa pri Žalah kot drevesna naravna vrednota;
– lipa pred cerkvijo na Žalah kot drevesna naravna vrednota;
– divji kostanj pred Smoletovo graščino, ki predstavlja prav tako drevesno naravno vrednoto in
– Tunjiško gričevje kot geološka, hidrološka in geomorfološka naravna vrednota.
Skupaj se v okviru območja urejanja nahaja šestnajst enot nepremične kulturne dediščine in štiri naravne vrednote. Za posamezno enoto se določajo varstveni režimi glede na tipe kulturne krajine, skladno strokovnim podlagam za varstvo kulturne dediščine za območje UN K5, K16 Žale, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj v juniju 2002 in so del posebnih strokovnih podlag. Obsegajo tudi grafični prikaz vseh enot kulturne in naravne dediščine v območju z podrobnejšim opisom.
Evidentirane drevesne naravne vrednote se ohranja; za vsak poseg na drevesne naravne vrednote je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj. V največji meri se ohranjajo tudi ostala drevesa in živice.
V območju predlagane naravne vrednote Tunjiško gričevje je potrebno teden dni pred posegom v prostor pisno obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, zaradi ogleda ob izvajanju zemeljskih del; Zavod mora podati nadaljnje usmeritve.

Nekateri deli območja so intenzivno ozelenjeni z obstoječo gozdno vegetacijo. Gozd in gozdni rob se mora v čim večji možni meri ohranjati, eventualno nastale poškodbe sprotno sanirati, erozijo pa preprečevati s pogozdovanjem. Dominante v prostoru, predvsem višinske, ki so pogojene bodisi reliefno z eksponiranimi lokacijami, bodisi z gabariti objektov, se mora dodatno poudarjati ter varovati značilne poglede nanje.

Vsak poseg v arheološko lokacijo skeletnega grobišča na Žalah mora biti usklajen s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine; dovoljena so arheološka raziskovanja in prezentacija. Gradbena dela, razen s tem odlokom določenih, niso dovoljena.

Infrastrukturno opremljanje območja, objektov in naprav se izvaja na naslednjih osnovah:

Prometna ureditev območja izhaja iz obstoječega koncepta prometa, ki temelji na tranzitni vlogi Ceste na Žale, na peš povezavah z mestom ter na ureditvi centralnih parkirnih mest v središčnem delu območja, variantno tudi na prometnici iz smeri Samčevega predora. Obstoječa prometna mreža se delno ohranja, spremeni se potek ceste mimo poslovilnega objekta, tako, da poteka ob severovzhodnem obodu parkovno-pokopališkega kompleksa na severu (Fe P2/2); dodatno se uredi parkirne površine z nadomestitvijo obstoječih, s priključkom na Cesto na Žale in peš poti znotraj in do območja urejanja.
Za izvajanje del na prometnicah, pločnikih in poteh se morajo upoštevati določila, ki so podana v nadaljevanju.
Vse javne površine za pešce, razen poti na pokopališču in mestnem parku, ki se nahajajo v območju urejanja K5, K16 Žale, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov. Tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi, morajo ustrezati veljavnim normativom.
Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Invalidom ne sme biti oviran dostop po peš površini. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi ter odvodnjavane.
Zagotovljene so ustrezne javne parkirne površine v severnem delu območja, ki so zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljena od stanovanjskih in drugih objektov, oziroma so z intenzivno vegetacijo ločene od funkcionalnih zemljišč objektov v kritičnih prerezih.
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene, posebno ob javnih cestah in poteh za sprehajalce.
Kanalizacija, vodovodi, plinovodi, telefonski in drugi vodi ter naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa.
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju tangirane prometnice.
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste in v skladu s tem odlokom.

Urejanje javnih zelenih površin in poti v območju je ločeno na urejanje parkovnih ureditev mestnega parka in ostalih parkovnih površin, na urejanje podobmočij pokopališča in na urejanje obcestnih zelenic.
Ureditve parkovnih površin se izvajajo v skladu z zasaditvenimi načrti posameznega parkovnega sklopa. Parkovne površine morajo biti redno vzdrževane.
Urejanje površin in vegetacije na območju pokopališča v skladu s pokopališkim redom izvaja upravljalec pokopališča, ki skrbi za redno vzdrževanje, red ter čistočo.
Obcestne zelenice morajo biti redno vzdrževane.

Vodovodno omrežje je deljeno na obstoječe, ki napaja obstoječe objekte in naprave (parkovni bazen, voda na pokopališču ...) in na načrtovano. Dopolni in nadgradi se obstoječi vodovodni sistem, določa se navezava na obstoječe vode in obnova dotrajanih vodovodov. Pri pripravi projektne dokumentacije se mora izdelati projektno rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. Pri realizaciji se mora projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili in sekundarne cevovode z navezavo na eventualno prestavljene cevovode.
Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo se mora vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novo predvidene vodovodne naprave se locira večinoma v zelenicah, pri čemer morajo biti vsi novo projektirani objekti odmaknjeni minimalno 2 m od osi vodovoda.

Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom. Določene so tudi lokacije nadzemnih hidrantov, kjer je to potrebno.

Območje K5, K16 Žale nima urejeno kanalizacijsko omrežje. Za novopredvidene gradbene posege, ki morajo biti priključeni na vodotesno kanalizacijsko omrežje, je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri projektiranju se mora upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije.
Vse odpadne vode je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
V skladu z zahtevo pristojnega soglasjedajalca, je v varstvenem pasu 5 m od osi kanalizacije prepovedana saditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino ter s tem povzročajo okvare in zamašitev kanalizacijskega omrežja.
Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.

Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo s sistemom ogrevanja vezano na lokalno plinovodno omrežje. Do popolne izgradnje omrežja se dopušča obstoječi lokalni vir ogrevanja za vsak objekt oziroma zaokrožen sklop posebej, ki pa se po priključitvi na sistem plinifikacije odstrani.

Obstoječi objekti na obravnavanem območju se napajajo iz obstoječe transformatorske postaje. Določajo se trase nizkonapetostnih vodov, za priključitev novopredvidenih objektov na električno omrežje se zgradi ustrezno nizkonapetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce so določene na dostopnih mestih.

Celotno območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Določa se postavitev svetilk ob glavnih prometnicah, ki potekajo preko območja in ključnih peš poteh. Osvetlijo se vsa parkirna mesta, ustrezno pa tudi parkovne ureditve.
Obe cesti morata biti opremljeni z javno razsvetljavo tako, da ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči, zagotavljata varen in pravilen potek prometa. Omrežje javne razsvetljave se rešuje s posebnim projektom, iz katerega mora biti razviden izračun potrebne moči električne energije.
Površine pokopališča imajo interno javno razsvetljavo s svojim prižigališčem. Ta je priključena na nizkonapetostno omrežje.
Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi, z zakonom določeni, vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi.

Telekomunikacijsko omrežje je za obstoječe objekte v celoti že izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter vključeno v ATC Kamnik. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov se po potrebi določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo ATC.

Kabelsko komunikacijsko – CATV omrežje je na območju K5, K16 Žale večinoma že izvedeno. Za novopredvidene priključke se določa priključitev na CATV sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh, v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov.

Javna higiena območja K5, K16 Žale je zagotovljena z obstoječimi mesti zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije; zbirališča odpadkov se zakrijejo z ustrezno zeleno bariero. Odpadki se lahko zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem v reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov. Določa se postavitev ekološkega otoka.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju.
V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno opredeliti rešitve za deficitarne situacije.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg ukrepov iz 10. člena tega odloka potrebno zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevajoč vplive novih posegov in zagotoviti zadostne količine požarne vode.

Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta K5, K16 Žale se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota ali njen logično zaključen segment predstavlja svojo etapo. V okviru vsake etape se mora izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah se morajo zagotoviti ustrezni ukrepi za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v izrisu iz prostorskega izvedbenega načrta.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi, oziroma predhodnih etapah, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajalci morajo zagotoviti:
– zgraditev pripadajočih komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne enote oziroma predhodno, če je to potrebno;
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
– izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi;
– izvedbo izravnalnih ukrepov v primeru posegov v gozdni rob na skrajnem zahodnem delu območja, ki se ohranja kot naravni ekosistem.

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta predpisanih gabaritov, so dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali za objekte oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za večja odstopanja je potrebno v izrisu iz dokumenta ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja.
Spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav, izven s tem odlokom dovoljenih, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo.
V FC S1 in FC P2 so zaradi bližine poslovilnih objektov dovoljene le takšne spremembe namembnosti, ki ne povzročajo prekomernih emisij hrupa v okolje.

Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta območja K5, K16 Žale so vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje, prostor in energijo.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.