Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99), prve alinee 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi z 58.–63. členi zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 9. seji dne 13. 11. 2003 sprejel

4. člen sedanjega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 122/00) – (v nadaljevanju: odlok) se spremeni in se na novo glasi:
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Osnova za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih in počitniških prostorih čista tlorisna površina vseh prostorov (sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugi zaprti prostori stanovanja, ki so funkcionalno povezani) ter čista tlorisna površina garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Poleg zgoraj navedenih površin se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,
– površine, namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– površine namenjene delavnicam na prostem, garaže,
– letni vrtovi,
– kamnolomi, peskokopi, glinokopi,
– odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, igrišča,
– površine za obratovanje bencinskih servisov,
– druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to, ali so stanovanjski, poslovni, počitniški prostori oziroma prostori, ki se uporabljajo za kakšen drug namen, zasedeni ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.

Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5; preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za preostanek površine zemljiške parcele, kot je opredeljena v prejšnjem odstavku tega člena, se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmeri samo v primeru, če je površina zazidljive parcele najmanj 600 m2 in je na njej mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.
Šteje se, da ima že določeno gradbeno parcelo vsaka stavba, ki je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, enotnega dovoljenja za gradnjo ali stavba, za katero je bila izdana odločba o funkcionalnem zemljišču v skladu z zakonom o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 71/93, 52/00) in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 23/02).

5. člen sedanjega odloka se spremeni in se glasi:
Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv Občinske uprave občine Ravne na Koroškem, v roku 15 dni od prejema poziva posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.

20. členu sedanjega odloka, ki našteva oprostitve plačila nadomestila se doda nov odstavek:
Nadomestilo se ne odmerja za objekte gospodarske javne infrastrukture oziroma za zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so objekti gospodarske javne infrastrukture.
Prav tako se nadomestilo ne odmerja za tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stavb, ki so namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave oziroma je na njih dopustna gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture.

Ta odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.