Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) v povezavi 58. do 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92) ter na podlagi 17. člena statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99, 92/03) je Občinski svet občine Majšperk na 10. redni seji dne 27. 11. 2003 sprejel

V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 76/99 in 109/01) se spremeni 1. člen ki se glasi:
»V Občini Majšperk se plačuje za uporabo stavbnih zemljišč, ki so po prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Majšperk določena kot stavbna zemljišča in na območjih določenih s tem odlokom nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).«

2. člen se črta.

V 4. členu se beseda »naselja«, zamenja z besedo »območja«.

6. člen se spremeni v celoti in se glasi:

“Nadomestilo se plačuje od m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. Površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena na podlagi projektne dokumentacije ali z meritvami prostorov ter tlorisna površina prostostoječih garaž.
2. Površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd.,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– kamnolomi in peskokopi,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje, javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02),
– površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) niso objekti gospodarske javne infrastrukture,
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c) Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve se določijo v kvadratnih metrih po stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za zemljišča na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov, in sicer:
– za 20 kV do 100 kV primarni daljnovod za vsak posamezni steber 40 m2,
– za 110 kV do 400 kV primarni daljnovod za vsak posamezni steber 100 m2,
– za transformatorske postaje 40 m2.
d) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.
e) Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da se določi površina na en dolžinski meter kabla ali cevovoda, in sicer:
– za PTT nadzemne vode 20 m2 za vsak posamezen steber,
– za PTT podzemne vode 1 m2 za dolžinski meter voda,
– za plinovod 10 m2.

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je s prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za tisti del parcele ali celotno parcelo za katero je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46.člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo - funkcionalnega zemljišča.
Za določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo območja, ki so namenjena gradnji po veljavnih prostorskih aktih sprejetih na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov v skladu z zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02).”

8. člen se črta.

9. člen se črta.

10. člen se spremeni in glasi:
1. »Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za zazidana stavbna zemljišča z ozirom za namembnost prostora po posameznih območjih naslednja:

A) stanovanjski prostori:
– v I. območju                                                           5,50
– v II. območju                                                          4,40
– v III. območju                                                         3,30
B) poslovni prostori:
– v I. območju                                                             12
– v II. območju                                                          9,60
– v III. območju                                                         7,20
C) poslovni prostori za družbene dejavnosti:
– v I. območju                                                             10
– v II. območju
– v III. območju                                                            6
Č) energetski objekti                                                      60
Objekti in stebri za distribucijo električne
energije, telekomunikacijski vodi in objekti,
cevovodi za transport plinastih goriv, za vsa tri
območja                                                                    10
D) peskokopi, glinokopi, kamnolomi, za
vsa tri območja                                                            10
E) nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem,
gostinski vrtovi,
– I. območje                                                                6
– II. območje                                                               5
– III. območje                                                              4
F) javne površine namenjene trajni ali začasni
pridobitni dejavnosti
– I. območje                                                               20
– II. območje                                                              15
– III. območje                                                             10

Minimalni znesek, ki se obračuna je v višini mesečnega nadomestila.
Plačilo tržnine izključuje plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
2. Višina mesečnega nadomestila v SIT/m2 je za nezazidana stavbna zemljišča z ozirom za namembnost prostora po posameznih območjih naslednja:

I. območje                       4
II. območje                      3
III. območje                     2

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se upošteva celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo zmanjšana za objekte gospodarske javne infrastrukture.
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 1. januarjem 2004.