Na podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet občine Črnomelj na 9. redni seji dne 27. 11. 2003 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Črnomelj ter sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95 in 43/00 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91 in 11/91 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00) ter skladno z dopolnitvami v letu 2003 sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območja KS Dragatuš (delno), KS Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče-Kanižarica (delno), KS Črnomelj (delno), KS Talčji Vrh in KS Petrova vas (PUP za osrednji in severni del občine Črnomelj), ki jih je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o. pod št. naloge SP-PUP-02/02 v maju 2003.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;
– grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za gradnje in druge ureditve na preglednih digitalnih katastrskih načrtih v merilu 1:5000;
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za gradnje in druge ureditve;
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij;
– strokovne zasnova varstva kulturne dediščine, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območja enota Novo mesto v novembru 2002;
– Naravovarstvene smernice in kartografske priloge Naravovarstvenih smernic (TTN M 1:5000), ki jih je izdelal Zavod republike Slovenije za varstvo narave v novembru 2002;
– Strokovne podlage za poselitev in posebne strokovne podlage, ki jih je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o. novembra 2002 – maja 2003, so sestavni del tega odloka.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– opredelitev pojmov,
– skupne pogoje za gradnje in druge ureditve,
– merila in pogoje glede vrste gradenj,
– merila in pogoje za oblikovanje objektov in ureditev,
– merila in pogoje za oblikovanje drugih objektov in ureditev,
– merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje ter zveze,
– merila in pogoji za poseganje v odprti prostor,
– posebna merila in pogoji,
– končne določbe.

Po tem odloku se urejajo območja krajevnih skupnosti Dragatuš (delno), KS Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče-Kanižarica (delno), KS Črnomelj (delno), KS Talčji Vrh in KS Petrova vas. Območje se deli na tri prostorsko – ureditvene enote:
A) Črnomaljski ravnik: zavzema prostor Dragatuškega in Dobličkega polja južno od Črnomlja ter ravnico severno od Črnomlja, z naselji: Belčji Vrh, Brdarci, Breznik, Črešnjevec pri Dragatušu, Dobliče, Dragatuš, Dragovanja vas, Golek, Gornja Paka, Jerneja vas, Knežina, Kvasica, Mala Lahinja, Mali Nerajec, Mihelja vas, Obrh pri Dragatušu, Otovec, Petrova vas, Podlog, Pusti Gradec, Rožanec, Ručetna vas, Sela pri Dragatušu, Sela pri Otovcu, Šipek, Veliki Nerajec.
B) Kočevski rog in vinogradniška območja zahodno od Črnomlja, z naselji: Bistrica, Doblička gora, Grič pri Dobličah, Jelševnik, Mavrlen, Miklarji, Naklo, Rodine, Rožič Vrh, Stražnji Vrh, Talčji Vrh, Tanča Gora, Tušev Dol, Zapudje.
C) Območje med Lahinjo in Kolpo ter suburbano zaledje Črnomlja, z naselji: Blatnik, Butoraj, Čudno selo, Desinec, Dolenja Paka, Dolenja vas, Lokve, Rekreacijsko območje Vražji kamen in farma Lokve, Tribuče, Velika Lahinja, Vranoviči, Zajčji vrh, Zastava, Zorenci.

Tradicionalna gradnja/tipologija: to so objekti in ureditve, ki so v določenem prostoru avtohtoni – gre predvsem za objekte in ureditve izpred II. sv. vojne. Tradicionalna tipologija je značilna predvsem za stare objekte (in ureditve). (glej Fister, P.: Arhitekturne krajine in regije Slovenije, 2 Poselitev, MOP, Ljubljana 1993).
Suburbana gradnja/tipologija: to so objekti in ureditve, ki so v določenem prostoru neavtohtoni oziroma neusklajeni s tradicionalno tipologijo. Izgled teh objektov in ureditev je podoben urbanemu oziroma mestnemu oblikovanju. Gre predvsem za objekte in ureditve, zgrajene po II. sv. vojni. Za suburbano tipologijo je značilna raznovrstnost tipov, v oblikovnem smislu so to nekakovostni objekti, ponavadi neusklajeni tudi s prostorsko sliko.
Kakovostna sodobna ruralna gradnja/tipologija: to so objekti in ureditve, ki se oblikovno naslanjajo na izročilo tradicionalne tipologije, vendar so fasade likovno poenostavljene in materiali sodobni, dovolijo se manjša odstopanja pri velikosti odprtin, ne dovolijo pa se večja odstopanja od tradicionalnih gabaritov, razen če se velike stavbne mase razčlenijo v tradicionalne volumne.
Kakovostna sodobna gradnja/tipologija: to so praviloma javni objekti in ureditve, ki so v določenem prostoru neavtohtoni in ne povzemajo tradicionalnih principov oblikovanja, temveč se naslanjajo na oblikovne principe moderne in sodobne arhitekture. Ti objekti so oblikovani kakovostno, v prostor vnašajo nove principe oblikovanja oziroma se prilagajajo kakovostnim že obstoječim, če v okolici že so. Ti objekti v prostoru niso oziroma ne smejo biti moteči. Pristojnost za odločitev o tem, v katerem prostoru lahko stojijo, ima občinski urbanist.

V območjih naselij:
– pozidava naj se strnjuje, kjer to omogoča relief, obstoječa pozidana struktura pa naj se intenzivno izrablja s prenovami, rekonstrukcijami, nadomestnimi gradnjami ipd;
– izboljšujejo naj se pogoji za bivanje in omogoča postavitev kmetijskih objektov;
– razvija naj se turistična dejavnost na kmetiji, domače obrti in druge dejavnosti, ki ne motijo bivanja oziroma ki so določene za posamezne morfološke enote iz 11. in 12. člena tega odloka;
– ureja naj se jedra vasi in prireditvene prostore (prostore za druženje, prireditve), ki naj se združujejo z območji dnevne oskrbe naselij in javnimi dejavnostmi v večjih naseljih (šole, pošte ipd), hkrati pa naj se v območjih turističnega razvoja ureja informacijske točke in parkirišča;
– pri novih ureditvah je treba ohranjati morfološke značilnosti obstoječe grajene strukture;
– nova pozidava je dovoljena v območjih, ki so predvidena za širitev naselij, sicer pa le kot dopolnjevanje, zaokrožanje obstoječe strukture naselij;
– ohranja in rekonstruira naj se posamezne kakovostne stare objekte ali sklope objektov (domačije ali trška arhitektura) ter se jih prenavlja in prilagaja sodobnim pogojem bivanja, kmetijstva oziroma drugih dejavnosti, ki so v nadaljevanju predpisane za posamezne morfološke enote;
– ohranja naj se značilne vedute in omejuje gradbene posege v vedutno izpostavljene robove vasi, ki so definirani v strokovnih podlagah, dovoli pa se avtohtona vegetacija, razen če bi zakrivala pomembne poglede;
– v območjih degradiranih vedut naj se izvede sanacija z namestitvijo avtohtone zasaditve oziroma pomožnih objektov (kozolci, plotovi ipd.);
– ohranja naj se stare komunikacije, ob njih pa ograje, plotove in kamnite oporne zidove;
– naselja na obrobju Krajinskega parka Lahinja naj se funkcionalno in oblikovno urejajo kot vstopne točke v območje parka, za naselja v območju parka je treba predvideti funkcionalne povezave glede na organizacijo vseh dejavnosti v parku;
– v naseljih oziroma območjih s poudarjeno turistično funkcijo se prednostno predvidi prenova in sprememba rabe obstoječih objektov, izjemoma pa je na neizpostavljene lege in skladno s presojo občinskega urbanista dovoljeno umeščati nov tip objektov (sodobna tipologija – npr. tipološko poenoteni paviljoni), vendar le v okviru kompleksne prostorske ureditve;
– v okvirih gospodarskih dejavnosti je treba zagotavljati čim več zaposlitvenih možnosti in s tem pogoje za obstoj lokalnega prebivalstva;
– obrtni oziroma gospodarski objekti morajo imeti zagotovljeno infrastrukturo, še zlasti pa odvajanje in čiščenje odpadnih voda in odvoz komunalnih in morebitnih posebnih odpadkov na urejena odlagališča;
– ob obstoječih in predvidenih gospodarskih ter obrtnih (proizvodnih) objektih morajo biti ustrezno urejene manipulacijske in parkirne površine zasajene z ustrezno avtohtono zasaditvijo;
– z zunanjimi ureditvami naj se ob večjih objektih zagotovijo drevesne in grmovne vizualne ter protihrupne bariere.

V območjih avtohtone razpršene gradnje/vinogradniške poselitve:
– dovoli se gradnja gospodarskih objektov (zidanic, kleti) omejenih gabaritov ob poteh in ob pogoju zadostnih površin kmetijskega zemljišča (vinogradi, sadovnjaki – najmanj 15 a);
– gradnja stanovanjskih objektov se ne dovoli;
– dovolijo se adaptacije, rekonstrukcije in dozidave obstoječih objektov, ki ne smejo presegati tretjine velikosti obstoječega objekta. Pri tem je ob pogoju ohranitve obstoječe dejavnosti, površina kmetijskega zemljišča lahko tudi manjša od prej določene velikosti;
– izjemoma se dovoli sprememba namembnosti gospodarskega objekta v objekt za turizem na kmetiji (oz. vinotoč), ob izpolnjenih pogojih naštetih v točkah od a) do f) in pod pogojem, da ima investitor registrirano dejavnost turizma na kmetiji;
a) da velikost in reliefna uravnanost gradbene parcele omogočata zagotavljanje potrebnih spremljajočih ureditev (parkirišča, pomožni objekti ipd.) brez večjih preoblikovanj terena, ki bi zahtevala izvedbo opornih zidov, višjih od 1 m,
b) da je prostor vizualno neizpostavljen,
c) da se lahko objekt oziroma sklop objektov uredi na način tradicionalnih kmetij (razpršenih po vinogradniških pobočjih v tradicionalnem vzorcu),
d) da je investitor lastnik zadostnih površin kmetijskega zemljišča (vinogradi, sadovnjaki – najmanj 20 a),
e) da je prostor v neposredni okolici obstoječih objektov,
f) da je predviden poseg skladen s presojo občinskega urbanista.

Na območjih kmetijskih zemljišč je poleg primarne rabe dopustno še:
– vzdrževanje in obnova obstoječih legalno zgrajenih objektov;
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega prometa;
– gradnja objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav – podzemno ter poljskih poti; izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve;
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak;
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– agrooperacije, ki so opredeljene v prostorskem planu občine;
– spremembe reliefa, ki ne spremenijo krajinske slike območja in izravnave terena v smislu izboljšanja možnosti za kmetijsko pridelavo, s tem da je potrebno humusni sloj pred zasipanjem odstraniti in deponirati ter ga nato uporabiti za vrhnji sloj izravnave;
– gradnja gospodarskih objektov, ki služijo neposredni kmetijski proizvodnji (kozolci, skednji), če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj naselij;
– gradnja objektov in naprav za namen vodooskrbe in vodnogospodarske ureditve;
– način obdelave v skladu z novimi tehnologijami, vendar je treba na večjih kompleksih kmetijskih površin zagotoviti ohranitev prvin krajinske zgradbe teh območij (izmenjavanje različnih kultur, vzdrževanje gozdnega roba, parcelna struktura, členjenost obdelovalnih površin);
– sekanje drevesnih živih mej in osamelih dreves v obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke pestrosti;
– zaščita kmetijskih površin pred divjadjo s postavitvijo ograj (električni pastir, žična ograja), ki pa ne sme biti vidno moteča in ne sme prekiniti ustaljenih migracijskih poti prostoživečih divjih živali;
– uvedba pašništva (drobnica in govedo) v območjih, kjer ni mogoče zagotoviti nadaljnje njivske pridelave in travništva;
– prepovedano je vnašanje protivetrnih zaščit in živih mej iz iglavcev. Gozdni rob ob obdelovalnih površinah in ob naseljih je treba vzdrževati. Zagotavljati je potrebno večnamenskost kmetijstva in ga povezovati s turizmom in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; spodbujati je potrebno alternativne oblike kmetovanja, predvsem biološki, sonaravni, ekstenzivni način kmetovanja.

Na gozdnih območjih je poleg primarne rabe dopustno še:
– vzdrževanje in obnova legalno zgrajenih objektov na lokacijah, ki so dobro dostopne in niso vidno izpostavljene, dimenzije, razmerja in materiali pa naj povzemajo značilnosti tradicionalnih objektov v teh območjih. Lovske opazovalnice naj bodo v celoti lesene;
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega prometa;
– gradnja objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav – podzemno ter poljskih poti; izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne alternativne rešitve,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak;
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– v območju gozdov z močneje poudarjeno varovalno in biotopsko funkcijo je potrebno zagotoviti stalno zastrtost gozdnih tal, naravno obnavljanje sestojev, razgibano zgradbo in ugoden razvoj vsem manjšinskim ekosistemom ter ohraniti primerne gozdne razmere za ogrožene in redke živalske vrste;
– v predelih s poudarjeno biotopsko funkcijo je potrebno izvajanje gozdnogospodarskih ukrepov pomakniti v letna obdobja, v katerih se živalskim vrstam, zaradi katerih ima določen predel poudarjeno biotopsko funkcijo, čim manj škodi. V območjih s poudarjeno varovalno in biotopsko funkcijo se je potrebno izogibati gradnji infrastrukturnih in drugih objektov;
– goloseki niso dovoljeni, vsi ostali posegi pa le po predhodnem mnenju in ob soglasju Zavoda za gozdove RS. Upoštevajo se omejitve pri gospodarjenju z gozdovi in poseganju vanje, na območju Krajinskega parka Lahinja so določene v »Odloku o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja» (SDL, št. 3/88) in »Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja» (Uradni list RS, št. 73/98).

Na širše zavarovanih območjih, naravnih vrednotah, ekološko pomembnih območjih (EPO) in habitatnih tipih (HT):
Veljajo varstveni režimi, varstvene in razvojne usmeritve ter pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot, navedeni v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-1990, dopolnjen 2002/1, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, novembra 2002 in odloka o razglasitvi KP Lahinja.

Območja, ki so namenjena poselitvi so razvrščena v morfološke enote:
– območja za stanovanja “S”,
– območja za stanovanja, kmetijstvo in turistično dejavnost na kmetiji “SK”,
– območja za jedro naselja ter centralne in oskrbne dejavnosti “J”,
– območja za stanovanja in obrt “SO”,
– območja za kmetijsko proizvodnjo “KP”,
– območja za cerkev in pokopališče “CP”,
– območja za rekreacijo, športna igrišča in turizem “R”,
– območja parkirišč “Pa”,
– obstoječa območja državnega pomena “OB”,
– območja predvidenih občinskih lokacijskih načrtov “OLN”,
– območja za turizem “Tu”.
Na območjih za stanovanja “S” se dovolijo stanovanjska namembnost ter pomožni objekti. Dovolijo se gradnje novih in nadomestnih stanovanjskih objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije, odstranitve in spremembe namembnosti za stanovanja ter prenove obstoječih objektov, vključno z nadzidavami in prizidavami. Dejavnosti in objekti, ki motijo bivanje, niso dopustni.
Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in turistično dejavnost na kmetiji “SK” se poleg objektov, ki so dovoljeni v območju “S”, dovolijo spremembe namembnosti stanovanjskih oziroma gospodarskih objektov za opravljanje domače obrti in za turizem na kmetiji ter gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti. Dovolijo se mirne poslovne dejavnosti (uslužnostna obrt ipd.).
Na območjih za jedro naselja ter centralne in oskrbne dejavnosti “J” se poleg objektov, ki so dovoljeni v območjih “S” in “SK”, dovolijo gradnje novih ter spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe osnovne preskrbe prebivalcev, gostinske dejavnosti, storitvenih, kulturnih in šolskih dejavnosti ter za potrebe domače obrti – ob pogoju, da je na gradbeni parceli možno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Na teh območjih so dovoljene ureditve jedra naselja, osrednjega simbolnega dela naselja, v katere spadajo ureditve za potrebe javnih prireditev in druženje prebivalcev ter osrednje zelene ureditve in podobno.
Na območjih za stanovanja in obrt “SO” se poleg objektov, ki so dovoljeni v območju “S” in “SK”, dovoli gradnja novih ter spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe obrtnih dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisane za bivalna okolja in imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod.
Na območju za kmetijsko proizvodnjo “KP” se ohranja oziroma vzpostavi kmetijska proizvodna dejavnost, ki vključuje proizvodne objekte in površine omejenih gabaritov. Objekti se lahko koncipirajo, dogradijo ali rekonstruirajo po pogojih, ki veljajo za gospodarske ali obrtne objekte, pri čemer je treba upoštevati posebne pogoje za omilitev vplivov na bivalno in drugo okolje in ustrezno integracijo območja v naselja.
Območja za cerkev ter cerkev in pokopališče “CP” se ohranjajo, dovolijo se širitve pokopališča in gradnja poslovilnih objektov ter druge pripadajoče ureditve (parkirišča ipd.), pri čemer pa je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča ter umeščenost v širši prostor in se čimbolj prilagajati reliefnim značilnostim prostora.
Na območjih parkirišč “Pa” se dovoli ureditev večjih, javnih površin za parkiranje za potrebe večjih javnih prireditev in turističnih ter drugih obiskov naselij. Tu se dovolijo spremljajoče ureditve – urbana oprema (prostori za sedenje, informacijske točke, robne ali vmesne zasaditve ipd.) in postavitev začasnih objektov.
Na območjih za rekreacijo, športna igrišča in turizem “R” se dovoli ureditev površin za rekreacijo, šport in turizem v povezavi z rekreacijo. V urbanem okolju se dovoli preoblikovanje prostora (reliefa) in trajnejše ureditve (postavitev servisnih objektov).
Na obstoječih območjih državnega pomena, (obstoječa območja vojske in blagovnih rezerv, ki se lahko prestrukturirajo) “OB” se dovoli ohranitev obstoječih dejavnosti ter gradnje nadomestnih objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave in odstranitve objektov ter spremembe namembnosti v okviru okoljsko neobremenilnih dejavnosti v obstoječih objektih. V primeru večjih sprememb je potrebna priprava izvedbenega prostorskega akta (lokacijskega načrta).
Na območjih predvidenih občinskih lokacijskih načrtov “OLN” se do sprejema občinskega lokacijskega načrta gradnje ne dovolijo. Dovolijo se le vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ne pa tudi spremembe namembnosti.
Na območjih za turizem “Tu” – grad Turn, domačija Butoraj 7- so dovoljene adaptacije, vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter dozidave objektov in spremembe namembnosti za potrebe turizma in bivanja, dovoli se postavitev gospodarskih objektov za potrebe turizma (npr. konjušnica), ni pa dovoljena postavitev gospodarskih objektov, ki bi služili le kmetijski proizvodnji. Vse ureditve se dovolijo v skladu s pristojnima službama za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot.”

Odprti prostor
Območja gradenj so razvrščena v morfološke enote:
območja za cerkev in pokopališče “CP”,
območja vinogradniške poselitve “V”,
območja za rekreacijo, športna igrišča in turizem “R”,
območja za kmetijsko proizvodnjo “KP”,
območja pridobivanja mineralnih surovin “MS”.
Območja za cerkev ter cerkev in pokopališče “CP” se ohranjajo, dovolijo se širitve pokopališča in gradnja poslovilnih objektov ter druge pripadajoče ureditve (parkirišča ipd.), pri čemer pa je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča ter umeščenost v širši prostor in se čimbolj prilagajati reliefnim značilnostim prostora in upoštevati usmeritve in pogoje pristojne kulturnovarstvene službe.
Na območjih vinogradniške poselitve “V” (vzorec tradicionalne razpršene gradnje) se dovoli gradnja gospodarskih objektov (zidanic, kleti) omejenih gabaritov, vendar ob pogoju zadostnih površin kmetijskega zemljišča (najmanj 15 a). Le izjemoma se (po pogojih 7. člena tega odloka) dovoli sprememba namembnosti gospodarskega objekta v turizem na kmetiji (oz. vinotoč) oziroma gradnja takih objektov. Dovolijo se adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov.
Na območjih za rekreacijo, športna igrišča in turizem “R” se dovoli ureditev površin za rekreacijo, šport in turizem v povezavi z rekreacijo v naravnem okolju. Te ureditve naj v naravnem okolju predvsem izkoriščajo danosti lokacije (dovolijo se manjša preoblikovanja reliefa). Nadkritje športnih površin in postavitev servisnih objektov se dovoli skladno s presojo občinskega urbanista.
Na območju za kmetijsko proizvodnjo “KP” se ohranja oziroma vzpostavi kmetijska proizvodna dejavnost, ki vključuje kmetijske objekte in površine. Objekti se koncipirajo, dogradijo ali rekonstruirajo po pogojih, ki veljajo za gospodarske ali obrtne objekte. Pri tem je treba upoštevati posebne pogoje za omilitev vplivov na naravno okolje in ustrezno integracijo območja v odprti prostor.
Na območjih pridobivanja mineralnih surovin “MS” je treba zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu s predvideno namensko rabo in po pogojih 27. člena tega odloka. Pred morebitnim odpiranjem novih ali širitvijo opuščenih površinskih kopov v posameznih nahajališčih je treba opraviti detajlne geološke raziskave.

A) Črnomaljski ravnik
– arhitektura stanovanjskih, turističnih in gospodarskih ter pomožnih objektov mora slediti tipiki obstoječih stavb (prostorska razmestitev, gabariti, proporci, slemena in nakloni streh, materiali, barve);
– stare, še ohranjene objekte, je treba ohranjati in prenavljati;
– dovolijo se spremembe namembnosti obstoječih (opuščenih) hiš in gospodarskih objektov ter prenova objektov, vendar ob pogoju, da se izgled objektov bistveno ne spremeni oziroma da se pri spremembah izgleda upoštevajo pogoji za arhitekturno oblikovanje, našteti v nadaljevanju;
– izjemoma se v območjih strnjenih delov vasi, usklajeno s tradicionalno parcelacijo, dovolijo vrstne stanovanjske hiše v manjšem obsegu. Postavitev novih večstanovanjskih objektov se ne dovoli, dovoli pa se preureditev obstoječih objektov večjih gabaritov v večstanovanjske objekte.
Oblikovanje vstopov v naselja in robov naselij:
– obstoječe izpostavljene objekte in degradirana območja na robovih naselij je potrebno obdati s sadnim drevjem ali drugimi avtohtonimi vrstami drevja;
– novogradnje na robovih naselij se omejujejo, oblikovane pa morajo biti tako, da ne bodo moteče vplivale na veduto, temveč jo bodo ustrezno dopolnjevale oziroma sanirale (nižji gabariti, temnejše fasade, vmesna in robna avtohtona ozelenitev), kar je posebej pomembno v naseljih ob ali v Krajinskem parku Lahinja in v drugih vedutno izpostavljenih naseljih.

Volumni objektov in strehe:
Gabariti novih objektov naj bodo čim bolj usklajeni s tradicionalnimi v tem prostoru. To velja tudi za prizidke k obstoječim objektom, ki naj se načrtujejo tako, da bo končni volumen usklajen s tradicionalnimi v tem prostoru. Nekakovostne suburbane objekte je treba prenavljati in prilagajati tradicionalni, kakovostni sodobni ruralni oziroma kakovostni sodobni tipologiji skladno s 5. členom tega odloka, kar vključuje tudi gradnjo prizidkov. Ti ne smejo presegati višinskega gabarita obstoječega objekta, končni volumen objekta mora upoštevati pogoje, naštete v nadaljnjih alineah tega člena. V območjih prevladujoče suburbane tipologije se dovolijo odstopanja skladno s presojo občinskega urbanista. Objekti se uredijo pod naslednjimi pogoji:
– stanovanjski objekti: višina do največ klet, pritličje, izjemoma nadstropje (v strmih legah), mansarda s kolenčnim zidom skritim pod kapjo. Tlorisno razmerje naj bo vsaj 1:1,4; streha naj bo simetrična dvokapnica, naklon strehe naj bo 38–45°, čopi in strešne frčade se dovolijo v območjih, kjer so običajni in v izrazito vetrovnih območjih. Skladno s presojo občinskega urbanista se dovolijo odstopanja od strmega naklona v primeru sodobno oblikovanih objektov, kjer se lahko uredi ravna, dvokapna ali enokapna streha, lahko tudi kombinacija ravne in dvokapne oziroma enokapne strehe.
– gospodarska poslopja: višina do največ (klet), pritličje in podstrešje, tlorisno razmerje naj bo vsaj 1:2; naklon strehe 38-45°, dovolijo se vmesne ravne strehe oziroma nadkritja. Čopi se dovolijo v območjih, kjer so običajni in v izrazito vetrovnih območjih. Dovolijo se odstopanja od strmega naklona v primeru objektov velikih dimenzij, če lokacija ni vizualno izpostavljena in kadar se gospodarski objekt uredi poenoteno s stanovanjskim objektom, ki mu pripada. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona (20–30°). Gospodarski objekti, ki se postavljajo v sklop obstoječih, naj se po dimenzijah in naklonu prilagajajo obstoječim. Dovolijo se gospodarski objekti večjih višinskih gabaritov, vendar le v primerih, ko je to nujno zaradi funkcioniranja gospodarskega objekta, kadar objekt ni vizualno izpostavljen oziroma je dobro zakrit s terenom in vegetacijo.
– poslovni objekti, obrtne in proizvodne delavnice ter drugi javni objekti: veljajo enaka določila kot za stanovanjske objekte, s tem, da naj bo tlorisno razmerje vsaj 1:1,2, višina lahko obsega pritličje in nadstropje, če objekt zaradi tega ne bo vidno izpostavljen in to ne bo v neskladju s skupnimi pogoji za gradnje in druge ureditve. Strešne frčade se ne dovolijo. Čopi se dovolijo v območjih, kjer so običajni in v izrazito vetrovnih območjih. Skladno s presojo občinskega urbanista se dovolijo odstopanja od strmega naklona v primeru sodobno oblikovanih objektov, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev dejavnosti V teh primerih se lahko uredi ravna streha, lahko pa tudi enokapna streha nižjega naklona (20–30°) ali kombinacija ravne in dvokapne strehe.
– pomožni objekti: višina je pritličje; naklon strehe in vrsta kritine naj bosta enaka kot na stanovanjskem objektu. Dovolijo se odstopanja od strmega naklona v primeru sodobno oblikovanih objektov, kjer se lahko uredi ravna ali enokapna streha z minimalnim naklonom. Čopi in strešne frčade niso dopustne. Postavitev pomožnega objekta ne sme načenjati vaškega roba ali ovirati manipulacije na dvorišču. Za pomožne objekte, s katerimi se (skladno z ZGO-1) opravlja dejavnosti kmetijstva, naj upoštevajo določila za gospodarska poslopja.
– Za vse strehe velja, da morajo biti strešine v istem naklonu (razen na frčadah) in da mora sleme potekati v smeri daljše stranice objekta. Na objektih, kjer so dovoljene frčade, te ne smejo presegati slemena strehe, lahko so pravokotne (dvignjene). 2 3Kritina naj bo opečna rdeča (opečni zareznik, druga podobna kritina) ali grafitno siva oziroma temno rjava. Ne dovolijo se svetle in bleščeče kritine.
Opomba: Za objekte posebne tipologije in namembnosti – začasni objekti: kioski ipd, avtobusna postajališča ipd., je dovoljena enokapna ali ravna streha, lesene ali druge montažne fasade, enostavno oblikovanje (tipološko svojstveno).

Fasade in odprtine
– fasade naj bodo svetle; v tradicionalni, lahko tudi sodobno koncipirani izvedbi;
– razmerja in velikosti fasadnih odprtin na objektu morajo biti usklajena;
– glavna fasada naj bo načeloma na vzdolžni strani objekta in ima lahko poudarjen vhod ali gank (v primeru postavitve objekta prečno na komunikacijo je lahko glavna fasada na prečni, ožji stranici objekta);
– objekt je lahko horizontalno in vertikalno členjen, odprtine naj bodo pri stanovanjskih objektih načeloma pokončne oblike;
– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov je potrebno ohranjati kakovostna razmerja, materiale, detajle, ki so že na objektu. Če se spreminjajo, jih je potrebno usklajeno spremeniti na celotnem objektu;
– fasade naj bodo ometane, omet naj bo v svetlih oziroma zemeljskih barvah in je lahko tudi dvobarven;
– fasade so lahko tudi lesene in zidane s kamnom, v bolj urbanih okoljih pa tudi iz sodobnih materialov in oblog (steklene, kovinske ipd.), vendar naj bodo po barvah usklajene z drugimi predpisanimi fasadami (v svetlih in zemeljskih barvah);
– zatrepi gospodarskih objektov in ograje balkonov naj bodo leseni – širše, vertikalno postavljene deske;
– balkoni se dovolijo izjemoma, če ni možna druga rešitev in če se s tem poboljšajo bivalni pogoji. Namesto balkonov naj se oblikujejo ganki ali lože (umaknjene z linije fasade v notranjost);
– na originalnih objektih se naj ohranja stare oblike fasadnih elementov;
– pri novih objektih se uporabijo tradicionalni materiali obravnavanega območja, posebej v območjih ohranjenih kakovostnih starih objektov;
– fasadne obloge iz ploščic in slike na fasadah načeloma niso dovoljene.

B) Kočevski Rog in vinogradniška območja zahodno od Črnomlja
– Ohranjene hise, stare kamnite zidanice z lesenim nadstropjem in lesene hrame je treba obnoviti na tradicionalen način, pri tem pa uporabiti le osnovne materiale (klesan kamen, navadna opeka, rezan les; polkrožna bruna se ne dovolijo, les naj bo nebarvan ali temno rjave barve – rdečkasti toni niso dovoljeni. Upoštevati je treba tradicionalno tipologijo;
– v tem območju se po pogojih 7. člena tega odloka v območju razpršene gradnje dovolijo predvsem gospodarski objekti – zidanice, v območjih vasi pa tudi drugi objekti,
– na gradbeni parceli zidanice ni možna postavitev pomožnih objektov, razen brajd in opornih zidov – le-teh v primeru, ko ni možno drugače urediti naklona zemljišča;
– objekti se postavljajo ob poteh, upoštevajoč konfiguracijo terena, in sicer vzdolžno ob poteh, kadar je to prevladujoči in kakovosten (tradicionalen) vzorec pozidave v bližnjem območju in prečno na poti, kadar je to prevladujoči in kakovosten (tradicionalen) vzorec pozidave v bližnjem območju;
– gradbene linije – objekti naj bodo od poti načeloma odmaknjeni največ 3 m v strmejših legah in največ 5 m v položnejšem terenu 3 oziroma 5 metrski pasovi vzdolž cest oziroma poti se namenijo ureditvam dostopov, parkirnih mest, brajd in podobno.

Volumni objektov in strehe
– stanovanjski, gospodarski, poslovni objekti: višina do največ klet, pritličje, izjemoma nadstropje (v strmih legah), mansarda; tlorisno razmerje naj bo vsaj 1:1,4; streha naj bo simetrična dvokapnica, naklon strehe naj bo 40–48°, čopi se dovolijo le izjemoma – le na stanovanjskih objektih in to v območjih, kjer prevladujejo.
– za vse strehe velja, da morajo biti strešine v istem naklonu in da mora sleme potekati v smeri daljše stranice objekta. Kritina naj bo rdeča (opečni zareznik, druga podobna kritina), lesena, slamnata. Kritina je izjemoma (če objekt ni poleg kakovostnih avtohtonih objektov) lahko tudi grafitno siva oziroma temno rjava. Ne dovolijo se svetle in bleščeče kritine.
– objekti naj se, v primeru potrebe po večjih dimenzijah od običajnih, delijo v več enot oziroma mora biti investitor lastnik večjega območja vinograda ali sadovnjaka (nad 25 a) ali pa mora objekt nameniti prostorsko ustrezni javni dejavnosti (npr. turizem na kmetiji, vinotoč ipd.). Tudi tak objekt naj bo v predpisanem tlorisnem razmerju 1:1,4, vendar je lahko tudi večjih gabaritov od običajnih, vendar ne več kot 1,5 krat.
– gospodarski objekti – zidanice, hisi in hrami so lahko višine do največ:
a) klet in pritličje, brez kolenčnega zidu, tloris je lahko največ 6 m x 8 m,
b) klet in podstrešje, kolenčni zid je lahko največ 1,40 m, vendar le, če je ta tip zidanice v bližnjem območju prevladujoč in če je klet s treh strani vkopana,
c) objekt ima le vkopano klet, streha je ravna, prekrita z zemljo in zatravljena,
d) hram – pritličje.
– Tloris je lahko največ 5 m x 7 m (razen pri gabaritih pod tč. a) dopustno odstopanje do + 10% in – 20%. Dopustni so tudi večji gabariti (s faktorjem 1,3) skladno s četrto alineo 7. člena tega odloka. Popolnoma vkopani deli teh objektov so lahko tudi večji. Večja odstopanja navzdol se dovolijo pri hramih, pri katerih se dovolijo tradicionalni gabariti in razmerja;
– Streha naj bo simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, orientacija slemena naj bo vzdolžno s pobočjem ali pravokotno nanj. To je odvisno od bližnjih kakovostnih oziroma prevladujočih objektov. Slemena objektov naj bodo vzporedna z njimi;
– Naklon strehe od 40 do 48 stopinj. Kritina naj bo temne barve (kot pri stanovanjskih objektih). Izjemoma so dovoljeni čopi, če so v bližnjem območju običajni, frčade in balkoni niso dovoljeni.

Fasade in odprtine
– fasade: naj bodo svetle; v tradicionalni izvedbi, razmerja in velikosti fasadnih odprtin na objektu morajo biti usklajena, okna naj bodo biti višja kot širša (razmerje 3:2);
– glavna fasada naj bo na vzdolžni strani objekta in ima lahko ima poudarjen vhod ali gank (v primeru postavitve objekta prečno na komunikacijo je lahko glavna fasada na prečni, ožji stranici objekta);
– objekt je lahko horizontalno in vertikalno členjen, odprtine naj bodo načeloma pokončne oblike;
– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov je potrebno ohranjati kakovostna razmerja, materiale in detajle, ki so že na objektu. Če se spreminjajo, jih je potrebno usklajeno spremeniti na celotnem objektu;
– fasade naj bodo ometane, omet naj bo v svetlih oziroma zemeljskih barvah;
– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom;
– zatrepi gospodarskih objektov in ograje gankov naj bodo leseni – širše, vertikalno postavljene deske;
– balkoni in ganki se dovolijo na vzdolžnih fasadah;
– stare oblike fasadnih elementov naj se ohranja na originalnih objektih;
– pri novih objektih se uporabijo tradicionalni materiali obravnavanega območja, posebej v območjih ohranjenih kakovostnih starih objektov;
– razen na sakralnih objektih ni dopustna fasadna obloga iz ploščic, slike na fasadah in podobno;
– detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni in preprosti, npr. opaž napuščev iz širših, vertikalno položenih ravnih desk, podobno ograje gankov, plotov, tlakovanje le na manjših površinah z domačim kamnom ipd.;
– pri lesenih objektih je treba uporabiti rezan les; polkrožna bruna se ne dovolijo, les naj bo nebarvan ali temno rjave barve – rdečkasti toni niso dovoljeni.

C) Območje med Lahinjo in Kolpo ter suburbano zaledje Črnomlja
Za to območje veljajo enaki pogoji kot za Črnomaljski ravnik (13. člen), pri čemer pa veljajo še naslednji pogoji:
– v naseljih prevladujoče suburbane tipologije se dovolijo odstopanja od tradicionalne tipologije po določilih 5. člena tega odloka;
– ohranjati je treba kmetijske programe v obstoječih vaseh;
– ohranjati je treba obstoječ razgiban, vrtačast relief. Dna in strme brežine vrtač se ohranjajo nepozidane.

Romska naselja Jama, Kanižarica, Čudno Selo in Lokve
Dovoli se gradnja gospodarskih in stanovanjskih objektov omejenih gabaritov. Dovolijo se tlorisni gabariti objektov do 8 m x 12 m, +,- 10% možnega odstopanja ter višina: klet, pritličje in mansarda. Nadstropje se dovoli le v strmih terenskih razmerah. Upoštevajo se tudi (V.) merila in pogoji za oblikovanje objektov in ureditev tega odloka. Objekti naj se postavljajo v urejenih linijah ob poteh, vezani naj bodo na enostaven dostop. Vstopi v območja se sanirajo – zasadi se avtohtona vegetacija oziroma ohrani gozdni rob. Obstoječe objekte je treba dokončati. Po dograditvi objektov je treba okolico urediti, zatraviti in zasaditi z avtohtonim drevjem.
Ograje, urbana oprema
– Ograje naj bodo lesene (leseni plotovi po vzoru tradicionalnih) ali kovinske (mreža) in so dopustne do višine 1,20 m. Dovoli se tudi uporaba žive meje (nizke grmovnice: gaber, liguster).
– namestitev košev za odpadke, klopi, uličnih svetilk, informativnih panojev in drugih elementov urbane opreme se lahko postavlja v območjih jeder naselij.
– vsi ti elementi morajo biti poenoteni po materialih in oblikovanju, uporabljajo naj se materiali: les, kamen, kovina, beton.
Vrtovi, sadovnjaki, brežine
Vrtovi in sadovnjaki med objekti naj se oblikujejo in obdelujejo na tradicionalen način – steklenjaki ali plastenjaki niso dovoljeni na izpostavljenih mestih in na območju krajinskega parka. Brežine naj se utrdijo in ozelenijo, podporni zidovi so dopustni, kjer brežine ni možno drugače zavarovati in morajo biti zidani z naravnim kamnom. Če je potrebna večja višina, naj se le-ta prekine z vmesno brežino. V vinogradniškem območju naj se namesto nadstrešnice, ki se ne dovolijo urejajo brajde – na lesenih ali drugih transparentnih konstrukcijah.
Javne zelene površine, parki
Se ohranjajo oziroma vzpostavljajo na predvidenih javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje linijskih zasaditev ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Gradbene parcele objektov, dostopi, parkiranje
V primeru vrtačastega terena so običajne gradbene parcele objektov lahko razmeroma velike (1000m2), dna in strme brežine vrtač se ohranjajo kot nepozidane. Pozidavo je dovoljeno zgoščati na mestih, kjer to dovoljujejo reliefne razmere (robovi vrtač). V območjih uravnanega reliefa so gradbene parcele manjše in v celoti izkoriščene (do 700m2). Dostopi do objekta naj bodo po najkrajši možni poti z javne poti ali ceste, na tem mestu se uredi prostor za parkiranje (trava, travne plošče, makadam ali asfalt, izjemoma tlakovanje). Za razmejitev med parcelami naj se postavljajo leseni plotovi po vzoru tradicionalnih, ozelenitev z živicami in pasovi grmovnic ali drevja, izjemoma mreže in ne zidovi.
Rekreacijske površine
Na naravno ravnem prostoru oziroma na takem prostoru, ki ga je možno primerno urediti brez večjega preoblikovanja reliefa, se lahko uredijo travnata igrišča, šotorišča. Druga igrišča in ureditve za rekreacijo, ki zahtevajo večja preoblikovanja reliefa in tlakovanja oziroma druge ureditve (asfaltirane površine, postavitev servisnih objektov, priključitev na infrastrukturo) se uredijo na za to predvidenih površinah v območjih naselij ali v njihovi neposredni bližini. V bližini naselij pogostih turističnih obiskov so priporočljive tudi druge oblike rekreacije (trim steze, sprehajalne peš poti, jahanje, čolnarjenje).
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge parterne ureditve
Poenotena avtobusna postajališča se urejajo na celotnem obravnavanem prostoru. Objekti naj bodo tipski, montažni, leseni, usklajeni s prostorom in značilno arhitekturo (vendar s svojstveno tipologijo). Na območju avtobusnih postajališč se zagotavlja ozelenitve s tradicionalnimi drevesi in namestitev urbane opreme.
– Parkirišča naj bodo na neizpostavljenih mestih (na ravnem terenu) in ozelenjena z avtohtonim zelenjem.
– Druge javne ureditve naj bodo usklajene in poenotene; javne površine naj bodo tlakovane (naravni kamen, les, prod ipd.). V območjih, ki so opremljena z javno razsvetljavo, naj se uporabi enoten tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi, koši za smeti).
– V obstoječih naseljih se dovoli ureditev parkirnega mesta za tovorna (gospodarska) vozila le v območjih za stanovanja in obrt (SO). Večja parkirišča (3PM) za tovorna (gospodarska) vozila se lahko uredijo le v okviru večjih obrtnih območij, ki se urejajo kompleksno (z lokacijskim načrtom).

Cestno omrežje
Pri gradnjah je potrebno upoštevati naslednjo zakonodajo, normative in predpise:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97);
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98);
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98);
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00);
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991);
– Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03);
– Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99);
– JUS-i za cestogradnjo;
– JUS-i za materiale uporabljene v cestogradnji.
Poleg tega je treba pri gradnjah v območju državnih cest upoštevati še pogoje:
– Varovalni pas državnih cest se določi v skladu s 47. členom zakona o javnih cestah. Investitorji morajo na podlagi ustrezno pripravljene dokumentacije pridobiti projektne pogoje in mnenje s strani upravljavca Direkcije RS za ceste za poseg v varovalni pas in cestno telo državne ceste.
– Priključevanje obravnavanih objektov na kategorizirane ceste: vsi objekti se na te ceste praviloma navezujejo preko obstoječih cestnih priključkov. Za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov je investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v smislu 54. člena zakona o javnih cestah.
– Na celotni trasi državnih cest se mora predvideti ustrezna vertikalna in talna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
– Meteorne in druge odpadne vode z objektov, parcel in zunanjih ureditev je potrebno projektirati tako, da le-te ne bodo pritekale na cesto oziroma na njej celo zastajale in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
– Za promet pešcev je potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni. Elemente za pločnik je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi. Za kolesarke steze je potrebno pri nadaljnji obdelavi predvideti ustrezen koridor.
– Pri nadaljnji projektni obdelavi je potrebno prikazati vse tangence komunalne infrastrukture z državnimi cestami cesto.
– Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in podobnega.
Za gradnje v območju drugih cest je treba upoštevati pogoje:
– Za gradnje v območju varovalnih pasov drugih cest je potrebno mnenje upravljavca ceste v skladu z odlokom o občinskih cestah ali zakonom o javnih cestah ZJC. Glede na kategorijo ceste so širine varovalnih pasov, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na obe strani po Odloku o občinskih cestah v občini Črnomelj (Uradni list RS, št. 60/01): LC – lokalne ceste in LK – mestne ceste 8 m, LZ – zbirne mestne ceste 10 m, JP – javne poti 6 m in javna pot za kolesarje 3 m.
– Dostopi morajo biti minimalne širine 4,0 m z največjim vzponom 3,5%.Meteorne vode z dvorišč in dostopov ni dovoljeno spuščati na javno cesto, dostope je treba utrditi, vrhnja plast pa mora biti dodatno utrjena (asfalt ali druga prevleka).
– Z vidika zagotovitve varnosti v cestnem prometu je treba ugotoviti primernost dostopa in pridobiti soglasje upravljavca ceste. Pri projektiranju se morajo upoštevati veljavni tehnični predpisi s tega področja.
– Ureditve cest v naseljih morajo vključevati tudi ureditev obcestnega prostora, ki je namenjen pešcem (peščene ali tlakovane površine, urejeno zelenje, ograje...). Ob vstopnih točkah v Krajinski park Lahinja je potrebno zagotoviti parkirne površine za avtobuse in osebne avtomobile.
– Če se ali se bo v objektu opravljala dejavnost, se morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in predvidenega števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na gradbeni parceli objekta. Pri tem je treba upoštevati Temeljne predpise o projektiranju mestih prometnih površin – Mirujoči promet.
Železniško omrežje
Pri gradnjah in drugih ureditvah je treba upoštevati predpise s tega področja in pridobiti soglasje upravljavca.
Letalski promet
Območje Občine Črnomelj se nahaja v »kontrolni coni CTA – Dolsko«. Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno.
Zunaj cone letališča štejejo za ovire:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča;
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd.
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno ustrezno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

Komunalna infrastruktura
Pri gradnjah je potrebno upoštevati sprejete odloke in tehnične pravilnike o komunalni infrastrukturi v Občini Črnomelj.
Oskrba s pitno vodo
Obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in zahtevami upravljavca vodovoda. V primerih, ko ni mogoče zagotavljati pitne vode, se izvedejo higienske kapnice. Le-teh ni dovoljeno predvideti v primeru kompleksnih gradenj. Pri načrtovanju in gradnji vodovodnega omrežja je treba upoštevati potrebe po požarni vodi skladno s predpisi s tega področja. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. Zahteve za dopolnitev, posodobitev omrežja in zamenjavo pripravi upravljavec vodovoda.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Neonesnažene meteorne vode je mogoče odvajati neposredno na teren, v ponikalnice, v naravni ali grajeni odvodnik tako, da s tem ni povzročena erozija in plazenje zemlje, ter da s tem niso ogroženi vodnogospodarski in drugi objekti ter stabilnost naravnih in umetnih strug vodotokov.
Fekalne odpadne vode je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisanim režimom upravljavca kanalizacije. Kjer javne kanalizacije ni, je treba za odvajanje fekalnih odpadnih voda zgraditi neprepustne greznice brez pretoka v ponikalnice oziroma vodotoke.
Tehnološke odpadne vode je treba očistiti do predpisane stopnje za izpust v javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma vodotok. Živalske iztrebke, tako gnoj kot gnojevko, je treba skladiščiti v ustrezno zgrajenih gnojiščih in jamah oziroma lagunah za gnojevko in gnojnico. Če se v objektu odvija dejavnost in se uporablja tehnološka voda, je potrebno le-to očistiti do take mere, da se lahko izpusti v vodotok. V tem primeru mora investitor pridobiti predhodno mnenje upravljavca in urediti odvod skladno s Strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85). Izpust meteornih voda s parkirišč je dovoljen v ponikovalnico zgolj preko lovilcev olj.
Komunalni in drugi odpadki
Če je objekt zgrajen v območju, kjer je organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora investitor nabaviti kontejner in odpadke zbirati skladno z navodili komunalnega podjetja, pristojnega za odvoz odpadkov. Komunalni odpadki iz območij brez odvoza odpadkov se morajo odlagati v kontejnerje v območjih z urejenim odvozom. Kontejnerji morajo biti postavljeni na utrjeni površini, na prometno dostopnem mestu, vendar izven cest in ne na območjih kakovostnih vedut. Pri opredelitvi končne dispozicije posebnih odpadkov je potrebno upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Ogrevanje
Objekti, ki bodo ogrevani na tekoče gorivo, morajo imeti predvideno hrambo goriva v dvoplaščnih vkopanih cisternah, opremljenih s predpisanimi kontrolnimi in varnostnimi napravami, ali enoplaščnih cisternah, ki bodo vgrajene v lovilne posode ali prostor v objektu, ki bo izveden kot lovilna posoda.
Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in drugih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana pred onesnaženjem. Na vinogradniških območjih se cisterne za plin lahko locirajo le v objekte ali pa morajo biti v celoti vkopane.

Energetska infrastruktura
Oskrba z električno energijo
Za obstoječe in predvidene povezave z visokonapetostnimi daljnovodi je potrebno rezervirati oziroma upoštevati daljnovodne koridorje. Gradnja novih objektov, naprav, prizidav in nadzidav v območju daljnovodnih koridorjev ni možna.
V primeru načrtovanja novih naselij, obrtnih con oziroma objektov, za katere se predvideva potreba po priključitvi na elektroenergetsko omrežje, je potrebno rezervirati koridor za izgradnjo visokonapetostnih nadzemnih oziroma podzemnih vodov ter na koncu teh koridorjev predvideti prosto lokacijo za izgradnjo transformatorske postaje. Lokacija mora biti čim bližje bodočim uporabnikom in dostopna z vozili.
Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma izgradnjo novih elektroenergetskih naprav in vodov, ki jo predvidi Občina Črnomelj, se je potrebno predhodno uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana, PE Novo mesto in PE Kočevje. Vsa dela v zvezi z elektroenergetskimi napravami in vodi izvede omenjeno podjetje, in sicer po predhodnem naročilu in na stroške investitorja.
Pri izvedbi novih priključkov je treba upoštevati predpise s tega področja in predhodno pridobiti energetsko soglasje. Električne vode nizke napetosti se v največji meri izvede podzemno.
Telefonsko in drugo telekomunikacijsko omrežje
Gradnja novih objektov, naprav, prizidav in nadzidav v območju koridorjev telekomunikacijskega omrežja ni možna. V primeru načrtovanja novih naselij, obrtnih con oziroma objektov, za katere se predvideva potreba po priključitvi na telekomunikacijsko omrežje, je potrebno rezervirati koridor za izgradnjo vodov.
Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma izgradnjo novih telekomunikacijskih vodov, ki jo predvidi Občina Črnomelj, se je potrebno predhodno uskladiti s pristojnim podjetjem. Pri izvedbi novih priključkov je treba upoštevati predpise s tega področja in predhodno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.
Objekti omrežja mobilne telefonije se lahko postavljajo ob naslednjih pogojih:
– lokacija oddajnika ne sme biti vizualno izpostavljena v širših pogledih, temveč naj bo zakrita za avtohtono vegetacijo, reliefom ipd.,
– dostopi do oddajnikov naj se navezujejo na obstoječe ceste, poti in poljske poti,
– postavitev oddajnikov v bližini ali v naselja je treba načrtovati ob upoštevanju pogojev za urejanje posameznega naselja (v strokovnih podlagah k tem PUP).
– vsi novi elektro in TK vodi se morajo na območju naselij voditi pod zemljo. Izjema so območja arheoloških najdišč, za katera veljajo pogoji po 26. členu tega odloka.

Obramba
Za področje obrambe je perspektivno območje Lokve, kot območje izključne rabe za potrebe obrambe.
Blagovne rezerve
Opuščeno območje obrambe na območju k.o. Talčji Vrh se lahko nameni za skladišče naftnih derivatov (za državne blagovne rezerve).
Zaščita in reševanje
S področja zaščite in reševanja je potrebno upoštevati določila 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01). Pri tem je potrebno zagotoviti:
pogoje za varen umik ljudi in premoženja;
potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara;
prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo.

Usmeritve in pogoji za varstvo vodnih virov
– poseganje na poplavne površine, ki predstavljajo retencijski prostor, ni dovoljeno;
– vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. kakovostni razred, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe,
– pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
– na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedane dejavnosti in gradnje ter druge ureditve, ki so določene v 84. členu zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče in sega pri vodah 1. reda 15 m od roba, pri vodah 2. reda pa 5 m od roba vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
– gradnja je omejena tudi na ogroženih območjih, kamor spadajo poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja. Za vsa ta območja je treba pri gradnjah in drugih ureditvah upoštevati določila 85. in 89. člena zakona o vodah.
– vse gradnje in druge ureditve, ki bi lahko trajno ali začasno vplivale na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
– gradnja objektov v območjih varstvenih pasov zajetih vodnih virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (črpališče Dobliče – Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, Črpališča na Kolpi na Vinici in črpališča v Dobličah, SDL, št. 14/88) mora biti skladna z zahtevami, ki so predpisane za posamezni varstveni pas. Posegi niso dopustni v ožjih varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo, območij zdravilnih voda, zdravilnega blata, peska, plinov in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih ureditev,
– izjemoma so dopustni objekti, namenjeni oskrbi s pitno vodo in ureditve v območjih zdravilnih resursov, ki so namenjeni izkoriščanju le-teh, in ki so strokovno neoporečno izvedeni.

Usmeritve in pogoji na območjih ohranjanja narave
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja se po zakonu o ohranjanju narave-ZON (Uradni list RS, št. 22/03-prečiščeno besedilo) aktivno vključuje v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON-a).
1. Na območjih naravnih vrednot (naravne dediščine) in zavarovanih območij je treba upoštevati naslednje splošne usmeritve:
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje in druge ureditve, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave;
– načrtovanje gradenj in drugih ureditev mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora;
– v največji meri je treba varovati naravne vrednote (naravno dediščino) na mestu samem;
– v postopkih načrtovanja, rabe in izkoriščanje naravnih dobrin in urejanje prostora, mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON);
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih ali živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON);
2. Za predlagani Regijski park Kočevsko-Kolpa naj se smiselno upoštevajo usmeritve in conacija parka, opredeljene v študiji » Regijski park Kočevsko-Kolpa – izhodišča za načrt upravljanja«, ki sta ga izdelala Uprava RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije, marca 2001.
3. Na drugih naravnih vrednotah oziroma naravni dediščini in zavarovanih območjih, naj se upoštevajo varstveni režimi, varstvene in razvojne usmeritve ter pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot oziroma naravne dediščine, navedene v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-1990, dopolnjen 2002/1, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, novembra 2002.
4. Z vidika biotske raznovrstnosti so predlagana ekološko pomembna območja (EPO) in habitatni tipi (HT), za katere so splošne varstvene in razvojne usmeritve podane v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-1990, dopolnjen 2002/1, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, novembra 2002.
5. Z namenom odkrivanja, dokumentiranja in ohranjanja novih geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot (naravne dediščine) ter nadzora in opredelitve ustreznega načina varstva le-teh ob odkritju, so na novo opredeljena območja pričakovanih naravnih vrednot (OPNV). Kartografske podlage za PP Slovenije, M 1:500.000, MOPE Agencija RS za okolje, Ljubljana; februar 2002.
6. Za vse posege, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote (naravno dediščino) ali zavarovana območja, podano v Naravovarstvenih smernicah (ZRSVN, OE Novo mesto, november 2002), je po 104. in 105 členu zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03-prečiščeno besedilo) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda MOPE.
7. Naravovarstvene smernice in kartografske priloge Naravovarstvenih smernic (TTN M 1:5000) prikazujejo objekte in območja naravnih vrednot (naravne dediščine), širša zavarovana območja, ekološko pomembna območja in habitatne tipe.

Usmeritve in pogoji za varstvo kulturne dediščine
Za presojo vplivov na nepremično kulturno dediščino je v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), v nadaljevanju tudi ZVKD, potrebno upoštevati »Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Črnomelj«, v nadaljevanju tudi SZ, ki jih je izdelal ZVKDS, OE Novo mesto.
Pomembnejša kulturna dediščina (PKD) na območju:
Naklo v Beli krajini – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 1733)
Pusti Gradec – Arheološko najdišče Okljuk (EŠD 7159)
Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632)
Stražnji vrh – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 926).
Na območjih in objektih kulturne dediščine (v nadaljevanju tudi KD) se upoštevajo smernice:
– načrtovanje gradenj naj temelji na predhodni analizi kulturnih značilnosti prostora,
– dediščino je treba v največji meri varovati na mestu samem,
– gradnje in dejavnosti je treba načrtovati tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine,
– novi posegi naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti,
– ohranjati je treba kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto prostora,
– na območjih kulturne dediščine imajo obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami,
– za posamezne tipe KD veljajo varstvene usmeritve in pogoji, predpisani v SZ,
– KD se varuje v svojem vplivnem območju, skladno s SZ,
– varstvo KD predstavlja javni interes, ki ima prednost pred parcialnim,
– za podrobnejše ravni urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja načeloma velja individualni pristop na osnovi konservatorskga programa,
– kulturnovarstveni pogoji določajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati projektna dokumentacija oziroma dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo gradenj in ki je v zvezi z varstvom in ohranjanjem KD – v skladu s 45. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
– kulturnovarstveno soglasje potrdi, da je projekt PGD (oz. dokumentacija za izvajanje del) izdelan v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji – v skladu s 46. členom ZVKD.

Usmeritve in pogoji za pridobivanje mineralnih surovin
Pri posegih s področja pridobivanja mineralnih surovin je potrebno upoštevati Strokovno mnenje Geološkega zavoda Slovenije, izdelano v juliju 2002. Nanašajo se na energetske mineralne surovine ter kovinske in nekovinske mineralne surovine (tehnični kamen – apnenec in dolomit, opekarska glina, naravni (okrasni) kamen).
Za morebitna druga posamezna nelegalna območja izkoriščanja mineralnih surovin (ki niso našteta v tem strokovnem mnenju), ki pogosto predstavljajo nelegalna odlagališča odpadkov, naj se predvideva sanacija, da bi se preprečile še večje ekološke obremenitve okolja. Pri tem naj bodo prednostno obravnavana tista nahajališča, ki predstavljajo nevarnost za okolje in naravne vire (predvsem vode).
Za opredelitev novih ali obstoječih območij izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti predhodno izdelane strokovne podlage, vključno z masnimi bilancami potreb po določeni mineralni surovini in s celovito presojo vplivov tovrstnih posegov na okolje. Upoštevana mora biti tudi vsa zakonodaja in predpisi s tega področja.
Pred morebitnim odpiranjem novih ali širitvijo opuščenih površinskih kopov v posameznih nahajališčih naj zainteresirani pobudniki pred aktiviranjem izvršijo detajlne geološke raziskave, skladno z veljavnimi predpisi s tega področja
Aktivni in opuščeni kamnolomi in peskokopi:
– Rudnik Kanižarica v zapiranju: sanacija se izvede skladno s programom zapiranja;
– Kamnolom apnenca Suhor: pripravi se celovita rešitev razširitve in sanacije;
– Kamnoloma dolomita Hrast pri Vinici: pridobivalna prostora sta omejena, širitev se ne predvideva;
– -. Površinski kopi dolomita Rodine, Dragovanja vas: površinski kopi se sanirajo in rekultivirajo (izravnave terena, zasutje ter rekultivacija);
– Opuščen kamnolom apnenca Mali Nerajec: se opusti, sanacija ni potrebna, ob ustrezni ureditvi (poti, razlagalne table) je primeren za učne namene in obisk javnosti;
– Opuščeni kamnolom dolomita Stari trg ob Kolpi: območje se sanira skladno z izdelanim projektom sanacije;
– Opuščeni peskokop Veliki Nerajec: se uredi skladno s 30. členom tega odloka (peskokop Vel. Nerajec).

Usmeritve in pogoji za varstvo okolja
Potrebno je upoštevati okoljevarstveno zakonodajo, ter podzakonske akte, ki urejajo področja zraka, tal, voda, hrupa, elektromagnetnih sevanj in ravnanja z odpadki. Za objekte, kjer se odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je potrebno izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi rešitvami. Predvideni poseg ne sme povzročati v okolju večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri umestitvi dejavnosti v prostor je potrebno poleg splošnih pogojev upoštevati še, da:
– dejavnost ne sme povzročati emisij v zrak;
– dejavnost ne sme povzročati prekomernega hrupa, kot je predpisano za vsako območje;
– dejavnost ne sme povzročati prekomerne obremenitve cestnega omrežja.
Izjeme so območja morfoloških enot SO in KP (po pogojih 10.člena tega odloka), ki spadajo v območje III.stopnje varstva pred hrupom.

Usmeritve in pogoji za turizem in rekreacijo
Izletniški turizem, rekreacija, ogledi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov:
– dovoljene so oblike rekreacije, kot so ogledi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, izletništvo, sprehajanje, tek – jogging, pikniki, kolesarjenje, jahanje, smučanje na obstoječih smučiščih;
– dovoljeno je vsebinsko in prostorsko širiti (novogradnje) obstoječo turistično ponudbo, pri čemer pa je treba ob vsakršnih spremembah dejavnosti in obsega strokovno presoditi potencialne negativne vplive na prostorske vrednosti;
– v bližini turističnih točk morajo biti zagotovljena urejena parkirišča in sistem označb oziroma informacij;
– poškodbe vegetacije, tal in reliefa v območjih turističnih in rekreacijskih ureditev je treba sprotno sanirati.
Turistična delavnost na kmetiji:
– turizem na kmetiji naj vključuje predvsem dejavnosti, ki so tradicionalne v določenem območju;
– ponudba na turistični kmetiji naj bo povezana s kmetijsko dejavnostjo, z lesno-proizvodnimi dejavnostmi in drobno oziroma domačo obrtjo;
– pri urejanju kmetij s turistično ponudbo je treba zagotoviti uporabo avtohtonih sadilnih in gradbenih materialov ter upoštevati značilnosti avtohtone arhitekture;
– kmetije s turistično dejavnostjo morajo imeti zagotovljeno ustrezno parkirišče, infrastrukturno opremo, predvsem pa odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
Termalni turizem – območje predvidenih toplic pri Vel. Nerajcu: v primeru ugotovitve smiselnosti izkoriščanja mora biti lokacija objektov in ureditev izbrana na podlagi celovite prostorske analize, predvidijo se tudi kompleksne prostorske ureditve.

Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta in pripadajočih ureditev,
– oblikovanost zemljišča ter obstoječe parcelne meje oziroma lastništvo,
– lego sosednjih objektov, dostop z javne ceste oziroma poti,
– potek infrastrukturnih vodov ter
– sanitarno-tehnične zahteve.
Pri določanju gradbene parcele kmetije je treba upoštevati še razporeditev objektov v okviru kmečkega dvorišča ter potreben manipulacijski prostor.
Velikost gradbene parcele za stanovanjsko hišo je praviloma največ 800 m2, za kmetijo in obrtne dejavnosti pa 2000 m2. Pri slednjih so možna tudi odstopanja, če obseg dejavnosti zahteva večjo parcelo, ki jo je prostorsko možno zagotoviti.
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo biti vsaj 3 m. Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od sosednjih objektov.

A) Črnomaljski ravnik
Belčji Vrh: Sanirati je treba vedutno izpostavljen SZ rob vasi. Ob vstopnem delu v vas pri cerkvi ter v osrednjem delu vasi (ob križišču poti v sadovnjaku) naj se uredita jedri vasi. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje. Objekti naj bodo postavljeni nizko po terenu, locirani v tradicionalnem poselitvenem vzorcu in oblikovani v tradicionalnih gabaritih.
Brdarci: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi (predvsem južni). Na križišču poti v središču vasi se uredi izrazitejše jedro z manjšo javno površino (zbiranje vaščanov, prireditve ipd.). Zgostitev pozidane strukture je smiselna predvsem ob obstoječih komunikacijah.
Zapolnijo naj se obstoječi prazni objekti, lokacija zapuščene domačije na zahodnem robu vasi se uporabi za novo pozidavo. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju.
Severno od vasi je dislocirano območje (nekdanja lokacija gradu). Na stavbnem zemljišču ob poti se uredijo objekti, orientirani v eno smer. Preostala površina se uredi kot območje za vrtnarjenje z rastlinjaki, prav tako orientiranimi v eno smer. Območje se vizualno zaščiti z drevesno in grmovno vegetacijo, ki se dosadi ob poljski poti na JZ strani območja.
Breznik: Vedutno izpostavljen vzhodni rob vasi naj se vizualno sanira z novo pozidavo ter zasadi z avtohtono vegetacijo. Območje gradu Turn se v povezavi s kapacitetami v vasi uredi kot turistična točka. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Omogoči naj se razvoj obrti in starih obrti, razvoj turizma v povezavi z gradom Turn ter aktivno rekreacijo v naravnem okolju. Uredijo naj se gostinske in nočitvene zmogljivosti v povezavi s ponudbo KP Lahinja ipd.
Črešnjevec pri Dragatušu: Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja ter manjše nočitvene zmogljivosti, gostinstvo ipd. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Dobliče: Omejevati je treba suburbani tip novogradnje. Ohranja se izjemno raznovrstnost vasi – kočevarska struktura v pobočju, ravninska tipologija na ravnini. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati, možna so odstopanja na območjih, kjer je suburbani tip objekta prevladujoč. Jedro vasi pri postajališču naj se izrazitejše oblikuje in opremi z urbano opremo.
Dragatuš: Varovati je treba severni rob vasi, kjer se dovolijo manjše zapolnitve pozidave, zakrite z vegetacijo. Zapolnitve pozidave pod regionalno cesto (na zahodu) – novi objekti naj bodo nizki, po robovih parcel naj se zasadi avtohtona vegetacija. Jedro vasi naj se uredi (talne ureditve) in opremi z urbano opremo. Pokopališče se razširi, uredi se poslovilni objekt. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju, ne pa nujno po velikosti in materialih. Upoštevajo se lahko kakovostnejši primeri suburbane tipologije naselja. V območju ob RC se dovolijo javne ureditve, vezane na cesto (avtobusni postajališči, bencinski servis s spremljajočim programom). Te ureditve naj bodo transparentne.
Dragovanja vas: Vzhodni rob vasi se sanira z zasaditvijo avtohtone vegetacije. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Obstoječa smučarska skakalnica poleg vasi se ohrani in ustrezno uredi. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Golek: Varovati je treba vedutno izpostavljen južni rob vasi, vedute na cerkev se ne smejo zakriti, lahko pa se zasadi avtohtona vegetacija. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja, lahko pa tudi manjše nočitvene zmogljivosti, gostilne z domačo ponudbo ipd.
Gornja Paka: Ohranja se nizka, podolžna silhueta vasi z vmesnim drevjem, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Objekti na obodnih legah (posebej na zahodnem in južnem robu vasi) morajo biti nizki, zakriti z vegetacijo, varuje se silhueto vasi v pogledih z zahoda. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati.
Jerneja vas: Med deloma naselja se ohranijo odprte površine v kmetijski rabi. V osrednji del naselja (pri kapelici) se umestijo javne dejavnosti. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju objektov, zlasti na lokacijah ob vstopih v naselje, čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture v obeh delih naselja.
Knežina: Prednostno naj se prenavljajo obstoječi objekti in ohranja obstoječa struktura, pri novih objektih pa je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Uredi se jedro vasi (na križišču cest v središču vasi). V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Kvasica: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi (posebej na jugu). V pasu ob regionalni cesti se pred objekti zasadi avtohtona vegetacija. Pri novih objektih je treba upoštevati tradicionalno strukturo, tipologijo starih objektov in kakovostno obnovljene objekte. Uredi naj se jedro vasi pri gostilni. Omogoči naj se razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja, obstoječe gostinske in nočitvene zmogljivosti naj se dopolnijo v sklopu domačij ali posameznih objektov.
Mala Lahinja: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi. Ohranja se obstoječi zahodni rob pozidave. Znotraj vasi se predvidi javna ureditev v okviru KP Lahinja (skansen v obstoječem sadovnjaku v osrednjem delu vasi). Naselje naj se ne širi na območje habitatnih tipov. Varuje se vstopni del vasi s kapelico, sanira pa jugovzhodni rob vasi (ozelenitev, zgostitev pozidane strukture, tipološko preoblikovanje objektov).
Mali Nerajec: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi (V, SV in JV). V pasu ob regionalni cesti se nasproti obeh gostiln poleg avtobusnega postajališča uredi večje javno parkirišče z informativno točko za KP Lahinja. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja, lahko pa tudi nočitvene zmogljivosti, gostilne ipd.
Mihelja vas: ohranja se nizka podolžna silhueta pozidave vasi, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Jedro vasi naj se izrazitejše oblikuje. Vizualno izpostavljen vzhodni rob vasi se sanira z zasaditvijo.
Obrh pri Dragatušu: Pri novih objektih je treba upoštevati tradicionalno strukturo in kakovostne novejše objekte. Obstoječe oporne zidove je treba ozeleniti, novi pa se ne dovolijo, oziroma le izjemoma (kot kamniti, obloženi s kamnom in višinsko omejeni). Z avtohtono vegetacijo se ozeleni neusklajene robove vasi. Stare, še ohranjene objekte, je treba ohranjati in prenavljati.
Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju, lahko pa tudi manjše nočitvene zmogljivosti, gostilne ipd.
Otovec: poselitev naj se omeji na robove naselja in obstoječe odprte prostore v naselju, ohranita se dva ločena dela vasi. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju objektov čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture. Dejavnosti naj se umeščajo v bližini ceste in železniške proge, nad naseljem pa je dovoljena tudi postavitev zidanic – skladno s pogoji za vinogradniška območja.
Petrova vas: nizka podolžna silhueta pozidave naj se ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Strnjuje se pozidava vasi, vmes pa se ohranjajo zelene površine na smiselnih mestih – kot cezure med različnimi gručami ali kraki pozidave. Ohranja se izpostavljen vzhodni rob vasi, ki se dodatno zasadi z avtohtono vegetacijo. Na tem robu se dovoli postavitev tradicionalnih lesenih gospodarskih objektov. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Vas naj se s pešpotjo neposredno poveže z območjem cerkve in pokopališča. Posamezne cezure nepozidanega prostora naj se ohranijo. Območje poselitve nad železniško progo: ohranja se obstoječa gradnja, nova gradnja pa se dovoli po pogojih za vinogradniška območja (posebej 7., 16., 17. in 18. člen tega odloka).
Podlog: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi (zahod), v pasu vzhodno od kmetijske farme se pred objekti zasadi avtohtona vegetacija. Pri novih objektih je treba upoštevati tradicionalno tipologijo in strukturo, pa tudi kakovostne novejše objekte. Otok na križišču cest se ohranja kot zelena površina, nasproti obstoječi ureditvi za sedenje ob vhodu v vas. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja, lahko pa tudi manjše nočitvene zmogljivosti, domače gostilne ipd.
Pusti Gradec: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi na vseh straneh. Zahodni rob vasi se zasadi z avtohtono vegetacijo s postavitvijo tradicionalnega lesenega objekta. Pozidava se lahko zgošča znotraj naselja, vendar naj se med objekti še ohranja značilne zelene vrtove. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Omogočiti je treba razvoj turizma v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja. V osrednjem delu vasi je prostor za javne ureditve (parkirišče, sanitarije, informacijska točka v starem objektu, prenesenem z druge lokacije, ipd.). Razvijajo naj se predvsem dejavnosti, ki podpirajo usmerjen turistični razvoj kraja. Območje v okljuku Lahinje naj se varuje in uredi za obisk javnosti z vso potrebno infrastrukturo, ki jo zahtevajo večji obiski (sanitarije, pešpot, označbe) na način, da ne bo ogrožena biotska raznovrstnost okljuka oziroma reke. Sanitarije se izvede v sklopu že obstoječih objektov. Dostopa na okljuk in do same reke naj se ne omejuje. Taborni prostor – dovoli se šotorjenje v sezoni brez vsakršnega preoblikovanja prostora in terena, navezano na obstoječ dostop in na servisne programe v okviru turizma v domačiji pri mlinu in žagi. Taborni prostor se uredi v gozdiču južno od okljuka Lahinje s cerkvijo. V primeru sanacije jezu v Pustem Gradcu, se le ta izvede z uporabo naravnih materialov, ohranja se poslapje ter linija jezu in zagotovi se ureditev ribje steze.
Rožanec: nizka podolžna silhueta pozidave naj se ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Strnjuje se pozidava vasi, vmes pa se ohranjajo zelene površine – cezure med pozidavo. Ohranja se vizualno razmeroma izpostavljen vzhodni rob vasi. Na tem robu se dovoli postavitev tradicionalnih lesenih gospodarskih objektov in zasaditev z avtohtono vegetacijo. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Cezuro nepozidanega prostora ob poti proti antičnemu svetišču Mitrej se ohrani, na tem mestu so smiselne javne ureditve (parkirišče, prostor za počitek in sedenje).
Ručetna vas: Dovoli se pozidava do železniške proge na zahodu, ki je prostorska bariera. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Jedro vasi naj se izraziteje oblikuje. Obrtna cona vzdolž regionalne ceste se uredi, zapolni se pozidava in zunanje ureditve, območje se vzdolž regionalne ceste zasadi z avtohtono vegetacijo. Zeleni pas se ohrani na zahodni strani proti naselju. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Sela pri Dragatušu: Reliefno ugodna stavbna zemljišča se pozidajo, ohranjajo se zelene cezure med zaselki. Med objekti in na robovih zaselkov se zasadi avtohtona vegetacija. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, pri tem pa se dovolijo odstopanja k (že obstoječi) suburbani tipologiji. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju. V posameznih objektih se lahko uredijo gostinske in nočitvene zmogljivosti v povezavi s ponudbo KP Lahinja.
Sela pri Otovcu: Spodnji rob naselja se ohranja. Dejavnosti naj se umeščajo v bližini ceste, ki poteka skozi naselje in ob železniški progi. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture. Ohranjajo naj se vedute na cerkev s pokopališčem.
Šipek: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi na vseh straneh. Severni rob vasi se sanira – zasadi se avtohtona vegetacija oziroma postavi lesen kozolec. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Stare, še ohranjene objekte je treba ohranjati in prenavljati. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski ponudbe KP Lahinja.
Veliki Nerajec: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove vasi. V pasu ob regionalni cesti se zasadi avtohtona vegetacija, v vasi se uredi parkirišče za obiskovalce in informacijska točka. Ohranjati je treba primere kakovostne stare trške arhitekture in jih obnavljati v turistične namene ter za bivanje. Razvijajo naj se obrti in stare obrti ter turizem na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja, manjše nočitvene zmogljivosti, gostilne z domačo ponudbo ipd. Križišče pri kapelici se uredi, površina okrog kapelice ostane neasfaltirana (tlak, pesek ali trava). Drugo križišče je primerno za oblikovanje javnega prostora, namenjenega za družabna srečanja vaščanov, predvidi se posaditev hrasta ali lipe ter postavitev klopi.Vaško jedro je naselbinska dediščina in se ureja skladno s 26. Členom tega odloka.
Za območje predvidenih toplic v bližini izvira Nerajčice (med Vel. in M. Nerajcem) se pripravi analiza termalnega vira (vrtina), hkrati pa se, v primeru ugotovitve smiselnosti izkoriščanja, predvidijo kompleksne prostorske ureditve. Lokacija objektov in ureditev mora biti izbrana na podlagi celovite prostorske analize.
Opuščeni peskokop Vel. Nerajec (sekundarni biotop, zalit z vodo) se na podlagi kompleksne prostorske rešitve uredi za raziskovalne in učne namene ter za obiskovalce (opazovalnice, učne poti, informacijski objekt oziroma točka). V sklopu te ureditve se predvidi tudi parkirišča za potrebe obiskovalcev biotopa in KP Lahinja.

B) Kočevski Rog in vinogradniška območja zahodno od Črnomlja
Bistrica: vas naj se ohranja, struktura naj se strnjuje. Z novimi ureditvami naj se upošteva tipologijo kočevarskih objektov, zato so lahko objekti večjih dimenzij. Vzdržujejo ali vzpostavljajo naj se dejavnosti, ki v vas pripeljejo obiskovalce.
Doblička gora: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Širše območje cerkve sv. Vida se varuje nepozidano, travnato. V veduto cerkve se ne sme postavljati novih objektov. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Grič pri Dobličah: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. V območju Dol. Griča se uredi prostor srečanja vaščanov.
Jelševnik: Zahodni rob Jelševnika in jugozahodni ter severozahodni rob Snečjega Vrha se ohranjata oziroma se pri novih pozidavah uredita kot jasno čitljiva robova vasi. Ribogojnica na izviru Jelševnika se ohranja kot samostojna enota, zato pozidava med območjem ribogojnice in Jelševnikom ni dovoljena. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter pri oblikovanju objektov upoštevati dimenzije in razmerja kakovostnih obstoječih objektov, kar še zlasti velja za lokacije na vzhodnem robu Jelševnika in zahodnem robu Snečjega vrha. Dejavnosti naj se prednostno umeščajo v odprtih prostorih Snečjega Vrha ter ob osrednji komunikaciji Jelševnika. Poleg obrti se zlasti na Snečjem Vrhu omogoči razvoj turizma na kmetiji.
Mavrlen: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Poleg gasilskega doma in športnega igrišča se uredi javen prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Miklarji: naselje se opusti, ohranja se sedanja razmerja: varujeta se jasa in gozdni rob ter edini še ohranjen objekt – kot identifikacijsko prostorsko prvino in spominsko obeležje.
Naklo: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Na zelenici med cerkvijo in avtobusnim postajališčem se uredi javni prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Rodine: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati – posebej to velja za osrednji del vasi. Dovoli se tudi razvoj kmečkega turizma (vinotoči ipd.), vendar v območjih vasi oziroma skladno s pogoji za vinogradniška območja. Poleg gasilskega doma se uredi javni prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Rožič Vrh: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati – posebej to velja za območje jedra vasi in zaselek na jugu. V območju pri gasilskem domu in vodnjaku se uredi prostor srečanja vaščanov – jedro vasi. Na severnem vstopu v vas se obstoječ spomenik kurirski postaji NOB s celotnim nepozidanim ambientom ohranja.
Stražnji Vrh: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Poleg gasilskega doma se uredi javni prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. Dovoli se razvoj kmečkega turizma (vinotoči ipd.), vendar v območjih vasi oziroma skladno s pogoji za vinogradniška območja. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Talčji Vrh: Poselitev naj se usmerja na vzhodni in zahodni rob ureditvenega območja. Vidno izpostavljen jugozahodni rob naselja naj se ohranja. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju objektov čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture. To še zlasti velja za novogradnje in prenove na vhodih v naselje.
Tanča Gora: V okviru naselja in na njegovem severnem in zahodnem robu naj se odprte površine uporabijo za novo pozidavo, vzhodni robovi pa naj se ohranjajo oziroma dopolnijo s postavitvijo novih objektov. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju objektov čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture. Dejavnosti se lahko umestijo v osrednji del Tanče Gore. Finki se ohranjajo kot samostojen del naselja. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Tušev Dol: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Razvija naj se turizem v povezavi s prezentacijo kmetijstva in vinogradništva (turizem na kmetiji) ter obiskom prostorskih kakovosti pod vasjo. Varovati je treba vzhodni rob osrednjega dela vasi, posebej pa še območji obeh cerkva. Pri cerkvi sv. Marije Magdalene se uredi jedro vasi oziroma prostor srečevanja vaščanov.
Zapudje: Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Stare, še ohranjene objekte je treba ohranjati in prenavljati, nove pa usklajeno umeščati v prostor in ustrezno zasnovati (gabariti, oblikovanje). Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.

C) Območje med Lahinjo in Kolpo in suburbano zaledje Črnomlja
Blatnik: Ohranjati je treba vizualno izpostavljene zahodni, jugozahodni in severozahodni rob naselja ter vmesne večje cezure gozdnega prostora. Dopolnjuje in zgošča naj se obstoječa struktura naselja (mešane dejavnosti: stanovanja, poslovni in obrtni objekti), ki se meša s suburbano, poseben poudarek naj bo dan na oblikovanju obcestnega prostora in vedutno izpostavljenih robov naselja, kjer se dovoljujejo le nizki objekti in zasaditev z avtohtono vegetacijo.
Butoraj: Izjemno razgledno točko pri cerkvi sv. Marka je treba ohranjat nepozidano. V vasi naj se strnjuje pozidava, več novogradenj je predvidenih na severnem delu vasi. Pri novih objektih je treba upoštevati tradicionalno strukturo in kakovostne novejše objekte, ki so že v večini. Uredi naj se jedro vasi, ki se je delno že oblikovalo pri gasilskem domu. Številne obstoječe oporne zidove je treba ozeleniti, novi pa se ne dovolijo, oziroma le izjemoma (kot kamniti ali obloženi s kamnom in višinsko omejeni). Z avtohtono vegetacijo se ozeleni neusklajene robove vasi. Zaselek Mihini z mlinom ob Lahinji se uredi za turistični obisk.
Čudno selo: Vrtače poleg vasi se po zaključenem zaipavanju z livarskim peskom (po zasutju) vrnejo v primarno rabo – travnik oziroma gozd, izpostavljena robova obeh lokacij se zasadita (vegetacijska bariera). Romsko naselje se ureja celovito, s kompleksnim načrtom. Dovoli se enostaven vzorec razmestitve tipskih objektov po prostoru. Severni rob romskega naselja, viden z lokalne ceste, naj se ozeleni z vegetacijsko bariero.
Desinec: Okolico cerkve sv. Mihaela je treba ohranjati nepozidano. Pri novih objektih je treba upoštevati tradicionalno strukturo in objekte, ki so še v večini. Uredi naj se jedro vasi, ki se je delno že oblikovalo pri cerkvi in mlekarnici – na nepozidani vrtači je možno urediti javni, prireditveni prostor. Z avtohtono vegetacijo se ozeleni neusklajen in vizualno izpostavljen zahodni rob vasi. Dislocirano pokopališče se ohranja in ureja. Pot do pokopališča naj se po spodnjem, zahodnem robu zasadi z linijo avtohtone vegetacije, kar bo lokacijo mentalno približalo vasi.
Dolenja Paka: Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Posebej je treba paziti na lociranje novih objektov na zahodni obod naselja, ki je vizualno izpostavljen v pogledih po dolini. Tu morajo biti objekti nizki, locirani usklajeno z logiko obstoječe strukture vasi. Nizka, podolžna silhueta pozidave vasi z vmesnim drevjem naj se ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Varovati je treba sedanjo silhueto vasi v pogledih z zahoda. Smiselno je razvijati turizem v povezavi s prezentacijo kmetijstva in vinogradništva (turizem na kmetih) ter obiskom prostorskih kakovosti pod vasjo.
Dolenja vas: Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Dovoli se tudi tip suburbanega objekta, ki je v vasi v večini, vendar pa naj se tipologija (bolj od obstoječih) prilagodi tradicionalnim objektom, pri tem pa je treba zagotavljati funkcionalnost in prilagojenost sodobnim zahtevam bivanja in dejavnosti. Posebej pazljivo je treba oblikovati vizualno izpostavljen južni rob vasi ob cesti. Objekti naj bodo postavljeni nizko po terenu, locirani v tradicionalnem poselitvenem vzorcu in oblikovani v tradicionalnih gabaritih
Lokve: Omogočiti je treba razvoj bivanja in obrtnih dejavnosti. Zgornji, stari del naselja: pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju objektov čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture. Srednji in spodnji del naselja: dopolnjuje in zgošča naj se značilna suburbana struktura naselja, poseben poudarek naj bo dan na oblikovanju obcestnega prostora. V pasu ob regionalni cesti je treba načrtovati prostorske ukrepe, ki bodo vizualno poenotili prostor regionalne ceste in umirili promet (pločnik in kolesarska steza, drevored oziroma nasadi drevja, zgostitev pozidave, ki bo vezana na obstoječe dostope z regionalne ceste, postavitev urbano oblikovanih ograj oziroma zidanih ograj, s čimer bo prostor linijsko omejen). Kmetijske površine med obema deloma naselja naj se ohranjajo nepozidane. Spomenik NOB in rekreacijsko območje naj se navežeta na naselje. Romsko naselje se ureja skladno s celovito prostorsko zasnovo s poudarkom na vegetacijski barieri v obcestnem pasu. Struktura naselja je oddeljena od preostalega dela naselja.
Rekreacijsko območje Vražji kamen in kmetijska farma Lokve: Rekreativno območje se ohranja v sedanji rabi, območje obstoječih objektov in zunanjih ureditev (igrišča, prireditveni prostor ipd.) se prenovi. V območju se postopoma dodajajo in urejajo novi programi intenzivne rekreacije v naravnem okolju. Poveča se obstoječa trim steza.
Farma Lokve se ohranja in ureja v okviru sedanjega območja. Obod območja (posebej na južni strani proti Črnomlju) se zasadi z bariero avtohtone vegetacije.
Tribuče: Pri novih objektih in prenovah je treba upoštevati tradicionalno strukturo. Dovoli se tip suburbanega objekta, vendar pa naj se tipologija (bolj od obstoječih) prilagodi tradicionalnim objektom, pri tem pa je treba zagotavljati funkcionalnost in prilagojenost sodobnim zahtevam bivanja in dejavnosti. Merilo prostora omogoča tudi večje gabarite objektov, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah. Z avtohtono vegetacijo se ozelenijo neusklajeni in vizualno izpostavljeni robovi. Grič s cerkvijo in pokopališčem se ohranja nepozidan. Poti do pokopališča naj se zasadijo z linijami avtohtone vegetacije, kar bo lokacijo mentalno približalo posameznim zaselkom vasi.
Prostorska logika urejanja naselja naj izhaja iz zasnove nekdanjih treh vasi na treh gričih s pozidavo, nastalo na temenih valovitega terena. Večjo urejenost in prepoznavnost vasi naj se doseže s strnjevanjem pozidave okrog starih vaških jeder. Kjer so stare strukture še ohranjene, jih je treba prednostno ohranjati in vzdrževati ter prenavljati. V območju ob regionalni cesti so novejši preimenzionirani objekti – sanirati z vegetacijo. Območje ob presušenem kalu na zahodnem robu zaselka Šikonijsko selo se uredi kot javen prostor za zbiranje vaščanov, pogojno kot bazen in podobno. Ambient se mora ohranjati nepozidan.
Velika Lahinja: Nizka podolžna silhueta pozidave naj se ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Vas naj se izraziteje naveže na Lahinjo, uredi se jedro naselja (v križišču cest), stari objekti naj se ohranjajo in prenavljajo. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja.
Vranoviči: Novi objekti poleg starih naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Stare, še ohranjene primere trške in ruralne arhitekture je treba ohranjati in prenavljati (za bivanje, turizem), nove pa usklajeno umeščati v njihovo bližino in ustrezno zasnovati (gabariti, oblikovanje). Omogočiti je treba razvoj bivanja in dejavnosti, ki bivanja ne motijo. V pasu ob regionalni cesti je treba načrtovati prostorske ukrepe, ki bodo vizualno zožali prostor regionalne ceste in umirili promet (V pasu ob regionalni cesti je treba načrtovati prostorske ukrepe, ki bodo vizualno poenotili prostor regionalne ceste in umirili promet (pločnik in kolesarska steza, drevored oziroma nasadi drevja, zgostitev pozidave, ki bo vezana na obstoječe dostope z regionalne ceste, postavitev urbano oblikovanih ograj oziroma zidanih ograj, s čimer bo prostor linijsko omejen).). Hkrati nova poteza drevja poveže obstoječo vegetacijo (breza pri kapelici, lipi pri gasilskem domu). To zasaditev je treba nadaljevati do avtobusnega postajališča, v tem prostoru pa načrtovati tudi namestitev tipološko usklajene urbane opreme. V novi pozidavi, kjer se združi severni in južni del vasi, je nujna zasnova z le enim priključkom na RC in notranjim razvodom dostopov – za kar je treba narediti celovito prostorsko rešitev.
Zajčji vrh: Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Posebej je treba paziti na lociranje novih objektov na severovzhodni obod naselja, ki je vizualno izpostavljen. Tu morajo biti objekti nizki, locirani usklajeno z logiko obstoječe strukture vasi. Nizka, podolžna silhueta pozidave vasi z vmesnim drevjem naj se ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Varovati je treba sedanjo silhueto vasi v pogledih z zahoda.
Zastava: Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Dovoli se tip suburbanega objekta, ki je v vasi v večini, vendar pa naj se tipologija (bolj od obstoječih) prilagodi tradicionalnim objektom, pri tem pa je treba zagotavljati funkcionalnost in prilagojenost sodobnim zahtevam bivanja in dejavnosti. Posebej pazljivo je treba oblikovati vizualno izpostavljene robove zaselkov proti cesti. Objekti naj bodo postavljeni nizko po terenu. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju relativno blizu centra Črnomlja, lahko pa tudi manjše nočitvene zmogljivosti, domače gostilne ipd.
Zorenci: Prednostno naj se prenavljajo obstoječi objekti in ohranja obstoječa struktura, pri novih objektih znotraj vasi pa je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Vas naj se izraziteje naveže na Lahinjo, tako da se uredijo peš dostopi do reke. Nizka podolžna silhueta pozidave naj se ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo. Posebej je treba varovati robove vasi in ohranjati izjemne poglede na vas, zato se širitev vasi po brežinah ne dovoli. Obstoječ piknik ambient na ravnici ob Lahinji se ohranja in sonaravno ureja, mlin v zaselku Puče ob Lahinji se prenovi in ustrezno prezentira ter vključi v mrežo turistične ponudbe KS Butoraj.

Ta odlok v več členih predpisuje “presojo občinskega urbanista”. To pomeni, da je v teh primerih soglasje občinskega urbanista, skladno s pogoji 50. člena in 34. točke 206. člena zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02), obvezno.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravni enoti Črnomelj ter pri občinski službi za prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.