Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 124/2003 z dne 12. 12. 2003

5314. Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev, stran 16931.

Na podlagi četrtega odstavka 133. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in za izvrševanje prvega odstavka 158. člena in drugega odstavka 159. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K
o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek opravljanja strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit) inženirjev in drugih posameznikov, ki opravljajo inženirske storitve in druga strokovna dela pri zadevah urejanja prostora in graditve objektov (v nadaljnjem besedilu: inženirske storitve) ter želijo pri opravljanju takšnih inženirskih storitev nastopati kot odgovorni prostorski načrtovalci, odgovorni projektanti določene vrste načrtov, odgovorni revidenti določene vrste načrtov, odgovorni vodje določene vrste del pri gradnjah in odgovorni vodje določene vrste posameznih del pri gradnjah (v nadaljnjem besedilu: kandidati).
(2) Ta pravilnik opredeljuje tudi pristojno poklicno zbornico, pri kateri kandidati opravljajo določeno vrsto izpitov, določa standarde znanj za opravljanje vseh vrst izpitov, imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitnih komisij ter varstvo pravic kandidatov pri opravljanju izpita in ureja druga vprašanja, ki so v zvezi z izpiti.

2. TEMELJNE DOLOČBE

2.1 Vrste izpitov

2. člen

(razvrstitev izpitov)

Izpiti se razvrščajo na osnovne izpite in dopolnilne izpite.

3. člen

(vrste osnovnih izpitov)

(1) Osnovni izpiti se opravljajo iz odgovornega prostorskega načrtovanja, odgovornega projektiranja in odgovornega vodenja del.
(2) Osnovni izpiti iz odgovornega prostorskega načrtovanja so izpiti iz izdelovanja določenih vrst prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: prostorsko načrtovanje).
(3) Osnovni izpiti iz odgovornega projektiranja so izpiti iz izdelovanja določenih vrst načrtov.
(4) Osnovni izpiti iz odgovornega vodenja del so izpiti iz vodenja določenih vrst del pri gradnjah in vodenja določenih vrst posameznih del pri gradnjah.

4. člen

(vrste dopolnilnih izpitov)

Dopolnilni izpiti se opravljajo iz revidiranja določenih vrst načrtov in vseh vrst osnovnega izpita, razen izpita iz vodenja posameznih del pri gradnjah.

5. člen

(namen osnovnega in dopolnilnega izpita)

(1) Z osnovnim izpitom se preveri, ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s področja katere opravlja takšen izpit, in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov, odgovorni vodja določene vrste del oziroma odgovorni vodja določene vrste posameznih del.
(2) Z dopolnilnim izpitom se preveri, ali je kandidat, ki je sicer že dokazal, da je usposobljen za nastopanje kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov oziroma odgovorni vodja določene vrste del, usposobljen tudi za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s področja katere opravlja takšen izpit in ali obvlada osnovne zakonitosti metod in tehnik za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da lahko nastopa tudi kot odgovorni revident določene vrste načrtov oziroma da lahko nastopa tudi kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant druge vrste načrtov oziroma odgovorni vodja druge vrste del.

2.2 Pristojnost za opravljanje in način opravljanja izpitov

6. člen

(pristojna poklicna zbornica)

(1) Izpiti se opravljajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS).
(2) Pri ZAPS se opravljajo:
1. osnovni izpiti iz:
– prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«,
– izdelovanja načrtov arhitekture (v nadaljnjem besedilu: arhitekturno projektiranje) in
– izdelovanja načrtov krajinske arhitekture (v nadaljnjem besedilu: krajinsko-arhitekturno projektiranje);
2. dopolnilni izpiti iz:
– revidiranja lokacijskih načrtov ter načrtov arhitekture in krajinske arhitekture (v nadaljnjem besedilu: prostorsko revidiranje),
– prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«,
– prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »A« in označbo »KA«,
– arhitekturnega projektiranja in
– krajinsko-arhitekturnega projektiranja.
(3) Pri IZS se opravljajo:
1. osnovni izpiti iz:
– gradbenega in drugega projektiranja v zvezi z gradnjami (v nadaljnjem besedilu: tehnično projektiranje) oziroma izdelovanja načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov, načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme, načrtov električnih inštalacij in električne opreme, načrtov telekomunikacij, tehnoloških načrtov, načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne objekte ter drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo, kot so študija požarne varnosti in druge tehnične študije oziroma elaborati,
– vodenja del pri gradnjah s področja gradbeništva, področja strojništva, področja elektrotehnike, področja telekomunikacij, tehnoloških področij in področja geotehnologije ter izvajanja izkopov in podgradnje;
– vodenja posameznih del pri izvajanju geotehnoloških del, izkopov in podgradnje, gradbenih del, strojnih inštalacijskih del, elektro inštalacijskih del, telekomunikacijskih del in del s tehnoloških področij;
2. dopolnilni izpiti iz:
– revidiranja projektne dokumentacije z določenega področja tehničnega projektiranja (v nadaljnjem besedilu: tehnično revidiranje),
– določene vrste tehničnega projektiranja in
– vodenja določene vrste del pri gradnjah.

7. člen

(način opravljanja izpitov)

(1) Kandidati opravljajo izpite pred izpitnimi komisijami.
(2) Izpiti iz drugega odstavka prejšnjega člena se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih v skladu s tem pravilnikom imenuje pristojni organ ZAPS (v nadaljnjem besedilu: izpitne komisije ZAPS).
(3) Izpiti iz tretjega odstavka prejšnjega člena se opravljajo pred izpitnimi komisijami, ki jih v skladu s tem pravilnikom imenuje pristojni organ IZS (v nadaljnjem besedilu: izpitne komisije IZS).
(4) Opravljanje izpitov ni javno.

2.3 Obseg izpitov

8. člen

(obseg osnovnega izpita)

(1) Osnovni izpit obsega splošni in posebni del.
(2) Splošni del osnovnega izpita je enak za vse kandidate, ne glede na to, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pri IZS, razen za kandidate, ki opravljajo osnovni izpit za odgovorno vodenje posameznih del. Splošni del osnovnega izpita se opravlja ustno.
(3) Posebni del osnovnega izpita je prilagojen vrsti osnovnega izpita ter vrsti in smeri strokovne izobrazbe kandidata in je odvisen od tega, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pa pri IZS. Posebni del osnovnega izpita se opravlja pisno in ustno.

9. člen

(obseg dopolnilnega izpita)

(1) Dopolnilni izpit obsega samo posebni del.
(2) Posebni del dopolnilnega izpita je prilagojen vrsti osnovnega izpita, ki ga je kandidat že opravil, vrsti dopolnilnega izpita ter vrsti in smeri strokovne izobrazbe kandidata in je odvisen od tega, ali se opravlja izpit pri ZAPS ali pa pri IZS. Posebni del dopolnilnega izpita se opravlja pisno in ustno.

2.4 Standardi znanj in izpitni programi

10. člen

(zagotavljanje standardov znanj za opravljanje izpitov)

(1) Standarde znanj za opravljanje izpitov zagotavljata ZAPS in IZS z izpitnimi programi v skladu z izpitnim katalogom iz 13. člena tega pravilnika.
(2) Izpitni programi se razvrščajo na:
1. izpitni program splošnega dela vseh vrst osnovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: splošni izpitni program) in
2. izpitne programe posebnega dela določenih vrst osnovnega izpita in dopolnilnega izpita (v nadaljnjem besedilu: posebni izpitni programi).

11. člen

(sestav splošnega izpitnega programa)

Splošni izpitni program obsega poznavanje:
1. temeljev sistema predpisov s področij urejanja prostora in graditve objektov ter zborničnega sistema;
2. temeljev sistema predpisov s področij, ki so neposredno povezana s sistemom urejanja prostora in graditve objektov ter obsegajo tri sklope:
– poznavanje sistema varstva okolja, varovanja zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu,
– poznavanje sistema standardizacije in tehničnih predpisov in
– poznavanje sistema investicijskih procesov, projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanja objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarnopravnimi razmerji.

12. člen

(sestav posebnega izpitnega programa)

(1) Glede na vrsto izpita, ki se ga opravlja pri ZAPS, se posebni izpitni programi razvrščajo na:
– program odgovornega prostorskega načrtovanja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju prostorskih aktov ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih aktov;
– program odgovornega arhitekturnega projektiranja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju načrtov arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;
– program odgovornega krajinsko-arhitekturnega projektiranja, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju načrtov krajinske arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;
– program revidiranja lokacijskih načrtov, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju lokacijskih načrtov ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti;
– program revidiranja načrtov arhitekture, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju načrtov arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti;
– program revidiranja načrtov krajinske arhitekture, ki vključuje poznavanje metod in tehnik pri revidiranju načrtov krajinske arhitekture ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti.
(2) Glede na vrsto izpita, ki se ga opravlja pri IZS, se posebni izpitni programi razvrščajo na:
1. programe s področja odgovornega tehničnega projektiranja, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri izdelovanju določene vrste načrtov iz prve alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi z izdelovanjem takšnih načrtov;
2. programe s področja odgovornega vodenja del, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri vodenju določene vrste del iz druge alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnim vodenjem del;
3. programe s področja odgovornega vodenja posameznih del, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri vodenju določene vrste posameznih del iz tretje alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika;
4. programe s področja odgovornega tehničnega revidiranja, ki vključujejo poznavanje metod in tehnik pri revidiranju določene vrste načrtov iz prve alinee 1. točke tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ter poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s tistih področij iz 2. točke prejšnjega člena, ki so v zvezi s takšnimi načrti.

13. člen

(izpitni katalog)

Podrobnejšo vsebino splošnega izpitnega programa iz 11. člena tega pravilnika in podrobnejšo vsebino posebnih izpitnih programov iz prejšnjega člena določa izpitni katalog, ki je v prilogi 1 in je sestavni del tega pravilnika.

14. člen

(seznam strokovne literature in predpisov)

ZAPS in IZS določita in vodita seznam priporočljive strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na izpitne programe ter kandidatom posredujeta ustrezne informacije.

3. POGOJI ZA OPRAVLJANJE IZPITOV

3.1 Pogoji za opravljanje izpitov pri ZAPS

15. člen

(pogoji za opravljanje osnovnega izpita pri ZAPS)

Pravico do opravljanja osnovnega izpita pri ZAPS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če namerava opravljati izpit iz prostorskega načrtovanja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;
2. če namerava opravljati izpit iz arhitekturnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;
3. če namerava opravljati izpit iz krajinsko-arhitekturnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi.

16. člen

(pogoji za opravljanje dopolnilnega izpita pri ZAPS)

Pravico do opravljanja dopolnilnega izpita pri ZAPS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega revidiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni ali dopolnilni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj osem let delovnih izkušenj na področju izdelovanja načrtov arhitekture oziroma načrtov krajinske arhitekture zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu;
2. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po opravljenem osnovnem izpitu ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja po opravljenem osnovnem izpitu;
3. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »A« ali označbo »KA«:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja dve leti delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov po opravljenem osnovnem izpitu ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju izdelovanja prostorskih aktov po opravljenem osnovnem izpitu;
4. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz arhitekturnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu;
5. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz krajinsko-arhitekturnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja arhitekturnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz projektiranja pri IZS ali ZAPS oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju krajinsko-arhitekturnega projektiranja po opravljenem osnovnem izpitu.

17. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja izobrazbe pri izpitih ZAPS)

Za dokazilo o izpolnjevanju predpisane izobrazbe iz 15. člena tega pravilnika, njene stopnje in smeri, s katero se zagotavlja ustrezna znanja s področja, na katerem namerava kandidat opravljati izpit, se šteje diploma, zaključno spričevalo oziroma druga listina ustreznega javnega zavoda, ki opravlja izobraževalno dejavnost s področja urejanja prostora in graditve objektov, s katero razpolaga kandidat, oziroma notarsko overjen prepis takšne listine, iz katere izhaja, da je kandidat končal šolanje na takšnem javnem zavodu.

18. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja pridobljenih delovnih izkušenj pri izpitih ZAPS)

(1) Za pridobljene delovne izkušnje iz 15. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi prostorskimi načrtovalci oziroma odgovornimi projektanti neposredno sodeloval pri prostorskem načrtovanju, arhitekturnem projektiranju oziroma krajinsko-arhitekturnem projektiranju. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po pridobljeni izobrazbi sodeloval s takšnimi posamezniki pri prostorskem načrtovanju, arhitekturnem projektiranju oziroma krajinsko-arhitekturnem projektiranju.
(2) Za pridobljene delovne izkušnje iz 16. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi revidenti neposredno sodeloval pri prostorskem revidiranju oziroma je nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po opravljenem osnovnem izpitu opravljal takšne inženirske storitve.
(3) Za dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah iz 15. oziroma 16. člena tega pravilnika in o času pridobivanja takšnih izkušenj se šteje pisna izjava pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za prostorskega načrtovalca, projektanta oziroma revidenta, da je kandidat pri njej opravljal določeno vrsto inženirskih storitev, v kateri sta navedeni vrsta in čas opravljanja takšnih storitev in tudi navedbo, s katerimi odgovornimi prostorskimi načrtovalci, odgovornimi projektanti oziroma odgovornimi revidenti je ob tem sodeloval.
(4) Če je kandidat opravljal določeno vrsto inženirskih storitev iz prejšnjega odstavka pri dveh ali več osebah iz prejšnjega odstavka, se čas njegovih delovnih izkušenj pri takšnih osebah sešteva.

3.2 Pogoji za opravljanje izpitov pri IZS

19. člen

(pogoji za opravljanje osnovnega izpita pri IZS)

Pravico do opravljanja osnovnega izpita pri IZS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če namerava opravljati osnovni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni univerzitetni izobrazbi, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi;
2. če namerava opravljati osnovni izpit iz vodenja del:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni univerzitetni izobrazbi, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi, ali
– da ima višjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni višji strokovni izobrazbi, ali
– da ima srednjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del, in najmanj deset let delovnih izkušenj na področju vodenja del po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi, ali
3. če namerava opravljati osnovni izpit iz vodenja posameznih del:
– da ima višjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja posameznih del, in najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja posameznih del po pridobljeni višji strokovni izobrazbi, ali
– da ima srednjo strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja posameznih del, in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja posameznih del po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi.

20. člen

(pogoji za opravljanje dopolnilnega izpita pri IZS)

Pravico do opravljanja dopolnilnega izpita pri IZS pridobi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz določene vrste tehničnega revidiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja ali vodenja del, opravljen osnovni izpit iz tehničnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektiranja zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja ali vodenja del, opravljen izpit iz tehničnega projektiranja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj osem delovnih izkušenj na področju projektiranja zahtevnih objektov po opravljenem osnovnem izpitu;
2. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz vodenja del oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju takšnega projektiranja, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja, opravljen osnovni izpit iz vodenja del oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja ter najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju takšnega projektiranja;
3. če namerava opravljati dopolnilni izpit iz vodenja del:
– da ima univerzitetno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del in opravljen osnovni izpit iz katerekoli vrste tehničnega projektiranja ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja del, ali
– da ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja vodenja del ter opravljen osnovni izpit iz katerekoli vrste tehničnega projektiranja in najmanj dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja del.

21. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja izobrazbe pri izpitih IZS)

Za dokazilo o izpolnjevanju predpisane izobrazbe iz 19. člena tega pravilnika, njene stopnje in smeri, s katero se zagotavlja ustrezna znanja s področja, na katerem namerava kandidat opravljati izpit, se šteje diploma, zaključno spričevalo oziroma druga listina ustreznega javnega zavoda, ki opravlja izobraževalno dejavnost s področja urejanja prostora in graditve objektov, s katero razpolaga kandidat, oziroma notarsko overjen prepis takšne listine, iz katere izhaja, da je kandidat končal šolanje na takšnem javnem zavodu.

22. člen

(ugotavljanje izpolnjevanja pogoja pridobljenih delovnih izkušenj pri izpitih IZS)

(1) Za pridobljene delovne izkušnje iz 19. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi projektanti, odgovornimi vodji del oziroma odgovornimi vodji posameznih del neposredno sodeloval pri tehničnem projektiranju, vodenju del oziroma vodenju posameznih del. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po pridobljeni izobrazbi sodeloval s takšnimi posamezniki pri tehničnem projektiranju, vodenju del oziroma vodenju posameznih del.
(2) Za pridobljene delovne izkušnje iz 20. člena tega pravilnika se štejejo izkušnje, ki jih je pridobil kandidat, ko je z odgovornimi revidenti neposredno sodeloval pri tehničnem revidiranju oziroma je nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov oziroma kot odgovorni vodja del pri gradnji zahtevnih objektov. Za čas pridobivanja takšnih izkušenj se šteje obdobje, v katerem je kandidat po opravljenem osnovnem izpitu opravljal takšne inženirske storitve.
(3) Za dokazilo o pridobljenih delovnih izkušnjah iz 19. oziroma 20. člena tega pravilnika in o času pridobivanja takšnih izkušenj se šteje pisna izjava pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za projektanta, revidenta oziroma izvajalca, da je kandidat pri njej opravljal določeno vrsto inženirskih storitev, v kateri sta navedena vrsta in čas opravljanja takšnih storitev in tudi navedbo, s katerimi odgovornimi projektanti, odgovornimi revidenti, odgovornimi vodji del oziroma odgovornimi vodji posameznih del je ob tem sodeloval.
(4) Če je kandidat opravljal določeno vrsto inženirskih storitev iz prejšnjega odstavka pri dveh ali več osebah iz prejšnjega odstavka, se čas njegovih delovnih izkušenj pri takšnih osebah sešteva.

4. IZPITNE KOMISIJE

23. člen

(naloge in pristojnosti izpitnih komisij)

Naloga in pristojnost vsake izpitne komisije je, da na podlagi izpitne naloge, ki jo izdela kandidat oziroma na podlagi referenčnih del, pri katerih je kandidat sodeloval ter na podlagi odgovorov kandidata na vprašanja, postavljena na izpitu, preveri, ali je kandidat, ki opravlja izpit, usposobljen za samostojno opravljanje tiste inženirske storitve, s katere področja opravlja takšen izpit, in ali obvlada zakonitosti metod in tehnik ter dobre prakse za zagotavljanje izvajanja takšne inženirske storitve tako, da bo lahko pri opravljanju takšnih inženirskih storitev nastopal kot odgovorni prostorski načrtovalec, odgovorni projektant določene vrste načrtov, odgovorni revident določene vrste načrtov, odgovorni vodja določene vrste del pri gradnjah oziroma odgovorni vodja določene vrste posameznih del pri gradnjah.

24. člen

(imenovanje izpitnih komisij)

(1) Na predlog pristojnih matičnih sekcij ZAPS imenuje izpitne komisije ZAPS z odločbo upravni odbor ZAPS. Na predlog pristojnih matičnih sekcij IZS imenuje izpitne komisije IZS z odločbo upravni odbor IZS.
(2) V odločbi o imenovanju izpitnih komisij mora biti tudi določeno, za katero področje opravljanja inženirskih storitev, stroke in smeri strokovne izobrazbe se imenujejo posamezni izpraševalci.
(3) Pred imenovanjem izpitnih komisij mora služba ZAPS oziroma IZS, ki je v skladu s statutom zbornice zadolžena za opravljanje javnih pooblastil zbornice (v nadaljnjem besedilu: pristojna služba zbornice) poslati predlog odločbe ministru v potrditev. Minister preveri, ali predlagani člani izpolnjujejo pogoje iz 27. člena tega pravilnika.
(4) Minister mora skladnost iz prejšnjega odstavka s sklepom potrditi ali pa predlog odločbe zavrniti najkasneje v 15 dneh od prejema vloge. Zavrnitev mora vsebovati razloge za zavrnitev in predloge za odpravo nepravilnosti. Če minister predloga odločbe v navedenem roku ni s sklepom niti potrdil niti zavrnil, se šteje, da ga je potrdil.
(5) Izpiti se ne morejo opravljati pred izpitno komisijo, ki jo minister ni potrdil. Izpit, ki se opravi pred komisijo, ki jo minister ni potrdil, nima pravne veljave.

25. člen

(vrste izpitnih komisij)

(1) Izpitne komisije ZAPS so:
1. izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »P«,
2. izpitna komisija za preverjanje znanja s področja arhitekturnega projektiranja,
3. izpitna komisija za preverjanje znanja s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja,
4. izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega načrtovanja za področje dela licence z označbo »A« in označbo »KA«,
5. izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega revidiranja lokacijskih načrtov,
6. izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega revidiranja načrtov arhitekture in
7. izpitna komisija za preverjanje znanja s področja prostorskega revidiranja načrtov krajinske arhitekture.
(2) Izpitne komisije IZS so:
1. izpitne komisije za preverjanje znanja z naslednjih področij tehničnega projektiranja, vodenja del in vodenja posameznih del:
– gradbeništvo,
– strojništvo,
– elektrotehnika,
– telekomunikacije,
– tehnološka področja, razen s področja vodenja posameznih del in
– geotehnologija;
2. izpitne komisije za preverjanje znanja z naslednjih področij tehničnega revidiranja:
– revidiranje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov,
– revidiranje načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme,
– revidiranje načrtov električnih inštalacij in električne opreme,
– revidiranje načrtov telekomunikacij,
– revidiranje tehnoloških načrtov,
– revidiranje načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne objekte in
– revidiranje drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo, kot so študija požarne varnosti in druge tehnične študije oziroma elaborati.

26. člen

(organizacija izpitnih komisij)

(1) Vsaka izpitna komisija za opravljanje osnovnega izpita ima predsednika in pet članov.
(2) Izpitna komisija za opravljanje dopolnilnega izpita ima predsednika in dva člana.
(3) Predsednika izpitne komisije v njegovi odsotnosti nadomešča tisti član izpitne komisije, ki ga za svojega namestnika določi predsednik izpitne komisije.

27. člen

(pogoji za člane izpitnih komisij)

(1) Predsednik in vsi člani izpitnih komisij, razen komisij za opravljanje dopolnilnih izpitov iz prostorskega in tehničnega revidiranja, morajo imeti najmanj visoko univerzitetno izobrazbo tehnične smeri, za katero je izpitna komisija imenovana, najmanj deset let delovnih izkušenj v svoji stroki, in sicer na področju opravljanja inženirskih storitev, za katerega so bili imenovani ter opravljen strokovni izpit s takšnega področja opravljanja inženirskih storitev. Vsi morajo biti tudi člani ZAPS oziroma IZS.
(2) Člani izpitne komisije za opravljanje dopolnilnega izpita iz prostorskega revidiranja morajo imeti najmanj visoko univerzitetno izobrazbo arhitekturne oziroma arhitekturno-krajinske smeri ter 15 let delovnih izkušenj s področja arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja zahtevnih objektov po pridobljeni visoki univerzitetni izobrazbi.
(3) Člani izpitne komisije za opravljanje dopolnilnega izpita iz tehničnega revidiranja morajo imeti najmanj visoko univerzitetno izobrazbo tehnične smeri ter 15 let delovnih izkušenj s področja tehničnega projektiranja in izvajanja gradnje zahtevnih objektov po pridobljeni visoki univerzitetni izobrazbi.
(4) Za pridobljene delovne izkušnje iz prvega odstavka tega člena se šteje dokazilo, da je posameznik, ki kandidira za člana izpitne komisije, najmanj 10 let nastopal kot odgovorni vodja projekta oziroma kot odgovorni projektant tiste vrste načrtov, s področja katerih se pred izpitno komisijo preverja znanje kandidatov oziroma da je najmanj 10 let nastopal kot odgovorni prostorski načrtovalec ali pa da je pri projektih najmanj 10 let samostojno sodeloval kot investitorjev svetovalni inženir oziroma da je najmanj 10 let skupaj nastopal kot odgovorni projektant, odgovorni vodja projekta in investitorjev svetovalni inženir.
(5) Za pridobljene delovne izkušnje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se šteje dokazilo, da je posameznik, ki kandidira za člana izpitne komisije za opravljanje dopolnilnega izpita iz prostorskega oziroma tehničnega revidiranja, najmanj 15 let nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov ali da je pri izdelavi projektov zahtevnih objektov najmanj 15 let samostojno sodeloval kot revident ali kot odgovorni vodja projekta ali pa da je pri projektih zahtevnih objektov najmanj 15 let samostojno sodeloval kot investitorjev svetovalni inženir oziroma da je najmanj 15 let skupaj nastopal kot odgovorni projektant zahtevnih objektov, odgovorni vodja projekta zahtevnih objektov in investitorjev svetovalni inženir.

28. člen

(izpitni odbor)

(1) Delo vseh izpitnih komisij, ustanovljenih pri pristojni poklicni zbornici, koordinira in vodi izpitni odbor pri ZAPS oziroma izpitni odbor pri IZS, ki ga sestavljajo predsedniki vseh izpitnih komisij ZAPS oziroma predsedniki vseh izpitnih komisij IZS.
(2) Izpitni odbor vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo njegovi člani oziroma predsedniki izpitnih komisij.
(3) Naloge in pristojnosti obeh izpitnih odborov so:
1. sprejema poslovnik o svojem delu,
2. določa smernice in pravila za delo izpitnih komisij,
3. usklajuje roke za izvedbo izpitov,
4. usklajuje delo izpitnih komisij,
5. pripravlja izpitna vprašanja,
6. sprejema letno poročilo o poteku in rezultatih izpitov in ga najpozneje do konca januarja naslednjega leta pošlje pristojni službi zbornice, ter
7. opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti, če je tako določeno s statutom ZAPS oziroma statutom IZS.

29. člen

(zagotavljanje dela izpitnih komisij in izpitnega odbora)

Organizacijska in tehnična opravila za izpitne komisije in izpitni odbor zagotavlja in opravlja pristojna služba zbornice.

30. člen

(zagotavljanje izpitnih rokov)

(1) Pristojna služba zbornice mora zagotavljati opravljanje vseh vrst izpitov najmanj dvakrat na leto.
(2) Pristojna služba zbornice mora vsako leto najpozneje do konca januarja objaviti roke za opravljanje osnovnih in dopolnilnih izpitov za celo leto vnaprej.
(3) Kadar se k posameznemu izpitu v določenem roku prijavi manj kot pet kandidatov, lahko zbornica tak rok odpove in kandidate prestavi na naslednji napovedani rok.
(4) Če se k posameznemu izpitnemu roku prijavi preveliko število kandidatov, lahko zbornica število prijavljenih kandidatov omeji, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki so se prej prijavili k izpitu, za preostale kandidate pa mora najpozneje v dveh mesecih po datumu, ki je bil določen za opravljanje izpita, razpisati dodaten izpitni rok.

31. člen

(priprave na izpit)

V skladu s pravili svojega poslovanja in statutom ZAPS oziroma IZS lahko pristojna služba zbornice organizira oziroma poskrbi za izvedbo pripravljalnih tečajev za kandidate, ki nameravajo opravljati osnovni ali dopolnilni izpit.

32. člen

(izločitev člana izpitne komisije)

(1) Pri preverjanju pogojev za opravljanje izpita kandidata in pri opravljanju izpita ne sme kot član izpitne komisije sodelovati oseba, ki je v času izpita v zakonski zvezi, v izvenzakonski zvezi ali v krvnem sorodstvu s kandidatom v ravni vrsti do kateregakoli kolena in v stranski vrsti do vključno drugega kolena ali prvega kolena v svaštvu, ne glede na to ali gre za veljavno sklenjeno zvezo ali za izvenzakonsko skupnost, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti. Enaka prepoved velja tudi za delodajalca ali strokovnega sodelavca, s katerim je v času pridobivanja delovnih izkušenj sodeloval kandidat, ki opravlja izpit.
(2) Če določeni član izpitne komisije ugotovi, da pri preverjanju pogojev za opravljanje izpita kandidata oziroma opravljanju izpita ne sme sodelovati kot član izpitne komisije iz razlogov po prejšnjem odstavku, mora o tem brez odlašanja seznaniti predsednika komisije, predsednik komisije pa mora poskrbeti za nadomestnega člana.
(3) Če član izpitne komisije zanemarja svoje obveznosti, oziroma obstoji utemeljen sum in razlog za nezaupanje v nepristranskost njegovega dela v izpitni komisiji, ali če kandidat, ko opravlja izpit, izrazi tak sum, odloča o morebitni izločitvi takšnega člana izpitne komisije na predlog predsednika izpitne komisije ali po lastni presoji predsednik izpitnega odbora.
(4) Član izpitne komisije, o katerem se odloča, ne sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so v zvezi z njegovo izločitvijo iz razlogov po prvem odstavku tega člena ali ki so v zvezi z njegovim neizpolnjevanjem obveznosti.

5. OPRAVLJANJE IZPITA

5.1 Prijava k izpitu

33. člen

(prijava na izpit)

(1) Kandidat, ki želi opravljati osnovni izpit, vloži pri pristojni službi zbornice pisno prijavo na obrazcu, ki je v prilogi 2, če namerava opravljati osnovni izpit pri ZAPS, oziroma v prilogi 3, če namerava opravljati osnovni izpit pri IZS. Priloga 2 in 3 sta sestavni del tega pravilnika.
(2) Kandidat, ki želi opravljati dopolnilni izpit, vloži pri pristojni službi zbornice pisno prijavo na obrazcu, ki je v prilogi 4, če namerava opravljati dopolnilni izpit pri ZAPS, oziroma v prilogi 5, če namerava opravljati dopolnilni izpit pri IZS. Priloga 4 in 5 sta sestavni del tega pravilnika.
(3) Pristojna služba zbornice poskrbi, da je zadostno število prijavnic iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena stiskanih na papirju in da so te prijavnice tudi objavljene na spletnih straneh ZAPS oziroma IZS.

34. člen

(popolnost prijave na izpit)

(1) Če so dokazila iz prejšnjega člena nepopolna, mora pristojna služba zbornice najpozneje v petnajstih dneh po prejemu kandidatove prijave zahtevati dopolnila in kandidat jih mora dopolniti v osmih dneh. Če kandidat v tem roku prijave ne dopolni, se šteje, da je kandidat od prijave odstopil, o čemer mu pristojna služba zbornice po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo.
(2) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita, o tem obvesti kandidata tako, da mu po uradni dolžnosti izda ustrezno odločbo.
(3) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje izpita, o tem obvesti kandidata tako, da mu po uradni dolžnosti izda potrdilo in mu pošlje obvestilo o obveznosti plačila materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi s postopkom prijave in vodenja evidenc o prijavah ter s preverjanjem izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu in ki bodo nastali v zvezi z delom mentorja pri določitvi ustrezne pisne naloge ter preverjanje njene ustreznosti oziroma ustreznosti referenčnih del pred opravljanjem ustnega dela izpita ter sodelovanja mentorja s kandidatom pri pisnem delu izpita (v nadaljnjem besedilu: prijavnina). Prijavnino mora poravnati kandidat ali njegov delodajalec v osmih dneh po prejemu obvestila.
(4) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka prijavnina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil, o čemer mu pristojna služba zbornice po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo.
(5) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da je prijavnina poravnana, o tem obvesti kandidata tako, da mu po uradni dolžnosti izda potrdilo in ga hkrati obvesti, kdo izmed članov izpitne komisije je določen za njegovega mentorja in da se lahko začne s pisnim delom izpita.
(6) Mentorja iz prejšnjega odstavka izmed članov izpitne komisije določi predsednik izpitne komisije.

5.2 Potek pisnega dela izpita

35. člen

(način izdelave pisnega dela izpita)

(1) Če je kandidat v prijavi na izpit navedel, da bo izdelal pisno nalogo, mu mentor določi naslov takšne naloge. Če pa je kandidat v prijavi na izpit navedel, da bo kot pisni del izpita predložil referenčna dela, mora mentorju predložiti seznam najmanj pet takšnih del, če ni z izpitnim katalogom ZAPS oziroma IZS določeno večje število, mentor pa nato izmed njih izbere tisto delo, ki se bo štelo kot pisna naloga kandidata.
(2) Kandidat in mentor se tudi dogovorita o datumu, v katerem bo kandidat izdelal pisno nalogo in jo predal pristojni službi zbornice oziroma o datumu, v katerem bo mentorju predal določena referenčna dela, da jih le-ta pregleda in izmed njih določi tisto, ki se bo lahko štela za pisno nalogo in jo bo kandidat nato predal pristojni službi zbornice.
(3) Če mentor ugotovi, da referenčna dela ne ustrezajo kot podlaga za opravljanje pisnega dela izpita, mora kandidat izdelati pisno nalogo, katere naslov določi mentor.

36. člen

(oddaja pisne naloge)

(1) Kandidat mora oddati pisno nalogo oziroma referenčno delo najpozneje trideset dni pred datumom, ki ga je pristojna služba poklicne zbornice določila za opravljanje ustnega dela izpita.
(2) Če kandidat ne odda pisne naloge oziroma referenčnega dela v roku iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je od izpita odstopil, o čemer mu pristojna služba zbornice po uradni dolžnosti izda ustrezno ugotovitveno odločbo.

37. člen

(obvestilo o začetku ustnega dela izpita)

(1) Kandidatu, ki je oddal pisno nalogo oziroma referenčno delo v skladu z določbami prvega odstavka prejšnjega člena, pošlje pristojna služba zbornice potrdilo o prejemu. V primeru iz tretjega oziroma četrtega odstavka 30. člena tega pravilnika pristojna služba zbornice kandidata hkrati tudi obvesti o novem datumu opravljanja izpita.
(2) Z obvestilom iz prejšnjega odstavka pristojna služba zbornice seznani kandidata tudi z višino materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi z izvedbo ustnega dela izpita, izdajo potrdil o izpitu oziroma spričeval in vodenja evidenc o izpitu (v nadaljnjem besedilu: izpitna pristojbina). Izpitno pristojbino mora poravnati kandidat ali njegov delodajalec v osmih dneh po prejemu obvestila.
(3) Če pristojna služba zbornice ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka izpitna pristojbina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil, o čemer mu po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo.

5.3. Potek ustnega dela izpita

38. člen

(začetek opravljanja ustnega dela izpita)

(1) Ustni del izpita se opravlja v uradnih prostorih ZAPS oziroma IZS.
(2) Ustni del izpita začne predsednik izpitne komisije ali njegov namestnik tako, da kandidatom najprej pojasni način opravljanja izpita.

39. člen

(posledice odsotnosti kandidata)

(1) Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k opravljanju izpita na dan, ko se opravlja ustni del izpita, ali če odstopi med opravljanjem ustnega dela izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
(2) O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloči predsednik izpitnega odbora ZAPS, če se izpit opravlja pri ZAPS, oziroma predsednik izpitnega odbora IZS, če se izpit opravlja pri IZS.

40. člen

(način opravljanja ustnega dela izpita)

(1) Kandidati za osnovni izpit najprej opravijo zagovor pisne naloge oziroma referenčnega dela, nato pa opravljajo splošni del izpita, ki vsebuje tudi dodatna posebna vprašanja s področja stroke.
(2) Kandidati za dopolnilni izpit najprej opravijo zagovor pisne naloge oziroma referenčnih del, izpit pa se zaključi z dodatnimi vprašanji s področja stroke.

41. člen

(ponavljanje izpita in možnost popravnega izpita)

(1) Kandidat ponavlja izpit v celoti, če:
– pisna naloga, ki jo je izdelal, oziroma referenčno delo, ki ga je predložil, ni bilo ocenjeno pozitivno;
– ni uspešno opravil zagovora pisnega dela izpita;
– ni uspešno opravil splošnega dela izpita.
(2) Kandidat, ki je na osnovnem izpitu sicer uspešno opravil zagovor pisnega dela izpita, ni pa opravil ustnega dela izpita iz več kot polovice postavljenih vprašanj iz programa splošnega ali posebnega dela izpita, ponavlja izpit v celoti. Kandidat, ki na dopolnilnem izpitu uspešno opravi zagovor pisnega dela izpita, ne opravi pa ustnega dela izpita iz več kot polovice postavljenih vprašanj iz posebnega dela izpita, tudi ponavlja izpit v celoti.
(3) Kandidat, ki je na osnovnem oziroma dopolnilnem izpitu uspešno opravil zagovor pisnega dela izpita, ni pa opravil ustnega dela izpita iz največ dveh področij, lahko ponavlja ta del izpita (v nadaljnjem besedilu: popravni izpit).
(4) Kandidat lahko opravlja popravni izpit večkrat, vendar samo, če ga opravi najpozneje v dveh letih od prve prijave.
(5) Če kandidat v roku iz prejšnjega odstavka ne opravi popravnega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

42. člen

(zapisnik o poteku izpita)

(1) O poteku osnovnega in dopolnilnega izpita se za vsakega kandidata vodi oziroma izdela zapisnik.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije takoj zatem, ko je izpit končan. Zapisnik se mora nato brez odlašanja dostaviti pristojni službi poklicne zbornice.

43. člen

(odločitev komisije)

(1) Izpitna komisija oceni celotni uspeh kandidata na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Uspeh kandidata se oceni z oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
(2) Pri odločanju morajo sodelovati vsi člani izpitne komisije.
(3) O oceni iz prvega odstavka tega člena odloča izpitna komisija soglasno. Če do soglasja ne pride, je odločilni glas predsednika izpitne komisije, v zapisniku iz prejšnjega člena pa se zabeležijo pripombe članov komisije, ki so nasprotovali.

5.4 Potrdila o opravljenih izpitih

44. člen

(obvestila kandidatom po opravljenem izpitu)

(1) Pristojna služba zbornice za vsak uspešno opravljen izpit izda takoj po opravljenem izpitu potrdilo in ga preda kandidatu. Če kandidat po tem, ko je opravil izpit, ni prisoten, se mu pošlje potrdilo po pošti.
(2) Pristojna služba zbornice mora najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zapisnika iz 42. člena tega pravilnika:
– kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, poslati obvestilo o tem, kdaj oziroma na kakšen način mu bo izročeno spričevalo o opravljenem izpitu;
– kandidatu, ki izpita ni opravil, poslati obvestilo, da izpita ni opravil ter hkrati posredovati podatke o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko izpit ponavlja, če so za to izpolnjeni pogoji iz 41. člena tega pravilnika oziroma kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko ponovno opravlja izpit.

45. člen

(spričevala)

(1) Kandidatu, ki je opravil osnovni izpit, se izda spričevalo o opravljenem izpitu na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Kandidatu, ki je opravil dopolnilni izpit, se izda spričevalo o opravljenem izpitu na obrazcu, katerega oblika in vsebina sta določeni v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Spričevalo iz prejšnjega odstavka podpišeta predsednik izpitne komisije in predsednik pristojne poklicne zbornice, žigosa pa ga pristojna služba zbornice.
(3) Spričevalo o opravljenem izpitu je javna listina.

6. STROŠKI IZPITA

46. člen

(struktura stroškov izpita)

Strošek izpita sta prijavnina in izpitna pristojbina.

47. člen

(obveznost plačila stroškov izpita)

(1) Strošek izpita nosi kandidat, če se je na izpit prijavil sam oziroma njegov delodajalec, če je on prijavil kandidata na izpit (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj).
(2) Prijavitelj nosi tudi stroške izdelave pisne naloge oziroma izbora in prezentacije referenčnih del, predloženih na izpit.

48. člen

(višina stroškov izpita)

(1) Višina prijavnine za vse vrste izpita je 40.000 tolarjev.
(2) Višina izpitne pristojbine je:
– za opravljanje osnovnega izpita 100.000 tolarjev;
– za opravljanje dopolnilnega izpita 70.000 tolarjev;
– za opravljanje popravnega izpita 50.000 tolarjev.

49. člen

(možnost valorizacije)

(1) Višina prijavnine in izpitne pristojbine se za vsako leto valorizira v skladu z indeksom cen na drobno, ki ga ugotovi organ, pristojen za državno statistiko, za obdobje enega leta pred letom, v katerem je določena višina prijavnine oziroma izpitne pristojbine, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, če je indeks cen na drobno večji od 5%.
(2) Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, se višina prijavnine oziroma izpitne pristojbine poveča, ko na predlog predsednika zbornice da k njenemu povečanju soglasje minister.
(3) Nova višina prijavnine in izpitne pristojbine se skupaj s soglasjem ministra objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

50. člen

(plačilo izpitne komisije)

(1) Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo v izpitni komisiji. Višina zneska za takšna plačila je vključena v znesku izpitnih pristojbin.
(2) Predsedniku izpitnega odbora pripada plačilo za delo v izpitnem odboru. Višina zneska za takšna plačila je vključena v znesku prijavnin.
(3) Višino zneska plačil za delo v izpitnih komisijah in izpitnem odboru, ki pa ne sme preseči 40% višine skupnega seštevka prijavnin in izpitnih pristojbin, določita v okviru pravilnika o svojem finančnem poslovanju ZAPS in IZS vsaka zase, v soglasju z ministrom.

7. EVIDENCE O IZPITIH

51. člen

(spis o izpitu)

(1) Za vsakega kandidata, ki opravlja izpit, pristojna služba zbornice vzpostavi, vodi in vzdržuje spis, ki vsebuje vse listine in dokumente v zvezi z opravljanjem izpita.
(2) Spisi se vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo do opravljenega izpita oziroma izdaje potrdil oziroma obvestil iz 44. člena tega pravilnika, in sicer na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o ravnanju z dokumentarnim gradivom v javni upravi.
(3) Po izdaji potrdila o opravljenem izpitu in prepisu ustreznih podatkov iz spisa v register o opravljenih izpitih (v nadaljnjem besedilu: knjiga izpitov), se spis preda kandidatu, ki je opravil izpit.

52. člen

(knjiga izpitov)

(1) Za vse kandidate, ki so opravili izpit, pristojna služba poklicne zbornice vzpostavi, vodi in vzdržuje knjigo izpitov. Knjiga izpitov se vodi ročno in se ločeno vzpostavi, vodi in vzdržuje po posameznih vrstah osnovnega izpitnega programa ter vrstah dopolnilnega izpitnega programa.
(2) V knjigi izpitov morajo biti naslednji podatki:
1. zaporedna številka z označbo številke spisa, ki je bila predana kandidatu,
2. ime in priimek ter podatki o identifikaciji kandidata, ki je opravil izpit,
3. datum opravljenega izpita,
4. vrsta opravljenega izpita,
5. registrska številka potrdila,
6. datum izdaje potrdila in
7. naslov izpitne naloge ter ime in priimek mentorja.
(3) Knjiga izpitov se lahko vodi tudi računalniško, in sicer v obliki informatizirane baze podatkov.
(4) Pristojna služba zbornice lahko na podlagi dovoljenja ministra preneha ročno voditi knjigo izpitov, potem ko izkaže, da sproti vnaša podatke v računalniško evidenco.
(5) Ročno vodena knjiga izpitov se z dnem izdaje dovoljenja iz prejšnjega odstavka zaključi in trajno hrani.

53. člen

(varovanje podatkov evidenc o izpitih)

(1) Za zbiranje in varovanje osebnih podatkov v spisih in knjigi izpitov se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) ZAPS in IZS morata sprejeti organizacijske in druge ustrezne postopke in ukrepe, s katerimi pristojna služba poklicne zbornice preprečuje nepooblaščen ali neregistriran dostop do evidenc o izpitih ali namerno uničevanje oziroma spreminjanje vpisanih podatkov ali njihovo izgubo, in tudi nepooblaščen dostop do njih, ter obdelavo in posredovanje vpisanih podatkov nepooblaščenim osebam in njihovo neregistrirano uporabo.

8. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV IN NADZORSTVO

54. člen

(varstvo pravic kandidatov)

(1) O pritožbah zoper sklepe oziroma odločbe v zvezi s prijavami kandidatov za opravljanje izpita, obvestili o opravljanju izpita, plačili prijavnin in izpitnih pristojbin ter potrdili o opravljenih izpitih oziroma spričevali odloča predsednik izpitnega odbora pristojne zbornice.
(2) Zoper odločitev predsednika izpitnega odbora iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba, o kateri odloča upravni odbor pristojne zbornice.

55. člen

(pravica do ugovora zoper postopek)

(1) Kandidat ima tudi pravico ugovora zoper postopek pri opravljanju izpita in sicer v treh dneh po končanem izpitu oziroma prejemu pisne odločitve.
(2) Ugovor se vloži pri pristojni službi zbornice, o ugovoru pa odloča upravni odbor pristojne zbornice.
(3) Organ iz prejšnjega odstavka mora v enem mesecu po prejemu ugovora s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. Če ugotovi, da je ugovor utemeljen, mora imenovati novo izpitno komisijo, ki na naslednjem izpitnem roku ponovno oceni znanje kandidata. Če ugovor ni utemeljen, se s sklepom zavrne.
(4) Odločitev upravnega odbora ZAPS oziroma IZS je dokončna.

56. člen

(pravica do vpogleda)

Predsednik izpitnega odbora lahko kandidatu, ki je odstopil od izpita oziroma kandidatu, ki izpita ni opravil, na podlagi njegovega pisnega zahtevka omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo in sicer v osmih dneh po vročitvi ugotovitvene odločbe oziroma obvestila, da izpita ni opravil.

57. člen

(opravljanje nadzorstva)

(1) Nadzorstvo nad opravljanjem izpitov, imenovanjem izpitnih komisij in njihovim delovanjem, vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem evidenc o izpitih ter nad njihovim zavarovanjem opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Pristojna služba zbornice posreduje ministrstvu letna poročila izpitnega odbora iz 6. točke tretjega odstavka 28. člena tega pravilnika, in sicer najpozneje do konca februarja za obdobje preteklega leta.

9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen

(veljavnost dosedanjih potrdil o izpitih)

(1) Potrdilo o izpitu, opravljenem po dosedanjih predpisih, ki so veljali na območju Republike Slovenije pred uveljavitvijo tega pravilnika, velja v obsegu, za katerega je bilo dano.
(2) Šteje se, da je bilo potrdilo iz prejšnjega odstavka dano za tisto vrsto osnovnega izpita, za katero je bil opravljen tisti posebni del izpita, ki so ga pred uveljavitvijo tega pravilnika opredeljevali dosedanji predpisi, veljavni na območju Republike Slovenije pred uveljavitvijo tega pravilnika.
(3) Potrdilo o opravljenem izpitu v tujini, ki ga predloži državljan Republike Slovenije, se lahko prizna v obsegu, za katerega pristojna zbornica ugotovi skladnost vsebin, ki se zahtevajo pri opravljanju izpita v Republiki Sloveniji. Zbornica lahko takšnemu posamezniku delno ali v celoti prizna posebni del izpita, ne glede na to pa mora takšen posameznik vedno opravljati splošni del izpita.
(4) Šteje se, da ima posameznik, na katerega ime in priimek se glasi potrdilo o izpitu s področja arhitekturne stroke ali krajinsko-arhitekturne stroke, opravljen osnovni izpit iz prostorskega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja.
(5) Šteje se, da ima posameznik, na katerega ime in priimek se glasi potrdilo o izpitu s področja ustrezne tehnične stroke, opravljen osnovni izpit iz tehničnega projektiranja tiste vrste načrtov, za katere je opravil posebni del izpita, in vodenja takšne vrste del.
(6) V primerih dvoma, za katero področje opravljanja inženirske storitve je bilo dano potrdilo o izpitu, odloča na zahtevo posameznika pristojni izpitni odbor. Zoper odločitve izpitnega odbora je dopustna pritožba, ki se jo vloži pri pristojni službi zbornice, o njej pa odloča upravni odbor pristojne zbornice.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka pristojna služba zbornice na zahtevo posameznika izda potrdilo o opravljenem izpitu in z njim tudi opredeli, za katero vrsto izpita takšno potrdilo velja.
(8) Potrdila iz prejšnjega odstavka se izdajajo na obrazcu, ki je v prilogi 6.

59. člen

(z osnovnimi izpiti pri ZAPS in pri IZS izenačeni preizkusi znanja)

(1) Šteje se, da ima posameznik z osnovnim izpitom pri ZAPS oziroma osnovnim izpitom pri IZS izenačen preizkus znanja, če se na njegovo ime in priimek glasi potrdilo o izpitu, ki je bil opravljen po dosedanjih predpisih, ali potrdilo o izpitu oziroma druga javna listina o opravljenem izpitu, ki je bila izdana na območju SFRJ do 25. junija 1991.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka pristojna poklicna zbornica na zahtevo takšnega posameznika izda potrdilo o opravljenem izpitu in z njim tudi opredeli, za katero vrsto izpita takšno potrdilo velja.
(3) Potrdila iz prejšnjega odstavka se izdajajo na obrazcu, ki je v prilogi 6.

60. člen

(dokončanje že začetih strokovnih izpitov)

(1) Že začeti izpiti se končajo po določbah pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 35/98 in 64/99, v nadaljnjem besedilu: izpitni pravilnik-IZS/97).
(2) Izpit se šteje za začet, če je bilo kandidatu poslano obvestilo o datumu izpita v skladu s 15. členom izpitnega pravilnika-IZS/97.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zapisnik o poteku izpita piše in potrdilo o opravljenem izpitu izda na obrazcih, predpisanih s tem pravilnikom.

61. člen

(posebnosti dopolnilnega izpita v prehodnem obdobju)

(1) Posameznik, ki je že opravil izpit pred uveljavitvijo tega pravilnika in je z nadaljnjim izobraževanjem dosegel naslednjo stopnjo strokovne izobrazbe, opravlja dopolnilni izpit po določbah tega pravilnika.
(2) Posamezniki, ki so vpisani v posebni imenik odgovornih projektantov na podlagi določb 100.e člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 71/93 – ZUN, 40/94 – odl. US, 69/94 – odl. US, 59/96, 45/99, 42/00 – odl. US, 52/00 – ZGPro, 52/00 in 110/02 – ZGO-1, v nadaljnjem besedilu: ZGO) in nameravajo v predpisanem roku petih let po vpisu v takšen imenik opravljati strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena ZGO, opravljajo dopolnilni izpit po določbah 14.a člena izpitnega pravilnika-IZS/97.
(3) Dopolnili izpit iz projektiranja, ki ga opravi posameznik iz prejšnjega odstavka, se šteje tudi za dopolnilni izpit iz vodenja del po določbah tega pravilnika.

62. člen

(uskladitev določb o evidencah o izpitih)

(1) ZAPS in IZS morata vzpostaviti in začeti ročno voditi knjigo izpitov najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Do vzpostavitve predpisanih evidenc se knjiga izpitov in druge evidence, ki so v zvezi z izpiti, vodijo po dosedanjih predpisih.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se šteje, da je knjiga izpitov iz 30. člena izpitnega pravilnika – IZS/97 sestavni del knjige izpitov iz 52. člena tega pravilnika.

63. člen

(uskladitev določb o izpitnem katalogu)

ZAPS in IZS morata vzpostaviti seznam strokovne literature in predpisov iz 14. člena tega pravilnika ter začeti kandidatom posredovati informacije, ki so v zvezi z opravljanjem izpitov, najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

64. člen

(uskladitev določb o izpitnih komisijah)

(1) Do imenovanja izpitnih komisij po tem pravilniku člani izpitnih komisij, imenovani v skladu z dosedanjimi predpisi, nadaljujejo z delom in nalogami kot člani izpitnih komisij po določbah tega pravilnika.
(2) Do imenovanja predsednika izpitnega odbora ZAPS in predsednika izpitnega odbora IZS po tem pravilniku predsednik komisije za strokovne izpite, imenovan v skladu z dosedanjimi predpisi, nadaljuje z delom kot predsednik izpitnega odbora ZAPS in izpitnega odbora IZS.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena član izpitne komisije, ki ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena tega pravilnika, lahko nadaljuje z delom in nalogami kot član izpitne komisije najdalj eno leto po uveljavitvi tega pravilnika.

65. člen

(uskladitev organizacijske narave)

(1) Če na dan, ko začne veljati ta pravilnik, ZAPS in IZS še nista ustanovljeni in nista začeli z opravljanjem svojih nalog oziroma se ZAPS še ni izločila iz sedanje Inženirske zbornice Slovenije, ki je bila ustanovljena na podlagi 100.a člena ZGO (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), se vsi osnovni in dopolnilni izpiti, ki jih določa ta pravilnik, opravljajo pri IZS/97, vendar najdalj do začetka opravljanja nalog ZAPS in IZS.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora IZS/97 tudi začeti voditi ločeni knjigi izpitov po določbah tega pravilnika najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi in tisto, v katero so vpisani podatki o opravljenih izpitih s področja prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja ter prostorskega revidiranja, predati ZAPS najpozneje v enem mesecu po začetku njenega poslovanja.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena je logotip pristojne poklicne zbornice v vseh prilogah tega pravilnika enak logotipu IZS/97, potrdila o opravljenem osnovnem in dopolnilnem izpitu pa podpisujeta predsednik izpitnih komisij iz drugega odstavka prejšnjega člena in predsednik IZS/97.

66. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati izpitni pravilnik-IZS/97.

67. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 351-00-9/2002

Ljubljana, dne 4. decembra 2003.

EVA 2002-2511-0008

Minister
za okolje, prostor in energijo
mag. Janez Kopač l. r.

                                                                         PRILOGA 1
                         I Z P I T N I    K A T A L O G
         strokovnih izpitov s področja opravljanja inženirskih storitev
 
                                    Prvi del:

                              PROGRAM SPLOŠNEGA DELA

                                  Prvi razdelek:

                              Program splošnega dela
   vseh vrst osnovnega strokovnega izpita, ki se ga opravlja pri Zbornici za
  arhitekturo in prostor Slovenije in pri Inženirski zbornici Slovenije, razen
                   osnovnega izpita za vodenje posameznih del
     
1.    Temelji sistema urejanja prostora in graditve objektov:
 
1.1   Temeljna načela direktiv in drugih predpisov evropskih skupnosti, ki so v
      zvezi z zadevami urejanja prostora in graditve objektov
1.2   Pojem prostora in nepremičnine ter posamezne vrste nepremičnin;
1.3   Sistemska ureditev prostorskih aktov;
1.4   Pojem in pomen lokacijske informacije;
1.5   Sodelovanje javnosti v zadevah urejanja prostora;
1.6   Pojem in pomen prostorskih ukrepov;
1.7   Pojem in pomen opremljanja zemljišč za gradnjo;
1.8   Pojem razlastitve in omejitve lastninske pravice in njihov namen;
1.9   Temeljni pogoji graditve objektov;
1.10  Vrste objektov in njihove bistvene lastnosti;
1.11  Pojem gradbene parcele in priključkov na objekte gospodarske javne
      infrastrukture;
1.12  Organi pri graditvi objektov;
1.13  Udeleženci pri graditvi objektov;
1.14  Pojem in pomen pravice graditi na določeni nepremičnini;
1.15  Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
1.16  Stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
1.17  Pridobitev uporabnega dovoljenja in kdaj gradbeno dovoljenje ni potrebno;
1.18  Stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja;
1.19  Temeljna načela inšpekcijskega nadzorstva pri graditvi objektov;
1.20  Vrste nelegalnih gradenj in nadomestil za degradacijo in uzurpacijo
      prostora;
1.21  Stranke v postopku izdaje inšpekcijskega ukrepa;
1.22  Razlikovanje med dokončnostjo in pravnomočnostjo upravnih odločb v zvezi z
      graditvijo objektov.
 
 
2.    Temelji sistema predpisov, ki so neposredni povezani s sistemom urejanja
      prostora in graditve objektov:
 
2.1   Temeljni in operativni cilji varstva okolja, ohranjanja narave, varstva
      kulturne dediščine, varstva voda in varstva drugih naravnih dobrin;
2.2   Vrste in stopnje obremenitve okolja in temeljena načela zagotavljanja
      varstvenih pasov objektov gospodarske javne infrastrukture in varovanih
      območij;
2.3   Pojem celovite presoje vplivov na okolje ter pojem in obveznost presoje
      vplivov na okolje;
2.4   Temeljne zahteve in pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja;
2.5   Sodelovanje javnosti v zadevah varovanja okolja;
2.6   Posledice odsotnosti okoljevarstvenega soglasja v primeru objekta z vplivi
      na okolje;
2.7   Temeljna načela varovanja zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom,
      varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu pri
      opravljanju inženirskih storitev in izvajanju del oziroma gradenj;
2.8   Pojem varnostnega načrta in njegov namen;
2.9   Poskusno obratovanje ter obratovalni monitoring;
2.10  Temeljna načela izpolnjevanja bistvenih zahtev;
2.11  Temeljna načela standardizacije, meroslovja in tehničnih predpisov;
2.12  Pojem in namen standardov;
2.13  Pojem in namen tehničnih predpisov;
2.14  Pojem in namen tehničnih specifikacij;
2.15  Pojem in namen tehničnih smernic;
2.16  Osnove stvarnega prava – posest, lastninska pravica, služnost, zastavna
      pravica, zemljiški dolg, predkupna pravica, etažna lastnina;
2.17  Temeljni pojmi obligacijskih razmerij, pravic in obveznosti;
2.18  Osnove pravnega posla ter sklenitev in učinkov pogodb;
2.19  Temeljna načela pogodb o delu oziroma podvzemu ter gradbenih pogodb;
2.20  Osnove notarskih listin pri gradbenih zadevah;
2.21  Temeljna načela oddaje javnih naročil na področju projektiranja in izvajanja
      gradenj in osnove javnih natečajev;
2.22  Temeljna načela projektnega vodenja;
2.23  Temeljna načela gospodarnosti investicij v primerih gradenj, stroškov
      izvajanja del in kalkulacij;
2.24  Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje
      investitor;
2.25  Prilagoditev smernic FIDIC na slovenske gradbene predpise in prakso;
2.26  Pojem projekta na ključ;
2.27  Projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta;
2.28  Pojem garancije in garancijske dobe pri določenih vrstah objektov in
      njihovih delov;
2.29  Temeljna načela in namen zavarovanja udeležencev pri graditvi objektov;
2.30  Osnove parcelacije zemljišč in določanja gradbenih parcel;
2.31  Pojem, namen in pomen katastra zemljišč, katastra stavb in katastra objektov
      gospodarske javne infrastrukture;
2.32  Pojem, namen in pomen zemljiške knjige.
 
 
3.    Temelji zborničnega sistema:
 
3.1   Temeljna načela organizacije in združevanja v poklicne zbornice
3.2   Cilji Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirske zbornice
      Slovenije, njunega delovnega področja ter njunih javnih pooblastil po
      zakonu;
3.3   Organi Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirske zbornice
      Slovenije, statut in drugi akti;
3.4   Temeljna načela vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
      ter imenika Inženirske zbornice Slovenije;
3.5   Pogoji za vpisovanje v imenik;
3.6   Izvajanje disciplinskih zadev;
3.7   Opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih pooblastil.

                                 Drugi razdelek:
                              Program splošnega dela
                   osnovnega izpita za vodenje posameznih del

1.    Temelji sistema graditve objektov:
 
1.1   Temeljni pogoji graditve objektov;
1.2   Vrste objektov in njihove bistvene lastnosti;
1.3   Pojem gradbene parcele in priključkov na objekte gospodarske javne
      infrastrukture;
1.4   Organi pri graditvi objektov;
1.5   Udeleženci pri graditvi objektov;
1.6   Pojem in pomen pravice graditi na določeni nepremičnini;
1.7   Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
1.8   Stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
1.9   Pridobitev uporabnega dovoljenja in kdaj gradbeno dovoljenje ni potrebno;
1.10  Stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja;
1.11  Temeljna načela inšpekcijskega nadzorstva pri graditvi objektov;
1.12  Vrste nelegalnih gradenj in nadomestil za degradacijo in uzurpacijo
      prostora;
1.13  Stranke v postopku izdaje inšpekcijskega ukrepa;
1.14  Razlikovanje med dokončnostjo in pravnomočnostjo upravnih odločb v zvezi z
      graditvijo objektov.
 
 
2.    Temelji sistema predpisov, ki so neposredno povezani s sistemom graditve
      objektov:
 
2.1   Temeljna načela varovanja zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom,
      varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pri delu pri
      opravljanju inženirskih storitev in izvajanju del oziroma gradenj;
2.2   Pojem varnostnega načrta in njegov namen;
2.3   Poskusno obratovanje ter obratovalni monitoring;
2.4   Temeljna načela izpolnjevanja bistvenih zahtev;
2.5   Temeljna načela standardizacije, meroslovja in tehničnih predpisov;
2.6   Pojem in namen standardov;
2.7   Pojem in namen tehničnih predpisov;
2.8   Pojem in namen tehničnih specifikacij;
2.9   Pojem in namen tehničnih smernic;
2.10  Temeljni pojmi obligacijskih razmerij, pravic in obveznosti;
2.11  Temeljna načela oddaje javnih naročil na področju projektiranja in izvajanja
      gradenj in osnove javnih natečajev;
2.12  Temeljna načela gospodarnosti investicij v primerih gradenj, stroškov
      izvajanja del in kalkulacij;
2.13  Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje
      investitor;
2.14  Projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta;
2.15  Pojem garancije in garancijske dobe pri določenih vrstah objektov in
      njihovih delov;
2.16  Temeljna načela in namen zavarovanja udeležencev pri graditvi objektov;
2.17  Pojem, namen in pomen katastra zemljišč, katastra stavb in katastra objektov
      gospodarske javne infrastrukture.

                                    Drugi del:

                              PROGRAM POSEBNEGA DELA

                                  Prvi razdelek:

                              Program posebnega dela
                    določenih vrst osnovnega in dopolnilnega
             strokovnega izpita, ki se ga opravlja pri Zbornici za
                        arhitekturo in prostor Slovenije


1.    Program odgovornega prostorskega načrtovanja za področje dela licence z
      označbo »P«:
 
1.1   Zakonitosti metod in tehnik pri:
–     usklajevanju med prostorskimi akti;
–     razlikovanju med urbanističnim in krajinskim načrtovanjem;
–     strategiji prostorskega razvoja Slovenije, strategiji prostorskega razvoja
      občine, regionalni zasnovi prostorskega razvoja, državnem in občinskem
      prostorskem redu ter državnem in občinskem lokacijskem načrtu;
–     osnovnih načelih trajnostnega razvoja v prostoru;
–     načinih določanja namenska rabe prostora;
–     razlikovanju med razvojnim in varovalnim prostorskim načrtovanjem;
–     načinih doseganja sožitja med razvojnim in varovalnim prostorskim
      načrtovanjem;
–     razlikovanju med celostnim in sektorskim prostorskim načrtovanjem;
–     metodah za spremljanje stanja v prostoru, prostorske analize, bilančna
      metoda, kartografska metoda in metoda izenačevanja regionalnih razlik;
–     izvajanju načela dolgoročnega strateškega načrtovanja;
–     izvajanju načela načrtovanja od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol;
–     izvajanju načela srečujočega se planiranja;
–     izvajanju načela inkrementalnega planiranja;
–     izvajanju načela metod scenarijev oziroma napovedovanj;
–     izvajanju načela napovedovanj po trendu;
–     izvajanju načela variant na osnovi nadaljevanja razvojnih teženj;
1.2   Pojmi, pomeni in nameni::
–     poselitveno območje, primestna cona, somestje, obmestje, satelitsko mesto
      oziroma naselje;
–     mreženje mest;
–     gravitacijska teorija v planiranju;
–     metoda postopnega izločanja površin in lokacij v primerjavi z Izohronostjo v
      planiranju in koncepti dostopnosti;
–     metoda vrednotenja ter lokacijski modeli;
–     feasibility študja izgledov;
–     gospodarstvo in prostorski razvoj Slovenije;
–     družba in prostorski razvoj Slovenije;
–     poselitev in prostorski razvoj Slovenije;
–     policentrična organizacija prostora, prednosti in pomanjkljivosti;
–     načela zgoščanja in zaokrožanja mest,
–     latentna oziroma prikrita urbanizacija,
–     urbanizacija podeželja;
–     kazalci stopnje urbanizacije;
–     sistemi poselitve;
–     teorije rabe tal, vrste rabe tal in urbani sistemi;
–     zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
      prostorskega načrtovanja;
1.3   Poznavanje:
–     teorij regionalnega razvoja - regija in načela regionalizacije, pojem
      regionalne analize, vrste regij – statistične, makro/mezo/mikro, euro
      (regije EU), tipološke, funkcijeke, planske, urbane, metropolitanske;
–     kazalcev regionalne razvitosti/nerazvitosti ter vloga regionalnih razvojnih
      agencij;
–     načel regionalizacije - regionalne ravni, rast prebivalstva, gibanje
      prebivalstva, prebivalstvena bilanca, ukrepi za zmanjšanje izseljevanja, za
      vzpodbujanje naseljevanja in za omejevanje priseljevanja;
–     analiz privlačnosti prostora ter načela načrtovanja potrebnih površin za
      naselitev;
–     zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb v postopku
      prostorskega načrtovanja;
–     ekonomskega potenciala zemljišč;
–     naravnega in grajenega javnega dobra;
–     opremljanja zemljišč;
–     komasacije zemljišč;
–     razlastitev in omejevanj lastninskih in drugih pravic v javno korist;
1.4   Vsebine in načini:
–     sklepanja urbanističnih pogodb;
–     izdelovanja strokovnih podlag prostorskih aktov;
–     izdelovanja prostorskih ukrepov;
–     določanja prostorskih ureditev in vrste objektov državnega pomena;
–     izdelovanja celovitih presoj vplivov na okolje in poročil o vplivih na
      okolje;
–     priprave in sprejemanja vseh vrst prostorskih aktov;
–     določanja pristojnih soglasodajalcev;
–     pridobivanja smernic in mnenj pristojnih soglasodajalcev.
 
 
2.    Program odgovornega arhitekturnega projektiranja:
 
2.1   Zakonitosti metod in tehnik:
–     državnega in občinskega prostorskega reda ter državnega in občinskega
      lokacijskega načrta v delu, ki so zvezi z določanjem lokacijskih pogojev za
      nameravano izdelavo načrtov arhitekture;
–     tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
      del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
      izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti pri arhitekturnem
      projektiranju;
–     mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
      gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav
      in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z arhitekturnim
      projektiranjem;
–     predpisov s področja kmetijskih, gozdnih, vodnih in stavbnih zemljišč ter
      javnih naročil, ki so v zvezi z arhitekturnim projektiranjem;
–     predpisov s področja geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geotehničnega,
      geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja, prostorskega
      načrtovanja, krajinsko-arhitektonskega in gradbenega projektiranja,
      strojnega in elektrotehničnega projektiranja, projektiranja elektronike,
      telekomunikacij in kemijske tehnologije, geotehnološkega in rudarskega
      projektiranja ter drugega tehnično-tehnološkega projektiranja in z njim
      povezanih tehničnih svetovanj, ki so v zvezi z arhitekturnim projektiranjem
      in
–     izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
      montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
      ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
      arhitekturnim projektiranjem.
2.2   Pojmi, pomeni in nameni:
–     izdelovanja načrtov arhitekture ter njihove vsebine;
–     gradbene parcele;
–     razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–     izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–     vrste gradenj;
–     vzdrževalnih del;
–     gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja urbanističnega
      načrtovanja mest in naselij, umeščanja objektov v prostor in pogojev za
      njihovo oblikovanje;
–     skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–     zanesljivosti stavb in evidentiranosti stavb;
–     zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
      izdelovanja načrtov arhitekture;
–     dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti vseh vrst stavb in z njimi
      povezanih gradbenih inženirskih objektov;
2.3   Poznavanje:
–     temeljnih zahtev arhitekturnega projektiranja;
–     posebnih zahtev arhitekturnega projektiranja;
–     določanja pristojnih soglasodajalcev;
–     pridobivanja projektnih pogojev in soglasij;
–     določanja vplivnega območja objektov;
2.4   Vsebine in načini izdelovanja:
–     idejne zasnove načrtov arhitekture;
–     idejnega projekta načrtov arhitekture;
–     projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtov arhitekture;
–     projekta za razpis načrtov arhitekture;
–     projekta za izvedbo načrtov arhitekture;
–     projekta vseh vrst izvedenih del;
–     projekta za vzdrževanje in obratovanje objekta kot celote;
–     projekta za vpis v uradne evidence objekta kot celote, vključno s
      pripadajočo gradbeno parcelo.
 
 
3.    Program odgovornega krajinsko-arhitekturnega projektiranja:
 
3.1   Zakonitosti metod in tehnik:
–     državnega in občinskega prostorskega reda ter državnega in občinskega
      lokacijskega načrta v delu, ki so zvezi z določanjem lokacijskih pogojev za
      nameravano izdelavo načrtov krajinske arhitekture;
–     tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
      del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
      izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti pri krajinsko-arhitekturnem
      projektiranju,
–     mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
      gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, napra
      in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z arhitekturnim
      projektiranjem,
–     predpisov s področja kmetijskih, gozdnih, vodnih in stavbnih zemljišč ter
      javnih naročil, ki so v zvezi s krajinsko-arhitekturnim projektiranjem,
–     predpisov s področja geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geotehničnega,
      geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja, prostorskega
      načrtovanja, krajinsko-arhitektonskega in gradbenega projektiranja,
      strojnega in elektrotehničnega projektiranja, projektiranja elektronike,
      telekomunikacij in kemijske tehnologije, geotehnološkega in rudarskega
      projektiranja ter drugega tehnično-tehnološkega projektiranja in z njim
      povezanih tehničnih svetovanj, ki so v zvezi s krajinsko-arhitekturnim
      projektiranjem in
–     izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
      montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
      ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi s
      krajinsko-arhitekturnim projektiranjem.
3.2   Pojmi, pomeni in nameni:
–     izdelovanja načrtov krajinske arhitekture ter njihove vsebine;
–     gradbene parcele;
–     razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–     izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–     vrste gradenj;
–     vzdrževalnih del;
–     gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja krajinskega načrtovanja
      odpretega prostora ter mest in naselij, umeščanja objektov v prostor in
      pogojev za njihovo oblikovanje;
–     skladnosti objektov s pripadajočimi zunanjimi površinami s prostorskimi
      akti;
–     evidentiranosti prostora;
–     zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
      izdelovanja načrtov krajinske arhitekture;
–     dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti prostorskih ureditev;
3.3   Poznavanje:
–     temeljnih zahtev krajinsko-arhitekturnega projektiranja;
–     posebnih zahtev krajinsko-arhitekturnega projektiranja;
–     določanja pristojnih soglasodajalcev;
–     pridobivanja projektnih pogojev in soglasij:
–     določanja vplivnega območja objektov;
3.4   Vsebine in načini izdelovanja:
–     idejne zasnove načrtov krajinske arhitekture;
–     idejnega projekta načrtov krajinske arhitekture;
–     projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtov krajinske arhitekture;
–     projekta za razpis načrtov krajinske arhitekture;
–     projekta za izvedbo načrtov krajinske arhitekture;
–     projekta izvedenih ureditvenih del;
–     projekta za vzdrževanje in obratovanje ureditvenega območja;
–     projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedene krajinske arhitekture.
 
 
4.    Program dopolnilnega izpita za odgovorno prostorsko načrtovanja za področje
      dela licence z označbo »A« in označbo »KA«:
 
4.1   Zakonitosti metod in tehnik pri:
–     usklajevanju med prostorskimi akti;
–     razlikovanju med urbanističnim in krajinskim načrtovanjem;
–     strategiji prostorskega razvoja Slovenije, strategiji prostorskega razvoja
      občine, regionalni zasnovi prostorskega razvoja, državnem in občinskem
      prostorskem redu ter državnem in občinskem lokacijskem načrtu;
–     osnovnih načelih trajnostnega razvoja v prostoru;
–     načinih določanja namenska rabe prostora;
–     razlikovanju med razvojnim in varovalnim prostorskim načrtovanjem;
–     načinih doseganja sožitja med razvojnim in varovalnim prostorskim
      načrtovanjem;
–     razlikovanju med celostnim in sektorskim prostorskim načrtovanjem;
–     metodah za spremljanje stanja v prostoru, prostorske analize, bilančna
      metoda, kartografska metoda in metoda izenačevanja regionalnih razlik;
–     izvajanju načela dolgoročnega strateškega načrtovanja;
–     izvajanju načela načrtovanja od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol;
–     izvajanju načela srečujočega se planiranja;
–     izvajanju načela inkrementalnega planiranja;
–     izvajanju načela metod scenarijev oziroma napovedovanj;
–     izvajanju načela napovedovanj po trendu;
–     izvajanju načela variant na osnovi nadaljevanja razvojnih teženj;
4.2   Pojmi, pomeni in nameni:
–     poselitveno območje, primestna cona, somestje, obmestje, satelitsko mesto
      oziroma naselje;
–     mreženje mest;
–     gravitacijska teorija v planiranju;
–     metoda postopnega izločanja površin in lokacij v primerjavi z Izohronostjo v
      planiranju in koncepti dostopnosti;
–     metoda vrednotenja ter lokacijski modeli;
–     feasibility študja izgledov;
–     gospodarstvo in prostorski razvoj Slovenije;
–     družba in prostorski razvoj Slovenije;
–     poselitev in prostorski razvoj Slovenije;
–     policentrična organizacija prostora, prednosti in pomanjkljivosti;
–     načela zgoščanja in zaokrožanja mest,
–     latentna oziroma prikrita urbanizacija,
–     urbanizacija podeželja;
–     kazalci stopnje urbanizacije;
–     sistemi poselitve;
–     teorije rabe tal, vrste rabe tal in urbani sistemi;
–     zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
      prostorskega načrtovanja;
4.3   Poznavanje:
–     teorij regionalnega razvoja - regija in načela regionalizacije, pojem
      regionalne analize, vrste regij – statistične, makro/mezo/mikro, euro
      (regije EU), tipološke, funkcijeke, planske, urbane, metropolitanske;
–     kazalcev regionalne razvitosti/nerazvitosti ter vloga regionalnih razvojnih
      agencij;
–     načel regionalizacije - regionalne ravni, rast prebivalstva, gibanje
      prebivalstva, prebivalstvena bilanca, ukrepi za zmanjšanje izseljevanja, za
      vzpodbujanje naseljevanja in za omejevanje priseljevanja;
–     analiz privlačnosti prostora ter načela načrtovanja potrebnih površin za
      naselitev;
–     zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb v postopku
      prostorskega načrtovanja;
–     ekonomskega potenciala zemljišč;
–     naravnega in grajenega javnega dobra;
–     opremljanja zemljišč;
–     komasacije zemljišč;
–     razlastitev in omejevanj lastninskih in drugih pravic v javno korist;
4.4   Vsebine in načini:
–     sklepanja urbanističnih pogodb;
–     izdelovanja strokovnih podlag prostorskih aktov;
–     izdelovanja prostorskih ukrepov;
–     določanja prostorskih ureditev in vrste objektov državnega pomena;
–     izdelovanja celovitih presoj vplivov na okolje in poročil o vplivih na
      okolje;
–     priprave in sprejemanja vseh vrst prostorskih aktov;
–     določanja pristojnih soglasodajalcev;
–     pridobivanja smernic in mnenj pristojnih soglasodajalcev.
 
 
5.    Program odgovornega revidiranja:
 
5.1   za revidiranje lokacijskih načrtov – poznavanje:
–     načel strategije prostorskega razvoja;
–     urbanistične in krajinske zasnove;
–     vsebin državnega in občinskega lokacijskega načrta;
–     metod in tehnik izdelovanja lokacijskih načrtov in vseh predpisov, ki so v
      zvezi z njimi;
–     vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
      in inženirske storitve s področja prostorskega načrtovanja;
–     slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja prostorskega
      načrtovanja;
–     sodobnih metod prostorskega načrtovanja;
–     razvoja planerske in urbanistične stroke;
–     sodobnih tehnologij s področja prostorskega načrtovanja;
–     gospodarnosti investicij;
–     tuje literature s področja prostorskega načrtovanja;
–     možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja prostorskega načrtovanja v
      Republiki Sloveniji;
–     vplivov objektov na okolje;
–     načela dolgoročnega vzdrževanja objektov;
–     primerjalne metode med različnimi rešitvami.
 
5.2   za revidiranje načrtov arhitekture - poznavanje:
–     metod in tehnik izdelovanja načrtov arhitekture in vseh predpisov, ki so v
      zvezi z njimi;
–     urbanistične zasnove;
–     vsebine državnega in občinskega lokacijskega načrta;
–     vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
      in inženirske storitve s področja arhitekturnega projektiranja;
–     slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja arhitekturnega
      projektiranja;
–     sodobnih metod arhitekturnega projektiranja;
–     razvoja arhitekturne stroke in arhitekturnega projektiranja;
–     sodobnih tehnologij s področja arhitekturnega projektiranja;
–     gospodarnosti investicij;
–     tuje literature s področja arhitekture in arhitekturnega projektiranja;
–     možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja arhitekture in arhitekturnega
      projektiranja v Republiki Sloveniji;
–     vplivov objektov na okolje;
–     načela dolgoročnega vzdrževanja objektov;
–     primerjalne metode med različnimi rešitvami;
 
5.3   za revidiranje načrtov krajinske arhitekture - poznavanje:
–     metod in tehnik izdelovanja načrtov krajinske arhitekture in vseh predpisov,
      ki so v zvezi z njimi;
–     krajinske zasnove;
–     vsebine državnega in občinskega lokacijskega načrta;
–     vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
      in inženirske storitve s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja;
–     slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja krajinsko
      arhitekturnega projektiranja;
–     sodobnih metod krajinsko-arhitekturnega projektiranja;
–     razvoja krajinsko-arhitekturne stroke in krajinsko-arhitekturnega
      projektiranja;
–     sodobnih tehnologij s področja krajinsko-arhitekturnega projektiranja;
–     gospodarnosti investicij;
–     tuje literature s področja krajinske arhitekture in krajinsko-arhitekturnega
      projektiranja;
–     možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja krajinske arhitekture in
      krajinsko-arhitekturnega projektiranja v Republiki Sloveniji;
–     vplivov objektov na okolje;
–     načela dolgoročnega vzdrževanja objektov.

                                 Drugi razdelek:

                              Program posebnega dela
                    določenih vrst osnovnega in dopolnilnega
              strokovnega izpita, ki se ga opravlja pri Inženirski
                                zbornici Slovenije

1.      Programi odgovornega tehničnega projektiranja:
 
1/A     Program pri vseh vrstah odgovornega tehničnega projektiranja - zakonitosti
        metod in tehnik:
–       temeljnih načel državnega in občinskega prostorskega reda ter državnega in
        občinskega lokacijskega načrta v delu, ki so zvezi z določanjem
        lokacijskih pogojev za nameravano izdelavo načrtov, glede izdelave katerih
        opravlja kandidat izpit;
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z vrsto
        načrtov, glede izdelave katerih opravlja kandidat izpit;
–       mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
        gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav,
        naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z vrsto
        načrtov, glede izdelave katerih opravlja kandidat izpit;
–       predpisov s področja kmetijskih, gozdnih, vodnih in stavbnih zemljišč ter
        javnih naročil, ki so v zvezi z vrsto načrtov, glede izdelave katerih
        opravlja kandidat izpit;
–       predpisov s področja geodetskega, geološkega, geofizikalnega,
        geotehničnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja,
        prostorskega načrtovanja, krajinsko-arhitektonskega in gradbenega
        projektiranja, strojnega in elektrotehničnega projektiranja, projektiranja
        elektronike, telekomunikacij in kemijske tehnologije, geotehnološkega in
        rudarskega projektiranja ter drugega tehnično-tehnološkega projektiranja
        in z njim povezanih tehničnih svetovanj, ki so v zvezi z vrsto načrtov,
        glede izdelave katerih opravlja kandidat izpit in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
        določeno vrsto načrtov, glede izdelave katerih opravlja kandidat izpit;
 
1/B     Program odgovornega tehničnega projektiranja, ki je v zvezi z določeno
        vrsto načrtov, glede izdelave katerih opravlja kandidat izpit:
 
1.1     za izdelovanje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov:
1.1.1   Pojmi, pomeni in nameni:
–       izdelovanja načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov ter
        njihove vsebine;
–       razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–       izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–       vrste gradenj oziroma izvajanj gradbenih konstrukcij;
–       vzdrževalnih del gradbenih konstrukcij;
–       gradbenih predpisov s področja gradbenih del in gradbenih konstrukcij;
–       skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–       zanesljivosti gradbenih konstrukcij v stavbah in gradbenih inženirskih
        objektih;
–       zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
        gradbenih konstrukcij;
–       dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov s pomočjo gradbenih
        konstrukcij;
1.1.2   Poznavanje:
–       temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja načrtov
        gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov;
–       posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
–       določanja vplivnega območja objekta;
–       določanja pristojnih soglasodajalcev, ki so v zvezi z gradbenimi
        konstrukcijami;
–       pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, ki so v zvezi z gradbenimi
        konstrukcijami:
1.1.3   Vsebine in načini izdelovanja:
–       idejne zasnove načrtov gradbenih konstrukcij;
–       idejnega projekta načrtov gradbenih konstrukcij;
–       projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtov gradbenih
        konstrukcij;
–       projekta za razpis načrtov gradbenih konstrukcij;
–       projekta za izvedbo načrtov gradbenih konstrukcij;
–       projekta izvedenih gradbenih del oziroma gradbenih konstrukcij;
–       projekta za vzdrževanje in obratovanje gradbenih konstrukcij;
–       projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih gradbenih
        konstrukcij;
 
1.2     za izdelovanje načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme:
1.2.1   Pojmi, pomeni in nameni:
–       izdelovanja načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme ter njihove
        vsebine;
–       razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–       izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–       vrste gradenj oziroma izvajanj strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       vzdrževalnih del strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja strojnih inštalacij in
        strojne opreme;
–       skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–       zanesljivosti strojnih inštalacij in strojne opreme v stavbah in gradbenih
        inženirskih objektih;
–       zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
        strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov s pomočjo strojnih
        inštalacij in strojne opreme;
1.2.2   Poznavanje:
–       temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja načrtov
        strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
–       določanja vplivnega območja objekta;
–       določanja pristojnih soglasodajalcev, ki so v zvezi s strojništvom;
–       pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, ki so v zvezi s strojništvom;
1.2.3   Vsebine in načini izdelovanja:
–       idejne zasnove načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       idejnega projekta načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       projekta za razpis načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       projekta za izvedbo načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       projekta izvedenih del s področja strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       projekta za vzdrževanje in obratovanje strojnih inštalacij in strojne
        opreme;
–       projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih strojnih inštalacij
        in strojne opreme;
 
1.3     za izdelovanje načrtov električnih inštalacij in električne opreme:
1.3.1   Pojmi, pomeni in nameni:
–       izdelovanja načrtov električnih inštalacij in električne opreme ter
        njihove vsebine;
–       razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–       izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–       vrste gradenj oziroma izvajanja električnih inštalacij in električne
        opreme;
–       vzdrževalnih del električnih inštalacij in električne opreme;
–       gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja električnih inštalacij
        in električne opreme;
–       skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–       zanesljivosti električnih inštalacij in električne opreme v stavbah in
        gradbenih inženirskih objektih;
–       zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
        električnih inštalacij in električne opreme;
–       dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov s pomočjo električnih
        inštalacij in električne opreme;
1.3.2   Poznavanje:
–       temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja načrtov
        električnih inštalacij in električne opreme;
–       posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
–       določanja vplivnega območja objekta;
–       določanja pristojnih soglasodajalcev, ki so v zvezi z elektro tehniko;
–       pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, ki so v zvezi z
        elektrotehniko;
1.3.3   Vsebine in načini izdelovanja:
–       idejne zasnove načrtov električnih inštalacij in električne opreme;
–       idejnega projekta načrtov električnih inštalacij in električne opreme;
–       projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtov električnih inštalacij in električne opreme;
–       projekta za razpis načrtov električnih inštalacij in električne opreme;
–       projekta za izvedbo načrtov električnih inštalacij in električne opreme;
–       projekta izvedenih del s področja električnih inštalacij in električne
        opreme;
–       projekta za vzdrževanje in obratovanje električnih inštalacij in
        električne opreme;
–       projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih električnih
        inštalacij in električne opreme;
 
1.4     za izdelovanje načrtov telekomunikacij:
1.4.1   Pojmi, pomeni in nameni:
–       izdelovanja načrtov telekomunikacij ter njihove vsebine;
–       razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–       izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–       vrste gradenj oziroma izvajanja telekomunikacijskih inštalacij in opreme;
–       vzdrževalnih del v zvezi s telekomunikacijami;
–       gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja telekomunikacij;
–       skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–       zanesljivosti telekomunikacij v stavbah in gradbenih inženirskih objektov;
–       zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
        telekomunikacij;
–       dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov s pomočjo
        telekomunikacij;
1.4.2   Poznavanje:
–       temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja načrtov
        telekomunikacij;
–       posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
–       določanja vplivnega območja objekta;
–       določanja pristojnih soglasodajalcev, ki so v zvezi s telekomunikacijami;
–       pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, ki so v zvezi s
        telekomunikacijami;
1.4.3   Vsebine in načini izdelovanja:
–       idejne zasnove načrtov telekomunikacij;
–       idejnega projekta načrtov telekomunikacij;
–       projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtov telekomunikacij;
–       projekta za razpis načrtov telekomunikacij;
–       projekta za izvedbo načrtov telekomunikacij;
–       projekta izvedenih telekomunikacijskih del;
–       projekta za vzdrževanje in obratovanje telekomunikacij;
–       projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih telekomunikacij;
 
1.5     za izdelovanje tehnoloških načrtov:
1.5.1   Pojmi, pomeni in nameni:
–       izdelovanja tehnoloških načrtov ter njihove vsebine;
–       razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–       izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–       vrste gradenj oziroma montairanja in drugih del pri tehnoloških napravah,
        postrojih in drugi tehnološki opremi;
–       vzdrževalnih del pri tehnoloških napravah, postrojih in drugi tehnološki
        opremi;
–       gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja tehnoloških naprav,
        postrojev in druge tehnološke opreme;
–       skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–       zanesljivosti tehnoloških naprav, postrojev in druge tehnološke opreme v
        stavbah in gradbenih inženirskih objektov;
–       zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb s pomočjo
        tehnoloških naprav, postrojev in druge tehnološke opreme;
–       dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov s pomočjo tehnoloških
        naprav, postrojev in druge tehnološke opreme;
1.5.2   Poznavanje:
–       temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja
        tehnoloških načrtov;
–       posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
–       določanja vplivnega območja objekta;
–       določanja pristojnih soglasodajalcev, ki so v zvezi s tehnološkimi
        napravami, postroji in drugo tehnološko opremo;
–       pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, ki so v zvezi s tehnološkimi
        napravami, postroji in drugo tehnološko opremo;
1.5.3   Vsebine in načini izdelovanja:
–       idejne zasnove tehnoloških načrtov;
–       idejnega projekta tehnološkega načrtov;
–       projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja tehnoloških načrtov;
–       projekta za razpis tehnoloških načrtov;
–       projekta za izvedbo tehnoloških načrtov;
–       projekta izvedenih del s področja tehnoloških naprav, postrojev in druge
        tehnološke opreme;
–       projekta za vzdrževanje in obratovanje tehnoloških naprav, postrojev in
        druge tehnološke opreme;
–       projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih tehnoloških naprav,
        postrojev in druge tehnološke opreme;
 
1.6     za izdelovanje načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne
        objekte (v nadaljnjem besedilu: geotehnološki načrti):
1.6.1   Pojmi, pomeni in nameni:
–       izdelovanja geotehnoloških načrtov ter njihove vsebine;
–       razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–       izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–       vrste gradenj oziroma izvajanja geotehnoloških del, izkopov in podgradnje
        za podzemne objekte;
–       vzdrževalnih del pri izkopih oziroma podzemnih objektih ter podgradnjah;
–       gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja geotehnologije, izkopov
        in podgradnje za podzemne objekte;
–       skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–       zanesljivosti izvedenih izkopov oziroma podgradnje pri stavbah in
        gradbenih inženirskih objektih;
–       zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb v primerih
        podzemnih objektov, če so namenjeni opravljanju dejavnosti;
–       dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov v primerih izkopov in
        podgradenj oziroma podzemnih objektov;
1.6.2   Poznavanje:
–       temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja
        geotehnoloških načrtov;
–       posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
–       določanja vplivnega območja podzemnega objekta;
–       določanja pristojnih soglasodajalcev v primeru podzemnih objektov oziroma
        izvajanju geotehnoloških del, izkopov in podgradnje za podzemne objekte;
–       pridobivanja projektnih pogojev in soglasij v primeru podzemnih objektov
        oziroma izvajanju geotehnoloških del, izkopov in podgradnje za podzemne
        objekte;
1.6.3   Vsebine in načini izdelovanja:
–       idejne zasnove geotehnoloških načrtov;
–       idejnega projekta geotehnoloških načrtov;
–       projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja geotehnoloških načrtov;
–       projekta za razpis geotehnoloških načrtov;
–       projekta za izvedbo geotehnoloških načrtov;
–       projekta izvedenih geotehnoloških del oziroma izkopov in podgradnje;
–       projekta za vzdrževanje in obratovanje podzemnih objektov oziroma izkiopov
        in podgradenj;
–       projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih podzemnih objektov;
 
1.7     za izdelovanje drugih načrtov, ki so v zvezi z gradnjo, kot so študija
        požarne varnosti in druge tehnične študije oziroma elaborati (v nadaljnjem
        besedilu: drugi načrti):
1.7.1   Pojmi, pomeni in nameni:
–       izdelovanja drugih načrtov ter njihove vsebine;
–       razvrščanja objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne;
–       izključevanja določenih udeležencev pri graditvi objektov;
–       vrste gradenj oziroma izvajanja del, ki so v zvezi z drugimi načrti;
–       vzdrževalnih del za zagotavljanje varnosti pri uporabi;
–       gradbenih in drugih tehničnih predpisov s področja zagotavljanja varstva
        pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pri
        delu;
–       skladnosti objektov s prostorskimi akti;
–       zanesljivosti veh vrst stav in gradbenih inženirskih objektov s področja
        zagotavljanja varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi
        nesrečami in varstva pri delu;
–       zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb ob hkratnem
        zagotavljanju varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi
        nesrečami in varstva pri delu;
–       dolžnosti zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov s pomočjo aktivnega
        in pasivnega varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi
        nesrečami ter varstva pri delu;
1.7.2   Poznavanje:
–       temeljnih zahtev tehničnega projektiranja s področja izdelovanja drugih
        načrtov;
–       posebnih zahtev projektiranja iz prejšnje alinee;
–       določanja vplivnega območja objekta;
–       določanja pristojnih soglasodajalcev, ki so v zvezi z zagotavljanjem
        varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
        varstva pri delu;
–       pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, ki so v zvezi z
        zagotavljanjem varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi
        nesrečami in varstva pri delu:
1.7.3   Vsebine in načini izdelovanja:
–       idejne zasnove drugih načrtov;
–       idejnega projekta drugih načrtov;
–       projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja drugih načrtov;
–       projekta za razpis drugih načrtov;
–       projekta za izvedbo drugih načrtov;
–       projekta izvedenih del s področja zagotavljanja varstva pred požarom,
        varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pri delu;
–       projekta za vzdrževanje in obratovanje naprav s področja varstva pred
        požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pri delu;
–       projekta za vpis v uradne evidence v primeru izvedenih naprav s področja
        zagotavljanja varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi
        nesrečami in varstva pri delu.
 
 
2.      Program odgovornega vodenja del:
 
2/A     Program pri vseh vrstah odgovornega vodenja del - zakonitosti metod in
        tehnik:
–       pravilnega izvajanja tistih sestavin projektov za izvedbo, ki so v zvezi z
        vrsto odgovornega vodenja del, glede katerega opravlja kandidat izpit;
–       zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, izvajanja
        varnostnega načrta, imenovanja koordinatorjev, naloge koordinatorjev v
        fazi priprave projekta in v fazi izvajanja projekta, obveznosti
        naročnikov, nadzornikov in delodajalcev, nadzorstvo nad izvajanjem
        projekta;
–       zagotavljanja bistvenih lastnosti objektov pri izvajanju del, ki so v
        zvezi z vrsto odgovornega vodenja del, glede katerega opravlja kandidat
        izpit;
–       standardizacije in tehničnih predpisov pri izvajanju del, ki so v zvezi z
        vrsto odgovornega vodenja del, glede katerega opravlja kandidat izpit;
–       določanja vplivnega območja objekta na okolico,
–       organizacije gradbišča in načinov njegove označitve pri izvajanju del, ki
        so v zvezi z vrsto odgovornega vodenja del, glede katerega opravlja
        kandidat izpit;
–       vsebine in načinov vodenja dnevnika o izvajanju del oziroma gradbenega
        dnevnika in knjige obračunskih izmer in
–       načinov zagotavljanja sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih
        nosilnih elementov na gradbišču in druge postopke, ki so v zvezi z vrsto
        odgovornega vodenja del, glede katerega opravlja kandidat izpit;
 
2/B     Program odgovornega vodenja del, ki je v zvezi z vrsto odgovornega vodenja
        del, glede katerega opravlja kandidat izpit:
 
2.1     s področja gradbeništva - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z
        gradbenimi konstrukcijami;
–       mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
        gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav,
        naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z
        gradbenimi konstrukcijami in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
        gradbenimi konstrukcijami;
 
2.2     s področja strojništva - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi s
        strojništvom;
–       mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
        gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav,
        naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi s
        strojništvom in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi s
        strojništvom;
 
2.3     s področja elektrotehnike - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z
        elektrotehniko;
–       mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
        gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav,
        naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z
        elektrotehniko in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
        elektrotehniko;
 
2.4     s področja telekomunikacij - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi s
        telekomunikacijami;
–       mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
        gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav,
        naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi s
        telekomunikacijami in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi s
        telekomunikacijami;
 
2.5     s tehnoloških področij - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi s
        tehnološkimi področji;
–       mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
        gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav,
        naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi s
        tehnološkimi področji in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi s
        tehnološkimi področji;
 
2.6     s področja geotehnologije ter izkopov in osnovne podgradnje - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z
        geotehnologijo, izkopi in osnovno podgradnjo;
–       mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije
        gradbišča, varnostnega načrta, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav,
        naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi z
        geotehnologijo, izkopi in osnovno podgradnjo in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
        geotehnologijo, izkopi in osnovno podgradnjo.
 
 
3.      Program odgovornega vodenja posameznih del:
 
3.1     s področja izvajanja izkopov in osnovne podgradnje - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z
        geotehnologijo, izkopi in osnovno podgradnjo;
–       vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in
        druge postopke, ki so v zvezi z geotehnologijo, izkopi in osnovno
        podgradnjo,
–       vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
        geotehnologijo, izkopi in osnovno podgradnjo;
 
3.2     s področja gradbenih del - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z
        gradbenimi deli in gradbenimi konstrukcijami;
–       vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in
        druge postopke, ki so v zvezi z gradbenimi deli in gradbenimi
        konstrukcijami;
–       vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
        gradbenimi deli in gradbenimi konstrukcijami;
 
3.3     s področja strojnih inštalacijskih del - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi s
        strojnimi inštalacijskimi deli;
–       vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in
        druge postopke, ki so v zvezi s strojnimi inštalacijskimi deli;
–       vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi s
        strojnimi inštalacijskimi deli;
 
3.4     s področja elektroinštalacijskih del - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi z elektro
        inštalacijskimi deli;
–       vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in
        druge postopke, ki so v zvezi z elektro inštalacijskimi deli,
–       vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer in
–       izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del,
        montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme
        ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi z
        elektro inštalacijskimi deli;
 
3.5     s področja telekomunikacijskih del - poznavanje:
–       tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov
        del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega
        izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti, ki so v zvezi s
        telekomunikacijskimi inštalacijskimi deli;
–       vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in
        druge postopke, ki so v zvezi s telekomunikacijskimi inštalacijskimi deli,
–       vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer in
–       poznavanje izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih
        gradbenih del, montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav,
        naprav in opreme ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki
        so v zvezi s telekomunikacijskimi inštalacijskimi deli.
 
 
4.      Program odgovornega revidiranja:
 
4.1     za revidiranje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov -
        poznavanje:
–       metod in tehnik izdelovanja načrtov gradbenih konstrukcij in drugih
        gradbenih načrtov ter vseh predpisov, ki so v zvezi z njimi;
–       vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
        in inženirske storitve s področja gradbenih konstrukcij;
–       slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja gradbenih
        konstrukcij;
–       sodobnih metod projektiranja;
–       razvoja gradbene stroke;
–       sodobnih tehnologij s področja izvajanja gradbenih del ter gradbenih
        konstrukcij,
–       gospodarnosti investicij;
–       tuje literature s področja gradbenih konstrukcij;
–       možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja gradbeništva v Republiki
        Sloveniji;
–       vplivov objektov na okolje;
–       dolgoročno vzdrževanje objektov v povezavi z gradbenimi konstrukcijami;
–       primerjalne metode med različnimi rešitvami gradbenih konstrukcij;
 
4.2     za revidiranje načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme - poznavanje:
–       metod in tehnik izdelovanja načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme
        ter vseh predpisov, ki so v zvezi z njimi;
–       vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
        in inženirske storitve s področja strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja strojnih
        inštalacij in strojne opreme;
–       sodobnih metod projektiranja;
–       razvoja strojne stroke;
–       sodobnih tehnologij s področja strojništva ter izvajanja oziroma montaže
        strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       gospodarnosti investicij;
–       tuje literature s področja strojnih inštalacij in strojne opreme;
–       možnosti aplikacije tujih dosežkov na področju strojništva v Republiki
        Sloveniji;
–       vplivov objektov na okolje;
–       dolgoročno vzdrževanje objektov v povezavi s strojnimi inštalacijami in
        strojno opremo;
–       primerjalne metode med različnimi rešitvami strojnih inštalacij in strojne
        opreme;
 
4.3     za revidiranje načrtov električnih inštalacij in električne opreme -
        poznavanje:
–       metod in tehnik izdelovanja načrtov električnih inštalacij in električne
        opreme ter vseh predpisov, ki so v zvezi z njimi;
–       vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
        in inženirske storitve s področja električnih inštalacij in električne
        opreme;
–       slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja električnih
        inštalacij in električne opreme;
–       sodobnih metod projektiranja;
–       razvoja elektrotehnične stroke;
–       sodobnih tehnologij s področja elektrotehnike ter izvajanja oziroma
        montaže električnih inštalacij in električne opreme;
–       gospodarnosti investicij;
–       tuje literature s področja električnih inštalacij in električne opreme;
–       možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja elektrotehnike v Republiki
        Sloveniji;
–       vplivov objektov na okolje;
–       dolgoročno vzdrževanje objektov v povezavi z električnimi inštalacijami in
        električno opremo;
–       primerjalne metode med različnimi rešitvami;
 
4.4     za revidiranje načrtov telekomunikacij - poznavanje:
–       metod in tehnik izdelovanja načrtov telekomunikacij in vseh predpisov, ki
        so v zvezi z njimi;
–       vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
        in inženirske storitve s področja telekomunikacij;
–       slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja
        telekomunikacij;
–       sodobnih metod projektiranja;
–       razvoja telekomunikacijske stroke;
–       sodobnih tehnologij s področja telekomunikacij ter izvajanja oziroma
        montaže telekomunikacijskih inštalacij in telekomunokacijske opreme;
–       gospodarnosti investicij;
–       tuje literature s področja telekomunikacij;
–       možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja telekomunikacij v Republiki
        Sloveniji;
–       vplivov objektov na okolje;
–       dolgoročno vzdrževanje objektov v povezavi s telekomunikacijskimi
        inštalacijami in telekomunikacijsko opremo;
–       primerjalne metode med različnimi rešitvami električnih inštalacij in
        električne opreme;
 
4.5     za revidiranje tehnoloških načrtov - poznavanje:
–       metod in tehnik izdelovanja tehnoloških načrtov in vseh predpisov, ki so v
        zvezi z njimi;
–       vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
        in inženirske storitve s tehnoloških področij;
–       slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s tehnoloških področij;
–       sodobnih metod projektiranja;
–       razvoja tehnološke stroke;
–       sodobnih tehnologij s proizvodno-tehnoloških področij ter izvajanja
        oziroma montaže tehnoloških naprav, postrojev in tehnološke opreme;
–       gospodarnosti investicij s tehnoloških oziroma proizvodno-tehnoloških
        področij;
–       tuje literature s tehnoloških oziroma proizvodno-tehnoloških področij;
–       možnosti aplikacije tujih dosežkov s tehnoloških oziroma proizvodno
        tehnoloških področij v Republiki Sloveniji;
–       vplivov objektov na okolje;
–       dolgoročno vzdrževanje objektov v povezavi s tehnološkimi napravami,
        postroji in tehnološko opremo;
–       primerjalne metode med različnimi rešitvami tehnoloških naprav, postrojev
        in tehnološke opreme;
 
4.6     za revidiranje načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje za podzemne
        objekte - poznavanje:
–       metod in tehnik izdelovanja načrtov geotehnologije, izkopov in podgradnje
        za podzemne objekte ter vseh predpisov, ki so v zvezi z njimi;
–       vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
        in inženirske storitve s področja geotehnologije, izkopov in podgradnje
        podzemnih objektov;
–       slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja geotehnologije,
        izkopov in podgradnje podzemnih objektov;
–       sodobnih metod projektiranja;
–       razvoja geotehnološke stroke in stroke s področja izkopov in osnovne
        podgradnje pri podzemnih objektih;
–       sodobnih tehnologij pri izvajanju geotehnoloških del ter izkopov in
        osnovne podgradnje pri podzemnih objektih;
–       gospodarnosti investicij;
–       tuje literature s področja geotehnologije, izkopov in podgradnje pri
        podzemnih objektih;
–       možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja geotehnologije, izkopov in
        podgradnje pri podzemnih objektih v Republiki Sloveniji;
–       vplivov objektov na okolje;
–       dolgoročno vzdrževanje objektov v povezavi z geotehnologijo oziroma izkopi
        in podgradnjo pri podzemnih objektih;
–       primerjalne metode med različnimi geotehnološkimi rešitvami in rešitvami
        izkopov in podgradnje pri podzemnih objektih;
 
4.7     za revidiranje drugih načrtov - poznavanje:
–       metod in tehnik izdelovanja vseh vrst drugih načrtov, kot so študija
        požarne varnosti, varnostni načrti in druge tehnične študije in elaborati,
        ki so v zvezi z gradnjami in vseh predpisov, ki so v zvezi z njimi;
–       vseh veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo projektantske
        in inženirske storitve s področja zagotavljanja požarne varnosti, varnosti
        in zdravja pri delu ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
–       slovenskih, evropskih in mednarodnih standardov s področja zagotavljanja
        požarne varnosti, varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred naravnimi
        in drugimi nesrečami;
–       sodobnih metod projektiranja;
–       razvoja stroke, s katero se zagotavlja požarna varnost, varnost in zdravje
        pri delu ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
–       sodobnih tehnologij s področja zagotavljanja požarne varnosti, varnosti in
        zdravja pri delu ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
–       gospodarnosti investicij;
–       tuje literature s področja zagotavljanja požarne varnosti, varnosti in
        zdravja pri delu ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
–       možnosti aplikacije tujih dosežkov s področja zagotavljanja požarne
        varnosti, varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred naravnimi in
        drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji;
–       vplivov objektov na okolje;
–       dolgoročno vzdrževanje objektov v povezavi z zagotavljanjem požarne
        varnosti, varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred naravnimi in
        drugimi nesrečami;
–       primerjalne metode med različnimi rešitvami zagotavljanja požarne
        varnosti, varnosti in zdravja
        pri delu ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.