Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mestne četrti Center in v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Mestne četrti Ljudski vrt ter Borisa Krajnca, Milana Ostermana, dr. Rajka Brgleza in Janeza Rožmarina, vseh s Ptuja, na seji dne 20. novembra 2003

1. Odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema “CATV Ptuj” (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/01,1/02 in 2/03) se razveljavi.
2. Postopek za preizkus pobude Mestne četrti Center za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema “CATV Ptuj” se ustavi.

1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema “CATV Ptuj” (v nadaljevanju: Odlok) v celoti. Zlasti naj bi bile sporne določbe 3. člena, ki se nanašajo na opredelitve pravic in obveznosti uporabnikov kabelsko distribucijskega sistema, določbe 4. člena, ki se nanašajo na imenovanje upravnega odbora in določbe 5. člena, ki določa naloge upravnega odbora, kakor tudi določbe 9., 10., 11. in 12. člena, ki določajo način izvajanja kabelsko distribucijskega sistema in izbiro operaterja. Navajajo, da so občani za izgradnjo CATV sistema združevali svoja lastna sredstva na podlagi Sporazuma o izgradnji in financiranju CATV sistema, v skladu s pravnimi predpisi, veljavnimi v času nastanka in gradnje omenjenega sistema, pa so upravljanje prenesli na takratne krajevne skupnosti. Z izpodbijanim odlokom naj bi občina posegla na področje izven svojih z zakonom določenih pristojnosti (140. člen Ustave) ter omejila ustavno pravico do upravljanja in uporabe sredstev, ki so jih zagotovili občani za skupno dogovorjene namene in katerih koordinacijo in postopek upravljanja so pobudniki kot občani zaupali četrtnim skupnostim, ter v njihova lastninska upravičenja (33. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave). Ustavnemu sodišču predlagajo, naj izpodbijani odlok razveljavi.
2. Občina v odgovoru navaja, da se je gradnja kabelsko distribucijskega sistema “CATV Ptuj” (v nadaljevanju: CATV sistem) pričela na podlagi Sporazuma o izgradnji in sofinanciranju CATV sistema, ki so ga leta 1986 sklenile krajevne skupnosti Boris Ziherl, Franc Osojnik, Jože Potrč in Dušan Kveder, Srednješolski center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj ter Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Ptuj. Finančna sredstva za gradnjo sprejemne postaje, primarnega razvodnega omrežja ter ojačevalne naprave naj bi prispevali krajevne skupnosti, Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Ptuj in občani, s katerimi je investitor sklenil individualne pogodbe. Sredstva Samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi nesporno sodila v premoženje Občine, vrednost CATV sistema pa naj bi bila zajeta v premoženjski bilanci Občine. Po navedbah Občine je moral Mestni svet zaradi pravno neurejenega delovanja najti kompromis med nasprotujočimi si interesi prebivalcev Občine. Poleg tega naj bi dve mestni četrti izražali nezadovoljstvo, ker nista vključeni v sistem in je njunim prebivalcem tako onemogočeno spremljanje lokalnega ptujskega programa. Občina trdi, da z določitvijo načina upravljanja sistema ni z ničimer posegla v vprašanja lastništva. Nasprotno, v 16. členu izpodbijanega odloka je naložila upravnemu odboru pripravo predloga dokončne ureditve njegovega statusa. Dodatno težavo pri delovanju sistema naj bi predstavljalo dejstvo, da država ni sprejela ustreznega zakona, s katerim bi bila preoblikovana lastninska razmerja glede premoženja v družbeni lastnini in v upravljanju krajevnih skupnosti, kot je primer kabelskih telekomunikacij. V odgovoru Občina oporeka pravnemu interesu pobudnikov. Navaja, da imajo ožji deli občine le tiste pravice in v takem obsegu, kot jih nanje s splošnim aktom prenese občina, urejanje vseh pravnih vprašanj, ki zadevajo obstoj, delovanje in pravni položaj ožjega dela občine, pa je v občinski pristojnosti. Po mnenju Občine je tudi pravni interes pobudnikov posameznikov le splošen, saj ugoditev njihovemu predlogu ne bi privedla do spremembe njihovega pravnega položaja. Z razveljavitvijo izpodbijanega odloka bi po mnenju Občine prišlo do pravne praznine, ker upravljanje kabelskega distribucijskega sistema pravno ne bi bilo urejeno.

3. Pobudnica Mestna četrt Center je dne 10. 2. 2003 pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka umaknila, zato je Ustavno sodišče v tem delu postopek ustavilo.

4. Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).
5. Pobudniki Boris Krajnc, Milan Osterman, dr. Rajko Brglez in Janez Rožmarin so na podlagi pogodb o sofinanciranju izgradnje CATV sistema v krajevnih skupnostih Mesta Ptuj vložili svoja sredstva v izgradnjo CATV sistema in so tudi njegovi uporabniki. Mestna občina Ptuj v izpodbijanem odloku med drugim določa, kakšne so pristojnosti in naloge Mestne občine Ptuj in mestnih četrti pri upravljanju CATV sistema do spremembe njegovega pravnega statusa. Določa tudi, katere pravice in obveznosti imajo uporabniki distribucijskega sistema. Iz navedenega izhaja, da izpodbijani odlok neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj navedenih pobudnikov. Ker je s tem procesna predpostavka iz 24. člena ZUstS za odločanje Ustavnega sodišča izpolnjena, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali pravni interes izkazuje tudi Mestna četrt Ljudski vrt. Pobudo je sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

6. Ustava določa v prvem odstavku 140. člena, da spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. V okviru urejanja lokalnih javnih zadev ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja. Pri tem pa ne sme preseči ustavnega okvira in s svojim normativnim urejanjem poseči v pristojnost države, niti ne sme ravnati v nasprotju z načelom zakonitosti delovanja organov lokalne skupnosti (tretji odstavek 153. člena Ustave).
7. Pobudniki očitajo občini, da 19.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS), na podlagi katerega je bil izdan Odlok, Mestnemu svetu ne daje pravne podlage za urejanje dejavnosti kabelsko distribucijskega sistema, saj ne gre za javno službo, pač pa za tipično gospodarsko dejavnost, ki se opravlja na trgu. Z izpodbijanim odlokom naj bi Občina posegla na področje izven svojih z zakonom določenih pristojnosti ter omejila pravice, ki so jih imele mestne četrti kot pravne osebe in nosilke pravic upravljanja nad sredstvi, ki so jih združili občani (tudi pobudniki) za gradnjo CATV sistema.
8. Ni sporno, da je bil CATV sistem zgrajen na podlagi Sporazuma o izgradnji in sofinanciranju CATV sistema na območju občine Ptuj (v nadaljevanju: Sporazum), ki so ga leta 1986 sklenile krajevne skupnosti Boris Ziherl, Franc Osojnik, Jože Potrč in Dušan Kveder, Srednješolski center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj ter Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Ptuj, ter da so občani sofinancirali njegovo gradnjo (krajevne skupnosti, podpisnice sporazuma, so z občani sklepale individualne pogodbe o sofinanciranju gradnje CATV sistema). Ni sporno, da je glede na takrat veljavno zakonodajo zgrajeni CATV sistem predstavljal družbeno lastnino, krajevne skupnosti pa so bile pooblaščene za njegovo upravljanje. Razhajajo pa se navedbe pobudnikov in Mestne občine Ptuj glede tega, v kakšni višini je kdo dejansko prispeval sredstva za gradnjo, vendar to vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi ni relevantno. Za odločitev v zadevi tudi ni relevantno vprašanje, ali sploh in kakšne pravice glede spornega CATV sistema imajo mestne četrti.
9. Za odločitev v zadevi je bistvena ugotovitev, da dejavnosti storitev kabelsko distribucijskega sistema ni (bilo) mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij, za katere je v 68. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZGJS) (*1) določeno, da se do določitve gospodarskih javnih služb z zakoni z relevantnih področij (v obravnavanem primeru s področja prometa in zvez) štejejo za gospodarske javne službe. To pomeni, da se sporni objekti in naprave oziroma omrežje (sistem CATV) ni lastninilo na podlagi določb ZGJS in ni z dnem uveljavitve ZGJS postalo lastnina občine (76. člen ZGJS). Zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 – v nadaljevanju: ZTel) je v prvem odstavku 16. člena (II/B poglavje – Tržne telekomunikacijske storitve) storitve kabelskih komunikacij oziroma distribucijskih sistemov uvrstil med telekomunikacijske storitve, ki se kot tržne opravljajo na podlagi dovoljenj, ki jih je po tem členu izdajala Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije, upoštevaje s strani ministra, pristojnega za zveze, predpisane pogoje, ki jih je moral izpolnjevati izvajalec telekomunikacijskih storitev. Tudi po veljavnem Zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01 – v nadaljevanju ZTel-1), ki je na področje telekomunikacij(*2) sicer vnesel še večjo liberalizacijo, je zagotavljanje kabelsko distribucijskega sistema oziroma storitev v celoti tržna dejavnost, ki se lahko opravlja že na podlagi pisnega obvestila (oziroma notifikacije) Agenciji za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija; 26., 27. in 28. člen). Agencija je organizacija za urejanje telekomunikacijskega trga in elektronskih medijev in predvsem v interesu uporabnikov zagotavlja pregledno in nepristransko delovanje telekomunikacijskega trga in elektronskih medijev (106. člen). ZTel-1 določa tudi primere, ko je mogoče regulirati cene telekomunikacijskih storitev (74. in 75. člen) in zagotavlja varstvo uporabnikov (120. do 123. člen). Po 137. členu ZTel-1 Agencija opravlja tudi nadzor glede določb tega zakona o uporabi radiofrekvenčnega spektra, o konkurenci in o odprtosti omrežja, o splošnih pogojih in cenah, pogojih za opravljanje telekomunikacijskih storitev, o zagotavljanju univerzalnih storitev, o zaupnosti in varstvu uporabnikov.
10. Iz navedenega sledi, da so storitve kabelsko distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu. Zato jih občina tudi po kriterijih iz drugega odstavka 1. člena ZGJS ne more določiti kot lokalno javno službo. (*3) Trg telekomunikacijskih storitev je sicer reguliran, vendar ZTel-1 za nadzor ne pooblašča lokalnih skupnosti, niti jim ne daje kakršnihkoli drugih pristojnosti na tem področju. Izpodbijani odlok, s katerim je Mestna občina Ptuj določila pravice in obveznosti uporabnikov sistema ter način izvajanja dejavnosti, ki je tržna dejavnost, je zato v neskladju z Zakonom in s tem z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave). Ker je bilo treba že zaradi tega razveljaviti izpodbijani odlok, Ustavno sodišče ni presojalo drugih zatrjevanih neskladij.
11. Po določbi prvega odstavka 45. člena ZUstS Ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske akte odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče se je v danem primeru odločilo za razveljavitev (tretji odstavek 45. člena). Pri tem je upoštevalo, da pobudniki sami odprave niso predlagali, kot tudi dejstvo, da njihove navedbe ne izkazujejo nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 6. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

(*1) Člen 68 ZGJS (določitev javnih služb):
“Do določitve gospodarskih javnih služb z zakoni iz 2. člena tega zakona se za gospodarske javne službe štejejo:
– dejavnosti, ki so z zakonom ali z odlokom skupščine občine ali Mesta Ljubljane določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture;
– zadeve posebnega družbenega pomena s področij materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okviru gospodarskih dejavnosti;
– druge dejavnosti oziroma zadeve katerih financiranje in oblikovanje cen je potekalo preko sistema samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje oziroma sistema financiranja javne porabe”.

(*2) III. poglavje – Telekomunikacijsko omrežje in telekomunikacijske storitve, VI. poglavje – Zagotavljanje konkurence in odprtosti omrežja in tudi XIX. poglavje – Prehodne določbe.

(*3) Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da določbe ZTel-1 ne dopuščajo razlage, da bi se telekomunikacijska storitev kabelskih komunikacij oziroma distribucijskih sistemov lahko opravljala kot gospodarska javna služba. (glej odločbo št. U-I-384/98 z dne 19. 12. 2001, Uradni list RS, št. 2/02 in OdlUS X, 217).