Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 do št. 74/98) 7., 32. in 33. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), drugega odstavka 2. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74, Uradni list RS, št. 14/90) 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 do št. 101/00) in odredbe o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS, št. 2/02) ter na podlagi 15. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99 in 1/02) in 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95 in 4/98) je Občinski svet občine Šentjur na 9. seji dne 27. 11. 2003 sprejel

Obvezna lokalna gospodarska javna služba pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka (v nadaljnjem besedilu: dimnikarska služba), obsega, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka na način in ob pogostosti, kot jo določajo državni predpisi in standardi za obravnavo dejavnosti in ta odlok.
Ta odlok predstavlja akt o načinu in izvajanju javne službe in koncesijski akt, s katerim se določijo pogoji za podelitev koncesije. V Občini Šentjur (v nadaljevanju: občina) se dimnikarska služba izvaja s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava.

Dimnikarska služba izvaja na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah naslednje storitve:
a) strokovno pregledovanje zaradi preverjanja, če so varne in v uporabnem stanju; strokovno pregledovanje je prvo, redno letno, periodično (občasno) ali izredno,
b) mehansko čiščenje in kemično čiščenje,
c) izžiganje ali drugi postopki odstranjevanja katranskih oblog,
d) vodenje evidence dimnikarske službe,
– zbirka podatkov o vseh kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah, njihovih lastnikih oziroma upravljalcih,
– zbirka podatkov o opravljenih in neopravljenih dimnikarskih storitvah,
– zbirka podatkov o emisijah škodljivih snovi iz kurilnih naprav v zrak,
– in druge na podlagi predpisov zahtevane evidence,
e) druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.

Uporabniki storitev dimnikarske službe so pravne in fizične osebe, ki so lastniki kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na območju občine oziroma po njihovem pooblastilu neposredni uporabniki (najemniki, zakupniki in podobno).
Uporaba storitev dimnikarske službe je v obsegu, ki ga določa ta odlok, za uporabnike obvezna.

Dimnikarsko službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno pravico opravljati dimnikarsko službo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje dimnikarske službe v skladu s predpisi v interesu požarne oziroma zdravstvene zaščite.
Koncesionirano gospodarsko javno službo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun, na podlagi pooblastila koncedenta.
Koncesionar izdaja za kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave strokovna mnenja in poročila o meritvah, v okviru dejavnosti iz tega odloka, ki so določena z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi za območje občine.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. V ponudbi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora dokazati oziroma predložiti listine:
– da je registriran in da izpolnjuje pogoje za opravljanje dimnikarske dejavnosti;
– da razpolaga z zadostnim številom strokovno usposobljenih delavcev za učinkovito opravljanje storitev, ki so predmet koncesije;
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnosti;
– da zaposluje najmanj eno osebo z visoko stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, usposobljeno za spremljanje emisij dimnih plinov in vodenje katastra dimnikarske službe ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami;
– da zagotavlja interventno izvajanje dimnikarske službe na poziv uporabnikov ob vsakem času;
– program oskrbe, v katerem se določita obseg in vsebina oskrbe;
– ki izkazujejo njegovo finančno in poslovno usposobljenost;
– druge pogoje določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddajanja koncesij.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določa državni predpis.

Storitve iz 2. člena tega odloka se opravljajo v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih z veljavnimi državnimi predpisi.
Če državni predpisi ne določajo drugače, velja na območju občine kurilna sezona kot obdobje od 1. 10. tekočega leta do 31. 5. naslednjega leta.

Uporabniki imajo v zvezi z dimnikarsko službo naslednje obveznosti:
– zagotoviti, da so njihove naprave pregledane in očiščene tako, kot zahtevajo predpisi;
– omogočiti izvajalcu dimnikarske službe neovirano opravljanje storitev;
– pripraviti izvajalcu dimnikarske službe ob neposrednem opravljanju storitev neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve;
– omogočiti izvajalcu dimnikarske službe prost dostop do kurilnih in dimovodnih naprav, pomožnih naprav, potrebnih za obratovanje kurilnih naprav ter prezračevalnih naprav in naprav za dovod zgorevalnega zraka ter mu omogočiti vpogled v načrte naprave in v načrte zgradbe, v katerih so nameščene;
– prijaviti svoje naprave pooblaščenemu izvajalcu dimnikarskih storitev;
– sporočiti koncesionarju vsako spremembo na kurilnih napravah, glede uporabljene vrste goriva in časa obratovanja, ki ima za posledico spremembo na emisiji snovi v zraku sočasno z vrsto ter porabljeno količino goriva;
– nuditi koncesionarju potrebne informacije za vodenje katastra in drugih ustreznih zbirk podatkov dimnikarske službe;
– redno plačevati opravljene storitve dimnikarske službe v skladu z veljavno tarifo;
– zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki nastalih pri čiščenju.
Če uporabnik izvajalcu, ki ima namen opraviti dela v okviru dimnikarske službe, ne omogoči neoviranega dostopa do naprav ali mu ne omogoči vpogleda v obstoječe načrte, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojni inšpektorat in koncedenta oziroma njun pristojni organ.

Uporabnik ima od kocensionarja pravico zahtevati:
– vse obvezne in neobvezne storitve dimnikarske službe, ki so predmet storitev dimnikarske službe;
– zahtevati in pridobiti možnost vpogleda v evidence – kataster dimnikarske službe oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncensionar in se nanašajo nanj.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih s tem odlokom;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja dimnikarskih storitev v okviru svojih pristojnosti;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve na področju občine,
– da koncesionarja pisno obvešča o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov,
– da koncesionarju zagotavlja takšno ceno storitev, ki jo potrdi ustrezen organ občine, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti obseg in kakovost storitev.

Koncesionar je pooblaščen za vodenje katastra kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav.
Kataster vsebuje podatke, ki jih določa odredba o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS, št. 2/02) oziroma podatke o:
– napravah za shranjevanje goriva,
– napravah za dovod in pripravo goriva in izgorevalnega zraka,
– kurilnih napravah,
– dimovodnih napravah,
– prezračevalnih napravah na osnovi naravnega in umetnega obtoka zraka v prostorih s kurilnimi napravami in v bivalnih prostorih,
– emisijah škodljivih snovi iz kurilnih naprav v zrak,
– vseh opravljenih in neopravljenih storitvah dimnikarske službe.
Koncesionar je dolžan s katastrom oziroma z zbirkami podatkov ravnati kot s podatki, za katere velja varovanje osebnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu oziroma od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem. Posameznemu uporabniku mora koncesionar na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj.

Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, pa ga mora v sodelovanju s koncedentom vzpostaviti za vse kurilne naprave s toplotno močjo nad 50 kW s pripadajočimi napravami, najkasneje v 12 mesecih po pričetku izvajanja dimnikarske službe.

Če izvajalec dimnikarske službe, ugotovi tehnične ali druge nepravilnosti na pregledani napravi, oziroma ugotovi druge okoliščine, zaradi katerih je ogrožena varnost pred požarom, ali obstaja možnost zastrupitve s plinom oziroma nedovoljenega onesnaženja zraka, je koncesionar dolžan na nepravilnosti pisno opozoriti uporabnika, mu postaviti rok za odstranitev nepravilnosti ter se po preteku tega roka prepričati o dejanskem stanju. Če uporabnik nepravilnosti ne odpravi, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojni inšpektorat in koncedenta.
V primeru obstoja resne ali neposredne nevarnosti za življenje, zdravje ali premoženje, mora koncesionar pristojni inšpektorat obvestiti nemudoma.

Dimnikarska služba se financira iz plačil za storitve, ki jih koncesionar zaračunava uporabnikom v skladu z veljavno tarifo v svojem imenu in za svoj račun.
Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo v sklepu o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni za to področje.
Sprememba tarife se izvede na predlog koncesionarja ali koncedenta in ga sprejme na podlagi statuta občine, pristojni organ občine. Natančnejši pogoji za spreminjanje cen se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar plačuje koncedentu za izvajanje javne službe koncesijsko dajatev, ki se določa v obliki deleža od plačane vrednosti storitev dimnikarske službe. Dejanska stopnja, po kateri se plačuje ta dajatev, se določi na podlagi ponudbe izbranega koncesionarja v razpisanem postopku.
Koncesijsko dajatev mora koncesionar plačevati z enoletnim končnim obračunom, najkasneje do 31. 3. naslednjega leta.

Koncesionar, ki poleg obravnavane javne službe opravlja še druge dejavnosti, mora za dimnikarsko službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske javne službe. Smiselno enako velja tudi za koncesionarja, ki opravlja dimnikarsko službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.

Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled opreme ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster dimnikarske službe oziroma vodene zbirke podatkov.
Nadzor je napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta.

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o finančnem stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih primerih.
Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati letno poročilo za preteklo leto o opravljenih in neopravljenih storitvah.

Sklep o javnem razpisu za podelitev koncesije sprejme župan.
Župan s sklepom o javnem razpisu iz prvega odstavka tega člena določi natančno razpisane pogoje ter določi potrebno dokumentacijo, ki jo mora predložiti ponudnik. Z razpisnimi pogoji določenimi v sklepu o javnem razpisu, ne sme župan posegati ali dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti, ki so določeni s tem odlokom. Izhodiščna cena storitev se določi v sklepu o javnem razpisu.
Merila za izbor koncesionarja so:
– razpoložljiva kadrovska zasedba v kraju,
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste pravne osebe,
– pozitivne reference na področju izvajanja dimnikarske službe,
– višina koncesijske dajatve,
– druga merila določena v razpisni dokumentaciji.
Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Pred izborom opravi strokovno presojo ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija za odpiranje ponudb, ki jo imenuje župan.
Koncesijsko pogodbo podpiše v imenu občine župan.
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, vendar za najmanj 15 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe.

Koncesijsko razmerje preneha s pretekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe, z odkupom, razdorom (odstopom od) koncesijske pogodbe, z odvzemom koncesije ali prevzemom v režijo.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja koncesionarja, (razen v primeru 146. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji), ali njegove likvidacije oziroma z izbrisom iz ustreznega vpisnika ali registra.

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da soglasno in v skladu s tem odlokom o koncesiji ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razvezi pogodbe se določi sporazumno.

Koncedent lahko enostransko razdre koncesijsko pogodbo v primeru hujših kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih nepravilnosti ali neodpravljenih koncesionarjevih kršitev.
Hujše kršitve koncesijske pogodbe so zlasti:
– redno nespoštovanje veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov za to dejavnost;
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja dimnikarske službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne;
– opustitev vodenja katastra;
– onemogočanja finančnega in strokovnega nadzora nad izvajanjem koncesije;
– namerna povzročitev ali povzročitev iz hude malomarnosti večje ekološke škode.
Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen razdor koncesijske pogodbe se določijo s koncesijsko pogodbo.
Razdor koncesijske pogodbe v primerih iz prejšnjega odstavka je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu pri tem zagrozil s prenehanjem koncesijske pogodbe.
Koncesijske pogodbe ni mogoče enostransko razdreti, če je do okliščin, ki bi utemeljevale razdor, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, opredeljenih s tem odlokom.

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšen odkup koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje občinskega sveta. Odkup koncesije se uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot šest mesecev od odločitve občinskega sveta. V tem času mora občinski svet sprejeti nov odlok o načinu izvajanja javne službe.

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v roku določenem s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje dimnikarske službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju dimnikarske službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

Če uporabnik – pravna oseba ali posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po drugem obvestilu koncesionarja ne omogoči opraviti obveznih dimnikarskih storitev iz 7. člena tega odloka ali nove in rekonstruirane kurilne naprave ne prijavi pooblaščenemu izvajalcu dimnikarskih storitev, se kaznuje z denarno kaznijo 100.000 SIT. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za ta prekršek z denarno kaznijo 50.000 SIT.
Če uporabnik – fizična oseba po drugem obvestilu koncesionarja ne omogoči opraviti obveznih dimnikarskih storitev iz 7. člena tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 SIT.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.