Na podlagi 16. in 59. člena statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00) je Občinski svet občine Kozje na 8. redni seji dne 13. 11. 2003 sprejel

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so na območju Občine Kozje kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.

Na območju Občine Kozje so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
– Krajevna skupnost Buče, ki zajema naselja Buče, Ortnice, Vrenska gorca, Zeče pri Bučah,
– Krajevna skupnost Kozje, ki zajema naselja Ješovec pri Kozjem, Kozje, Veternik, Zdole,
– Krajevna skupnost Lesično, ki zajema naselja Dobležiče, Drensko rebro, Gubno, Klake, Lesično, Pilštanj,
– Krajevna skupnost Osredek, ki zajema naselje Osredek pri Podsredi,
– Krajevna skupnost Podsreda, ki zajema naselja Gorjane, Gradišče, Podsreda, Poklek pri Podsredi, Vojsko,
– Krajevna skupnost Zagorje, ki zajema naselja Bistrica, Topolovo, Zagorje.

Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno v skladu s statutom občine in s tem odlokom.

Občani v krajevni skupnosti uresničujejo svoje skupne interese in potrebe tako, da preko svojih organov in v sodelovanju z občinskimi organi izvajajo naslednje naloge:
1. vzdrževanje javnih poti,
2. urejanje javnih in drugih površin,
3. vzdrževanje in urejanje pokopališč,
4. upravljanje s premoženjem KS.

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešujejo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
Krajevne skupnosti izvajajo še druge naloge iz svoje pristojnosti, ki so določene v zakonu in statutu Občine Kozje.

Krajevne skupnosti v skladu s tem odlokom vzdržujejo občinske ceste, ki so po odloku o kategorizaciji občinskih cest kategorizirane kot javne poti in pomembnejše nekategorizirane ceste, ki se nahajajo na območju posamezne krajevne skupnosti.
Seznam kategoriziranih javnih poti po posameznih krajevnih skupnosti je del tega odloka (PRILOGA I).

Dela rednega vzdrževanja javnih poti so:
1. redno vzdrževanje prometnih površin,
2. redno vzdrževanje bankin,
3. redno vzdrževanje odvodnjavanja,
4. redno vzdrževanje brežin,
5. skrb za redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
6. čiščenje cest, križišč in pločnikov,
7. redno vzdrževanje cestnih objektov,
8. intervencijski ukrepi.

Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne poti obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok ter popravila drugih podobnih poškodb.
Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se popravljajo praviloma z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih razmer ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim materialom.
Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa.

Z območja poti mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvodnjavanje vode.

Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnološke in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže, ter druge naprave ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.

Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in predpise o prometni signalizaciji in opremi cest.

Na površinah, ki so sestavni del poti, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometne signalizacije, prometne opreme ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi drevesa v bližini poti, ki lahko ogrožajo pot in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj dvakrat letno.
Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.

Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanja okolja.

Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.
Med dela rednega vzdrževanje cestni objektov sodi zlasti:
1. čiščenje prometnih površin prostora in prometne opreme na objektu,
2. čiščenje prostora neposredno okoli objekta,
3. čiščenje naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet,
4. manjša popravila na objektu:
– poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),
– posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug ipd.),
– protikorozijske zaščite,
– hidroizolacija in odvodnavanja,
– izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije je krajevna skupnost dolžna nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe cest, ovire na cesti) zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb poti in večje materialne škode.
Če to ni možno izvesti, je dolžan:
– označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,
– izvesti nujne ukrepe za zavarovanje poti,
– vzpostaviti prevoznost poti, če je to možno.

Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila odloka o občinskih cestah v Občini Kozje.

Krajevne skupnosti izvajajo zimsko vzdrževanje javnih poti.
Način izvajanja zimske službe je določen s pravilnikom.

Javne površine po tem odloku so:
1. ulice, pločniki, trgi,
2. avtobusne postaje, postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice, telefonske govorilnice,
3. javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi, zelenice ob javnih poteh in objektih ter javne oziroma varovalne zelene površine,
4. otroška in športna igrišča,
5. pokopališča,
6. okolica cerkva in drugih sakralnih objektov,
7. okolica kulturnih in vaških domov,
8. druge javne površine.

S tem odlokom se poleg javnih površin iz 18. člena tega odloka urejajo tudi naslednje površine:
1. funkcionalna zemljišča ob javnih objektih (npr. dostopne poti, dovozi, parkirni prostori, zelenice ob stanovanjskih blokih in drugih zgradbah kot je občine, javnih zavodov ipd.).
2. nezazidana stavbna zemljišča v lasti občine,
3. druga zemljišča v javni rabi.

Pločnike ter dovozne poti na ceste so dolžni vzdrževati lastniki objektov in zemljišč, ob katerih se le ti nahajajo.
V primeru, da lastniki ne počistijo pločnikov in dovoznih poti na ceste, stori to krajevna skupnost na stroške lastnika.

Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin obsega:
1. negovanje in obnavljanje zelenic, parkov, okrasnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
2. vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, klopi in druge opreme in
3. varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.

Na javnih in drugih zelenih površinah je prepovedano:
1. trgati cvetje, uničevati drevje in grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetličnih posod, zaščitne ograje in druge opreme,
2. prosto gibanje psov in onesnaževanje z njihovimi iztrebki,
3. odlagati odpadke in smeti in
4. spuščati odpadno vodo.

Krajevne skupnosti izvajajo pokopališko dejavnost na pokopališču, ki se nahaja na območju krajevne skupnosti.
Pokopališka dejavnost zajema urejanje in vzdrževanje pokopališč in komunalnih objektov na pokopališču ter dajanje grobov v najem.

Urejanje in vzdrževanje pokopališč in objektov na pokopališču obsega:
– izdelava programa urejanja pokopališč,
– določitev prostorov za posamezne vrste grobov na podlagi načrta razdelitve na pokopališke oddelke in grobove,
– tekoča vzdrževalna dela na pokopališču in komunalnih objektih (urejanje zelenic, poti na pokopališču…),
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov,
– vodenje evidence pokopališč.

Krajevne skupnosti dajejo grobove v najem v skladu z določili odloka o pokopališkem redu v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 22/98). Sredstva, zbrana iz naslova najemnine, se namensko uporabljajo za urejanje in vzdrževanje pokopališča.

Krajevne skupnosti urejajo in vzdržujejo pokopališča in objekte na pokopališču v skladu z določili odloka o pokopališkem redu v Občini Kozje.
Krajevne skupnosti vzdržujejo in urejajo pokopališča do podelitve koncesije za izvajanje pokopališke dejavnosti.

Krajevne skupnosti upravljajo s svojim premoženjem ter s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo.
Premoženje krajevne skupnosti predstavljajo nepremičnine in premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega odloka.
V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali da ji preneha pravna subjektiviteta, preide premoženje krajevne skupnosti na občino.

Krajevna skupnost pridobiva za svoje delovanje naslednja sredstva:
– namenska sredstva občinskega proračuna v okviru letnega proračuna občine,
– iz samoprispevka, če je uveden na območju krajevne skupnosti,
– namenski prispevki in ostale oblike zbiranja namenskih sredstev na območju krajevne skupnosti,
– lastni prihodki (najemnine za objekte, prostore in površine, ki jih ima v upravljanju krajevna skupnost s plačili za storitve, lastna dejavnost …),
– donatorski prispevki,
– druga sredstva.

Naloge krajevnih skupnosti se financirajo po naslednjih kriterijih:

1.  naloge krajevnih skupnosti:
a)  vzdrževanje, pluženje javnih poti:
    Kriterij: dolžina cest, ki so jih dolžni vzdrževati (km)
b)  urejanje javnih površin:
    Kriterij: površina javnih površin (m2)
c)  urejanje pokopališč:
    naloge se financirajo iz pobranih najemnin za grobove
2.  Materialni stroški za delovanje krajevne skupnosti:
    Kriterij: število prebivalcev v krajevni skupnosti.

S pridobljenimi sredstvi iz občinskega proračuna razpolaga krajevna skupnost v svojem imenu in za svoj račun v okviru letnega programa, potrjenega s strani občine.
Sredstva iz proračuna se krajevni skupnosti nakazuje praviloma mesečno po dvanajstinah, o morebitni drugačni dinamiki nakazovanja sredstev odloča župan.

Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti.
Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.

Občina Kozje prevzema subsidiarno odgovornost za višino sredstev krajevnih skupnosti, ki jih zagotavlja za potrebe delovanja le-teh v okviru letnega proračuna občine.
Za vsa ostala sredstva in programe, ki niso predvideni in usklajeni z občinskim proračunom, pa odgovarja krajevna skupnost s celotnim lastnim premoženjem in dohodki.

Namembnost in smotrnost porabe sredstev nadzoruje Nadzorni odbor Občine Kozje. Nadzor nad zakonitostjo in primernostjo poslovanja opravlja občinska uprava.
Ob ugotovitvi nenamenske ali nesmotrne porabe proračunskih sredstev župan začasno do odločitve občinskega sveta zaustavi financiranje krajevne skupnosti.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.