Na podlagi 7., 14., 27., 33., 35., 38., 46., 51., 58., 59., 63., 66., 72., 108.a, 120., 120.a, 121., 132., 140., 140.c, 141., 146., 148., 154., 155., 157., 157.a, 157.d, 157.e, 157.h, 158 in 167. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99, 62/01, 56/02 in 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

V uredbi za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 107/02 in 50/03) se 455. člen spremeni tako, da se glasi:

(1) Generalni carinski urad pri odločanju o višini splošnega zavarovanja upošteva obseg in način opravljanja dosedanjih carinskih postopkov ter zanesljivost carinskega dolžnika.
(2) Pri ugotavljanju obsega opravljanja dosedanjih carinskih postopkov carinskega dolžnika se upošteva mesečno povprečje obračunanih carinskih dolgov v šestih mesecih pred položitvijo zavarovanja oziroma višine carinskega dolga, ki bi lahko nastal za blago, ki je v postopku začasnega uvoza, aktivnega oplemenitenja oziroma carinskega skladiščenja blaga (glede na stanje zalog).
(3) Višina splošnega zavarovanja carinskega dolga, ki je določen v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko zniža na 50%, če Generalni carinski urad oceni, da carinski dolžnik izpolnjuje naslednje kriterije:
– ima ugled in je zanesljiv ter finančno stabilen,
– ima primeren obseg poslovanja,
– vodi vse predpisane evidence, kar daje možnost nemotene kontrole,
– v dosedanjem poslovanju ni huje kršil carinskih ali davčnih predpisov.
(4) Znižanje višine splošnega zavarovanja iz drugega odstavka tega člena ni možna, če zavarovanje predloži pooblaščenec iz 4.a člena carinskega zakona, ki nastopa v carinskem postopku za račun druge osebe.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena višina splošnega zavarovanja ne more biti nižja od 1,500.000 tolarjev.«.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.