Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2003.

V zakonu o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 23/99, 56/02 – ZJU in 26/03 – ZPNOVS) se za 4. členom doda nov 4.a člen, ki se glasi:

Za postopek izbire direktorja agencije se ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in 110/02 – ZDT-B).«.

V prvem odstavku 5. člena se črta drugi stavek.

Drugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija posreduje podatke o svojih ugotovitvah pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje njihovih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe.«.
Na koncu tretjega odstavka se črta pika in doda besedilo »in za potrebe delovnih teles Državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja.«.

V prvem odstavku 9. člena, prvem odstavku 26. člena, 30. členu, 33. členu, drugem odstavku 36. člena, 37. členu in 39. členu, se beseda »delavec« nadomesti z besedama »javni uslužbenec« v ustreznem sklonu in številu.

Za 11. členom se dodajo novi 11.a, 11.b., 11.c, 11.d, 11.e, 11.f in 11.g člen, ki se glasijo:

(1) Agencija ima svojo službo varovanja, ki fizično in s pomočjo tehničnih sredstev varuje ograjeno območje, objekte in prostore Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (v nadaljnjem besedilu: varovano območje).
(2) Pri izvajanju nalog varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe:
– opozoriti osebo, naj odide z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje, če se ta tam neupravičeno zadržuje;
– ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju;
– površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša;
– preprečiti osebi vstop v varovano območje oziroma izstop iz njega, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop v varovano območje oziroma izstop iz prepreči;
– zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da s tem takoj preneha ali varovano območje zapusti;
– zadržati osebo, ki so jo zalotili pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije;
– uporabiti sredstva za vklepanje, če osebe iz prejšnje alinee ni moč zadržati drugače;
– uporabiti fizično silo, če osebi ne more drugače preprečiti vstopa na varovano območje oziroma izstopa iz njega, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadržati osebe do prihoda policije;
(3) Uporaba ukrepov iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka zoper uradne osebe policije ter drugih uradnih oseb državnih organov, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.

(1) Uporaba ukrepov iz prejšnjega člena mora biti sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe. Pri izvedbi ukrepov se nikogar ne sme mučiti ali z njim nečloveško ali ponižujoče ravnati.
(2) Varnostnik sme ukrepati samo tako, kot je določeno s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, je dolžan uporabiti najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil uporabljen, ali če ugotovi, da naloge tako ne bo mogel opraviti.
(3) Omejitev gibanja osebi s preprečitvijo izstopa (četrta alinea drugega odstavka 11.a člena) ali z zadržanjem osebe do prihoda policije (šesta alinea drugega odstavka 11.a člena) ne sme trajati več kot dve uri.

(1) Med opravljanjem nalog varovanja sme varnostnik nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja.
(2) Pri opravljanju nalog varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt;
– odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
(3) Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.

(1) Varnostnik, ki osebi omeji gibanje (četrta in šesta alinea drugega odstavka 11.a člena), uporabi sredstva za vklepanje (sedma alinea drugega odstavka 11.a člena), fizično silo (osma alinea drugega odstavka 11.a člena) ali strelno orožje (drugi odstavek prejšnjega člena), je dolžan o tem takoj obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi oziroma strelno orožje uporabljeni, in svojega neposrednega predstojnika.
(2) Če je oseba pri uporabi ukrepov oziroma strelnega orožja iz prejšnjega odstavka telesno poškodovana, tako da potrebuje medicinsko pomoč, je varnostnik dolžan poskrbeti, da jo čim prej dobi, in o tem takoj obvestiti policijsko postajo.
(3) Agencija je dolžna najkasneje v 24 urah od uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena o tem pisno obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi uporabljeni.
(4) Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka 18.a člena tega zakona.

Način izvajanja ukrepov varnostnikov iz tega zakona določi vlada na predlog direktorja agencije.

(1) Za varovanje varovanih območij in tajnih podatkov, ki se po določbah zakona, ki določa obravnavanje tajnih podatkov, obravnavajo na teh območjih, se lahko namestijo in uporabljajo videonadzorni sistemi.
(2) O izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema agencija pisno obvesti zaposlene. Kjer je to mogoče, mora biti obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe videonadzornega sistema vidno objavljeno na varovanem območju.
(3) Če želi posameznik pogledati posnetke, ki se nanašajo nanj, se njegov zahtevek rešuje na način, določen za varstvo osebnih podatkov.
(4) Način uporabe videonadzornega sistema, postopek odrejanja snemanja, ravnanje s posnetki ter vodenje razvidov in dnevnikov dela sistema ter nadzor določi direktor agencije.

(1) Uradne osebe agencije, ki neposredno izvajajo naloge tajnega pridobivanja podatkov, naloge obravnavanja tajnih podatkov na podlagi zakona in drugih predpisov, ki določajo tajne podatke, ali izvajajo druge naloge, pomembne za varnost nekaterih oseb in objektov, pri katerih obstaja povečana nevarnost za njihovo varnost, zdravje ali življenje, ter druge uradne osebe agencije, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti ter jih določi direktor agencije, imajo pravico imeti in nositi službeno orožje ter strelivo (v nadaljnjem besedilu: orožje). Strelno orožje smejo uporabiti le ob pogojih, ki jih kazenski zakonik določa v zvezi s silobranom in skrajno silo.
(2) Način in pogoje nabave, posesti in nošenja orožja uradnih oseb agencije določi vlada.
(3) Uradne osebe agencije, ki so pooblaščene za nošenje orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Program usposabljanja in postopek preizkusa znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi orožja določi direktor agencije.«.

V 12. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar agencija posreduje osebne podatke tujim obveščevalnim in varnostnim službam v skladu s tem zakonom, mora pred tem pridobiti zagotovila, da ima država, v katero podatke odnaša, urejeno varstvo osebnih podatkov in da bo tuja obveščevalna ali varnostna služba uporabila osebne podatke samo za namene, določene s tem zakonom.«.

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija v okviru razvida iz prejšnjega člena vodi zbirko podatkov o osebah, ki jih agencija sistematično operativno obravnava v določenem časovnem obdobju.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Osebni podatki iz prvega odstavka tega člena se shranjujejo in uporabljajo do zaključitve zadeve v razvidu, potem se iz zbirke osebnih podatkov izbrišejo oziroma blokirajo.«.

V 16. členu se besedilo »Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili, ki upravljajo z osebnimi in drugimi podatki,« nadomesti z besedilom »Upravljavci zbirk osebnih podatkov«, besedi »brez nadomestila« pa se črtata.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili posredujejo osebne podatke brezplačno.«.

Prvi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kadar agencija zbira osebne in druge podatke po določbah 14. člena tega zakona, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, posameznik pa nima pravice do vpogleda v zbirko osebnih podatkov.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pravici posameznika iz prejšnjega odstavka se lahko omejita na način iz prejšnjega odstavka le, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev naloge.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »državni organi in organizacije z javnimi pooblastili« nadomesti z besedilom »upravljavci zbirk osebnih podatkov«.

Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:

(1) Agencija upravlja tudi evidenco o vstopih oseb v objekte agencije in na območje okolišev teh objektov in njihovem gibanju po njih, evidenco zadržanih oseb, evidenco uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje ter evidenco uporabe strelnega orožja.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o posnetku videonadzornega sistema (sliko oziroma glas), osebno ime, naslov, številko in podatke o vrsti osebnega dokumenta, času vstopa na varovano območje in izstopa z njega ter razlog vstopa na varovano območje.
(3) Evidenca zadržanih oseb vsebuje podatke o zadržani osebi (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče), razlogu, času in kraju zadržanja, času obvestila policije in predaje zadržane osebe policiji, morebitnih telesnih poškodbah in uporabi sredstev za vklepanje.
(4) Evidenca uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje vsebuje podatke o varnostniku, ki je uporabil fizično silo oziroma sredstva za vklepanje (osebno ime, rojstni podatki), razlogu, načinu, kraju in času uporabe fizične sile oziroma sredstev za vklepanje, obvestilu policijske postaje ter morebitnih telesnih poškodbah.
(5) Evidenca uporabe strelnega orožja vsebuje podatke o uradni osebi agencije, ki je uporabila strelno orožje (osebno ime, rojstni podatki), razlogu, načinu, kraju in času uporabe strelnega orožja, obvestilu policijske postaje ter morebitnih telesnih poškodbah.
(6) Podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo največ tri mesece, nato se uničijo. Če obstaja sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, se ti podatki hranijo največ eno leto, nato se uničijo.
(7) Podatki v evidenci iz tretjega odstavka tega člena se hranijo še pet let po vnosu podatkov o zadržanju osebe.
(8) Podatki v evidenci iz četrtega in petega odstavka tega člena se hranijo še pet let po uporabi fizične sile, sredstev za vklepanje in strelnega orožja.
(9) Po preteku rokov iz sedmega in osmega odstavka tega člena agencija podatke arhivira v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.«.

Četrti odstavek 24. člena se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Podatki, pridobljeni z uporabo posebne oblike pridobivanja podatkov iz prvega odstavka tega člena, ki niso uporabni, oziroma se ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila odrejena posebna oblika pridobivanja podatkov, se po vpogledu predsednika okrožnega sodišča, na območju katerega ima agencija sedež, nemudoma uničijo. Ostali podatki se po vpogledu predsednika okrožnega sodišča, na območju katerega ima agencija sedež, v razvidu agencije hranijo do zaključitve zadeve.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Po zaključitvi zadeve v razvidu obvesti direktor agencije osebo, na katero se je posebna oblika nanašala, da ima pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom, v primerih večjega obsega tega gradiva pa s poročilom, ki obsega povzetek zbranega gradiva. Če je mogoče utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali za nacionalno varnost, lahko direktor agencije odloči, da osebe z vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil.«.

Za 24. členom se dodata nova 24.a in 24.b člen, ki se glasita:

(1) V primerih in pod pogoji iz 24. člena tega zakona lahko pristojno sodišče dovoli tudi nadzorovanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji z izpisom telekomunikacijskega prometa.
(2) Izpis telekomunikacijskega prometa obsega izpis vseh dohodnih in odhodnih klicev na telekomunikacijskem sredstvu, vključno s podatki o lastnikih oziroma uporabnikih telekomunikacijskih sredstev, s katerimi se je oziroma se bo opravljal telekomunikacijski promet, četudi so tajni.
(3) Ne glede na omejitve iz tretjega odstavka prejšnjega člena se pridobitev izpisa telekomunikacijskega prometa lahko dovoli za največ šest mesecev.

(1) Operaterji telekomunikacijskih storitev in izvajalci poštnih storitev morajo agenciji omogočiti ter zagotoviti pogoje za izvršitev sodno odobrenih posebnih oblik pridobivanja podatkov, operaterji telekomunikacij pa tudi omogočiti in zagotoviti pogoje za izvršitev posebnih oblik pridobivanja podatkov, ki se ne odobravajo s sodno odločbo.
(2) Operaterji telekomunikacijskih storitev so v zvezi z nadzorom telekomunikacijskega prometa, ne glede na določbe zakona, ki ureja nadzor telekomunikacijskega prometa, poleg dolžnosti, določenih z zakonom, ki ureja telekomunikacije, dolžni tudi:
– na pisno zahtevo direktorja agencije, sporočiti podatke o naročniku telekomunikacijskega priključka, čeprav je tajen;
– na podlagi odredbe sodišča sporočiti podatke (številko ali identifikacijo klicočega in klicanega, naslov naročnika in tip terminala, vrsto, datum, čas in trajanje klica oziroma količino prenesenih podatkov), ki se nanašajo na naročnika in uporabnika ter so potrebni za vzpostavljanje zveze;
– zagotoviti na svojem omrežju ustrezno programsko opremo in primeren vmesnik za nadzor telekomunikacijskega prometa na način, v obsegu in trajanju, kot to določa odredba pristojnega sodišča ali odredba direktorja agencije.«.

V prvem odstavku 26. člena se črtajo besede »v državnih organih«, beseda »zaščito« pa se nadomesti z besedo »zdravje«.

Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v agenciji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da je v skladu z določbami akta o sistemizaciji delovnih mest ustrezno psihično in telesno pripravljena;
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ali ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
3. da je izključno državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
4. da je bila varnostno preverjena in njena zaposlitev ne pomeni varnostnega tveganja za agencijo.«.
Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(3) Če zoper kandidata, ki želi skleniti delovno razmerje v agenciji, teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe v tem postopku.
(4) Preverjanje podatkov (v nadaljnjem besedilu: varnostno preverjanje) obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, ter podatkov, določenih s tem zakonom.
(5) Pri varnostnem preverjanju se pri ugotavljanju psihične in telesne pripravljenosti preverjajo tudi odvisnost od alkohola in narkotičnih sredstev, kar se preverja v zdravstveni organizaciji, ki jo določi agencija.
(6) Pri varnostnem preverjanju uslužbencev agencije za dostop do tajnih podatkov TAJNO in STROGO TAJNO se opravi tudi varnostno preverjanje v skladu z določbami tega zakona.
(7) Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja v agenciji.«.

Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi:

Varnostno tveganje v smislu 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena pomeni, da dejansko ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na:
– utemeljene dvome o zanesljivosti posameznika za izvajanje nalog v agenciji,
– posebno ogroženost agencije zaradi poskusov navezovanja stikov in poskusov rekrutiranja tujih obveščevalnih služb, zlasti na podlagi izsiljevanja,
– utemeljene dvome nad opredelitvijo posameznika za svobodno in demokratično ustavno ureditev ali nad tem, da se je v vsakem času pripravljen zavzemati za njeno ohranitev.«.

31. člen se črta.

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Uradna oseba agencije je zaradi nemotenega opravljanja nalog agencije lahko začasno premeščena na delo v diplomatsko-konzularno ali drugo predstavništvo pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini ali v organ mednarodne organizacije.
(2) Podrobnosti, ki se nanašajo na naloge uradne osebe ter na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, se uredijo s sporazumom med direktorjem agencije in predstojnikom državnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, predstojnikom drugega predstavništva pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini ali po postopku, predvidenem za imenovanje predstavnikov Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah in z aneksom k pogodbi o zaposlitvi.«.

V 35. členu se za besedama »sindikata se« doda beseda »lahko«, beseda »podpišeta« pa se nadomesti z besedo »skleneta«.

Za prvim odstavkom 37. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Uradna oseba agencije mora direktorja obvestiti o vsakem opravljanju pridobitne dejavnosti, tudi če gre za pridobitno dejavnost pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti. Opustitev navedene dolžnosti pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Za 40. členom se dodajo naslov novega 6.a poglavja ter nova 40.a in 40.b člen, ki se glasijo:

(1) Agencija skrbi za načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za svoje potrebe.
(2) Izobraževanje poteka po javnoveljavnih izobraževalnih programih za pridobitev višje strokovne in visokošolske izobrazbe ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter specializacije.
(3) Agencija lahko z visokošolskim zavodom sodeluje pri izobraževanju svojih uslužbencev po veljavnih študijskih programih, njeni uslužbenci pa lahko sodelujejo v izobraževalnem, pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem procesu.

(1) Javni uslužbenec agencije, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del in nalog uradne osebe agencije, je dolžan v roku, določenem v aktu o sistemizaciji delovnih mest, opraviti izpit za izvrševanje dolžnosti in pooblastil uradne osebe agencije.
(2) Podrobnejšo vsebino programa in način opravljanja izpita iz prejšnjega odstavka določi direktor agencije.
(3) Javnemu uslužbencu agencije, ki tudi v drugem roku ne opravi izpita iz prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje.«.

Za novim 40.b členom se dodata naslov novega 6.b poglavja in 40.c člen, ki se glasita:

(1) Za krepitev motivacije in stimulacije pri izvajanju nalog agencije, za utrjevanje pripadnosti agenciji in z namenom, da so posebni delovni dosežki deležni odobravanja in priznanja, se uradnim osebam agencije podeljujejo priznanja.
(2) Vrste priznanj ter postopek podeljevanja določi direktor agencije.«.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

V disciplinskih in odškodninskih zadevah zoper uslužbence agencije veljajo določbe zakona, ki velja za javne uslužbence.«.

V 42. členu se za besedo »izkaznica« črta pika in doda besedilo »in dodeljeno službeno orožje.«.

Za 45. členom se doda nov 45.a člen, ki se glasi:

(1) Od denarnih prejemkov, ki jih agencija izplačuje v zvezi s tajnim pridobivanjem podatkov za izplačilo stroškov in nagrad (v nadaljnjem besedilu: posebna sredstva) se ne plačujejo davki in prispevki za socialno varnost oziroma druge dajatve, ki jih določajo predpisi. Prejeta denarna ali materialna sredstva se ne štejejo v izračun davčne ali pokojninske osnove.
(2) V finančnem načrtu agencije se za posebna sredstva agencije v okviru proračuna določijo namenska finančna sredstva. Podatki o izplačilih se vodijo v ločenih evidencah, skladno s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
(3) Postopek o poslovanju s posebnimi sredstvi določi direktor agencije.«.

Predpis iz 11.e člena zakona sprejme Vlada Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.