Na podlagi 58., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86 in Uradni list RS, št. 44/97), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/ 02), in 15. člena statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet občine Bistrica ob Sotli na 8. redni seji dne 20. 11. 2003 sprejel

Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Bistrica ob Sotli plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za oprostitev plačila nadomestila.

V Občini Bistrica ob Sotli se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč od stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje 218. člen zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).

Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za določitev površine za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se za zazidana stavbna zemljišča upošteva stanovanjska površina stanovanj in objektov za začasno bivanje oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov ter od vseh zapuščenih objektov. Stanovanjska površina stanovanja ali objekta za začasno bivanje je čista (neto) tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, WC-jev, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista (neto) tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, kakor tudi pokrita in nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se upošteva:
1. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele),
– kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba:
a) ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
b) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču, bodisi dokončno gradbeno dovoljenje.

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec).

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, (v nadaljevanju: davčni urad). Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava Bistrica ob Sotli.
Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz drugih uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Bistrica ob Sotli nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le ta upošteva od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je sprememba nastala. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv občinske uprave Občine Bistrica ob Sotli, v roku 15 dni o prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.
Zavezancu za plačilo nadomestila, ki podatkov občinski upravi ne sporoči, se odmeri s sklepom občinskega sveta pavšalno nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
Če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko občinski svet odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
Odločba o odmeri nadomestila se izda tistemu, ki ima lastninsko pravico na nepremičnih stvareh. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v tri skupine. Skupine so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,
– opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– oddaljenost od občinskega središča.

Območja na katerih se plačuje nadomestilo se razvrstijo v skladu iz prejšnjega člena v 3 območja:
I. območje: v to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v delu naselja Bistrica ob Sotli, Polje pri Bistrici, Hrastje, Zagaj
II. območje: v to območje se uvrščajo stavbna zemljišča, ki ležijo v delu naselja Kunšperk, Črešnjevec, Trebče, Hrastje, Ples, Srebrnik, Dekmanca, Polje pri Bistrici, Zagaj
III. območje: v to območje se uvrščajo vsa ostala stavbna zemljišča, ki ležijo v občini Bistrica ob Sotli.

Območja iz prejšnjega člena so razvidna iz priložene pregledne situacije, ki je sestavni del tega odloka.
Območja iz prejšnjega člena so vrisana na topografskih in preglednih katastrskih kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled na občinski upravi občine v času uradnih ur.

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami oziroma možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. namen uporabe in lega stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča.

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe in skupne rabe oziroma možnosti priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

 1. makadamska cesta                 5 točk
 2. asfaltna cesta                  15 točk
 3. hodnik za pešce ob cesti        20 točk
 4. javna razsvetljava              10 točk
 5. kanalizacija                    15 točk

Opremljenost stavbnega zemljišča se točkuje s seštevkom točk posameznih alinei prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posamezno opremljenost stavbnega zemljišča.

Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v naslednje skupine:
A) Stavbna zemljišča za finančne, bančne, poštne, telekomunikacijske storitve, bencinski servisi, stavbna zemljišča za prenos električne energije, tranzit in prenos plinastih goriv, telekomunikacijske storitve, baznih postaj mobilne telefonije, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture po Zakonu o graditvi objektov
B1. Stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet
B2. Stavbna zemljišča za storitveno dejavnost, trgovino in gostinstvo
C) Ostala stavbna zemljišča za opravljanje dejavnosti
D) Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode lokalnega pomena
E) Stavbna zemljišča za upravo in javne zavode državnega pomena
F) Stavbna zemljišča za stanovanjski namen, ki se razdeli na 5 kategorij:
– stanovanjske površine v individualnih hišah,
– stanovanjske površine v objektih z 2-4 stanovanji,
– stanovanjske površine v objektih z več kot 4 stanovanji,
– stanovanjske površine v objektih za začasno bivanje,
– stanovanjske površine v zapuščenih objektih.
Za stanovanjski namen se po tem odloku štejejo stanovanjske površine v eno in več stanovanjskih objektih, objektih za občasno bivanje ter drugih objektih, ki so namenjeni prebivanju. Objekti za občasno bivanje so tisti objekti, ki niso stalno naseljeni, če gre za kombinacijo z vinsko kletjo ali drugim gospodarskim prostorom namenjenim za kmetijske dejavnosti, se le-ta odšteje, če lastnik poseduje najmanj 25 a vinograda oziroma 50 a sadovnjaka.
Za poslovno dejavnost se po tem odloku štejejo objekti in prostori, v katerih se opravlja kakršnakoli poslovna, storitvena, proizvodna ali kaka druga gospodarska dejavnost ter prostori v družinskih in kmečkih hišah, ki so namenjeni drugim dejavnostim. Površina za poslovno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno gradbeno parcelo bencinskega servisa.
Za spremljevalne objekte in površine oziroma za ostala zazidana stavbna zemljišča za opravljanje dejavnosti se štejejo pokrita in nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, športne oziroma rekreativne površine za pridobitveno dejavnost in podobno.
Za zapuščene objekte se štejejo objekti, če se ugotovita oba kriterija za stanje objekta:
– nenaseljen objekt, brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti,
– nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča.

Namen uporabe v I. območju se ovrednoti z naslednjimi točkami:

---------------------------------------------------------------
Namen uporabe                        Lega stavbnega zemljišča –
---------------------------------------------------------------
                                                    I. območje:
A                                                      350 točk
B1                                                     300 točk
B2                                                     240 točk
C                                                       50 točk
D                                                      150 točk
E                                                      300 točk
F   Stanovanjske površine
    v individualnih hišah                               20 točk
    Stanovanjske površine
    v objektih z 2-4 stanovanji                         15 točk
    Stanovanjske površine
    v objektih z več kot 4 stanovanji                   10 točk
    Stanovanjske površine
    v objektih za začasno bivanje                      100 točk
    Zapuščeni objekti                                  150 točk
---------------------------------------------------------------

Za II. območje se seštevek točk iz 11. in 13. člena tega zakona pomnoži s faktorjem 0,75, za III. območje pa s faktorjem 0,50.
Za objekte za občasno bivanje se uporabi seštevek točk iz 11. in 13. člena brez upoštevanja faktorja.

Nadomestilo se ne plačuje:
– za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe,
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in bivanje,
– za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika,
– za zemljišča, na katerih stojijo objekti za opravljanje kmetijske dejavnosti, kot so: hlevi, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo krme in stelje, začasna zavetišča za živali, čebelnjaki, rastlinjaki, lope za hrambo kmetijske mehanizacije in podobno,
– za kleti in vinske kleti v sklopu stanovanjskih objektov, katere so namenjene izključno za opravljanje kmetijske dejavnosti,
– poslovne prostore, ki jih uporablja občinska uprava,
– za prostore, ki jih uporabljajo humanitarne organizacije in društva, ki imajo sedež na območju Občine Bistrica ob Sotli,
– za objekte, ki se uporabljajo za potrebe zdravstva, šolstva, socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti in športa.

Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške urejanja stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih. Oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma v stanovanjsko hišo. Oprostitev traja 5 let in se uvede na zahtevo občana.

Občani, ki prejemajo stalno obliko materialne družbene pomoči so oproščeni plačila nadomestila. Ti zavezanci (občani) morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o socialnem varstvu za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ali denarnega dodatka.
Občina Bistrica ob Sotli lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost in drugo) oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za eno leto.

Pisno zahtevo za oprostitev plačila ter dokazila (pogodba o nakupu, odločba o stroških komunalne opreme, potrdilo socialne službe in drugo) za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 31. 1. za tekoče leto na Občino Bistrica ob Sotli.
O oprostitvi plačila nadomestila odloči Občinska uprava Občine Bistrica ob Sotli s sklepom.

Zavezanci za plačilo nadomestila – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinski upravi vložijo zahtevek za odlog plačila nadomestila ali obročno plačilo, če bi nadomestilo predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev, če bodo ali so ta sredstva vložili v razširitev dejavnosti oziroma v novo zaposlovanje delavcev ali so v znatni meri vložili lastna sredstva v komunalno opremo stavbnega zemljišča po določilih zakona o stavbnih zemljiščih, vendar največ za obdobje 3 let.
Oprostitev se uvede na obrazloženo zahtevo zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila.

Za površine letnega kopališča ali avto campa, se upošteva za kriterij, namen uporabe iz 13. člena tega odloka pomnožen s polovično vrednostjo točk iz 11., 13. in 14. člena tega odloka.

Mesečna višina nadomestila po merilih iz 11., 13. in 14. člena tega odloka se za zazidano stavbno zemljišče določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče po merilih iz 11., 13. in 14. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži z površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila ter s faktorjem 0,20.

Vrednost točke za izračun nadomestila v Občini Bistrica ob Sotli je 0,145 v letu 2003. Vrednost točke se enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin in določi s sklepom občinskega sveta.
Nadomestilo odmeri davčni urad zavezancu z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Bistrica ob Sotli.

Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna Občine Bistrica ob Sotli in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v občini.

Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne vloži prijave za odmero nadomestila v skladu s tem odlokom ali če v prijavi navede neresnične podatke.
Z denarno kaznijo do 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 100.000 SIT se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listi RS, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 11/95) na območju Občine Bistrica ob Sotli.