Na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 56/99, 99/01 in 60/02) in 11. točke prvega odstavka 13. člena statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01) je Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na 11. seji dne 4. 12. 2003 sprejela

Pravilnik o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: pravilnik) določa kriterije in pogoje ter postopek, na podlagi katerih lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod) zavezancem za plačilo prispevka iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: zavezanci) plačilo dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje odloži, delno oziroma v celoti odpiše ali dovoli obročno odplačilo.

V postopkih odločanja o vlogah za odlog, delni oziroma celotni odpis ali obročno odplačilo dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje se, poleg tega pravilnika, uporabljajo tudi določila:
– zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
– zakona o splošnem upravnem postopku.

Če prihodki zavezancev, ki opravljajo oziroma so opravljali samostojno dejavnost začasno ne omogočajo plačila obveznosti za obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi likvidnostnih težav, se plačilo dolga lahko:
– odloži;
– dovoli obročno odplačilo;
– delno odpiše.
Iz razlogov plačilne nezmožnosti, na katero zavezanci niso mogli vplivati, se plačilo dolga lahko odloži za največ šest mesecev oziroma se dovoli plačilo v največ dvanajst mesečnih obrokih glede na višino dolga, čas trajanja neporavnavanja obveznosti in predhodno plačilno disciplino, s tem, da je najnižji znesek obroka 10.000 SIT. Skupni čas odloga in obročnega odplačila ne sme presegati dvanajst mesecev.
Znesek iz drugega odstavka tega člena se vsako leto uskladi s sklepom upravnega odbora zavoda.
Ob upoštevanju enakih kriterijev, kot jih navaja drugi odstavek tega člena, se lahko zavezancem dolg delno odpiše pod pogojem, da predhodno v enkratnem znesku poravnajo preostali del dolga.

Kot razlog plačilne nezmožnosti zavezanca se šteje predvsem:
– izkazovanje zapadlih terjatev do poslovnih partnerjev s predložitvijo dokazil o izterjavi;
– izkazovanje zapadlih terjatev do poslovnih partnerjev, proti katerim je začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave s predložitvijo verodostojnih listin o prijavi oziroma priznanju terjatve zavezanca v postopku;
– posledice naravne ali druge nesreče, ki je nastala dokazno brez krivde zavezanca in zaradi katere je bilo začasno onemogočeno poslovanje oziroma za najmanj 50% zmanjšana vrednost osnovnih sredstev;
– daljša bolezen, poškodba ali priznana invalidnost zavezanca;
– izkazovanja ukrepa domače ali tuje države, ki je bistveno vplival na višino prihodka zavezanca.

Kolikor zavezanci oziroma njihovi zakoniti dediči izkažejo ali če pristojni organ v postopku reševanja vloge ugotovi, da dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje ni mogoče poravnati, se lahko dolg v celoti odpiše zaradi:
– zastaranja, če je pravica do izterjave zastarala;
– neizterljivosti, in sicer prispevki štejejo za neizterljive, če je zavezanec umrl in ni zapustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli prispevki izterjati, če ne gre za obveznost, ki se prenese na pravne naslednike;
– socialne ogroženosti zavezanca in družinskih članov, ugotovljene na podlagi odločbe Centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge, pod pogojem, da dohodek na družinskega člana ne presega zneska bruto zajamčene plače v času reševanja vloge.

Določbe, ki so zajete v 3. do 5. členu pravilnika se smiselno uporabljajo tudi v primeru odločanja o vlogah, ki so jih na zavod vložili zavezanci, ki se v skladu z veljavnimi predpisi štejejo ali so se šteli za osebe z drugimi prihodki pod pogojem, da niso oziroma niso bili zavarovani iz drugega naslova.

Zavezancem, ki opravljajo oziroma so opravljali kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic (kmetje in člani kmečkega gospodarstva), se lahko dolg odloži, delno oziroma v celoti odpiše ali dovoli obročno odplačilo zaradi:
– posledic naravnih nesreč;
– ugotovljene I. kategorije invalidnosti edinega nosilca zavarovanja na kmetiji;
– daljše bolezni edinega nosilca zavarovanja, ki ima za posledico daljšo nezmožnost za delo;
– smrti edinega nosilca zavarovanja na kmetiji, če bi podedovana pasiva presegala vrednost dediščine;
– zastaranja, če je pravica do izterjave zastarala;
– neizterljivosti, in sicer prispevki štejejo za neizterljive, če je zavezanec umrl in ni zapustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli prispevki izterjati, če ne gre za obveznost, ki se prenese na pravne naslednike;
– socialne ogroženosti zavezanca in družinskih članov, ugotovljene na podlagi odločbe Centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge, pod pogojem, da dohodek na družinskega člana ne presega zneska bruto zajamčene plače v času reševanja vloge.

Za naravne nesreče po tem pravilniku se štejejo toča, neurje, pozeba, poplava, suša, žled, premikanje zemeljskih tal, požar, pogin živine, rastlinske bolezni in škodljivci.
Dolg zaradi naravnih nesreč se lahko zavezancem odpiše le na podlagi zapisnika o nastanku škode, ki ga potrdi zavarovalnica, policija ali drugi pristojni organ.
Škoda iz prvega odstavka tega člena se izrazi v odstotku glede na letni katastrski dohodek kmetije.
Če so zavezanci predhodno že uveljavili pravico do delnega ali celotnega odpisa po posebnem zakonskem ali podzakonskem predpisu, nimajo pravice iz istega razloga uveljavljati delni ali celotni odpis dolga v skladu s pravilnikom.

Zaradi elementarnih nesreč se zavezanci razvrstijo v dve kategoriji glede na odstotek prizadetosti:
– v I. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, ki jim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 do 100% letnega katastrskega dohodka;
– v II. kategorijo prizadetosti se razvrstijo tisti, ki jim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 30 do 79% letnega katastrskega dohodka.

Zavezancu iz I. kategorije prizadetosti se lahko, za leto, v katerem je nastala elementarna nesreča, dolg odpiše v celoti, zavezancu iz II. kategorije prizadetosti pa se lahko dolg delno odpiše za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube letnega katastrskega dohodka.
Kolikor zavezanec uveljavlja odlog ali obročno odplačilo dolga, se plačilo dolga lahko odloži za največ šest mesecev oziroma se dovoli plačilo v največ dvanajstih mesečnih obrokih glede na višino dolga, čas trajanja neporavnavanja obveznosti in predhodno plačilno disciplino, s tem, da je najnižji znesek obroka 10.000 SIT. Skupni čas odloga in obročnega odplačila ne sme presegati dvanajst mesecev.
Znesek iz drugega odstavka tega člena se vsako leto uskladi s sklepom upravnega odbora zavoda.

Če prihodki zavezancev začasno ne omogočajo plačila obveznosti za obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi likvidnostnih težav, se plačilo dolga lahko:
– odloži;
– dovoli obročno odplačilo.
Iz razlogov plačilne nezmožnosti, na katero zavezanci niso mogli vplivati, se plačilo prispevkov lahko odloži za največ šest mesecev oziroma se dovoli plačilo v največ dvanajstih mesečnih obrokih glede na višino dolga, čas trajanja neporavnavanja obveznosti in predhodno plačilno disciplino, s tem, da je najnižji znesek obroka 50.000 SIT. Skupni čas odloga in obročnega odplačila ne sme presegati dvanajst mesecev.
Znesek iz drugega odstavka tega člena se vsako leto uskladi s sklepom upravnega odbora zavoda.

Kot razlog plačilne nezmožnosti dolžnika se šteje predvsem:
– izkazovanje zapadlih terjatev do poslovnih partnerjev s predložitvijo dokazil o začetku izterjave;
– izkazovanje zapadlih terjatev do poslovnih partnerjev, proti katerim je začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave s predložitvijo verodostojnih listin o prijavi oziroma priznanju terjatve zavezanca v postopku;
– posledice naravne ali druge nesreče, ki je nastala dokazno brez krivde zavezanca in zaradi katere je bilo začasno onemogočeno poslovanje oziroma za najmanj 50% zmanjšana vrednost osnovnih sredstev;
– izkazovanja ukrepa domače ali tuje države, ki je bistveno vplival na višino prihodka zavezanca.

Kolikor zavezanci izkažejo ali če pristojni organ v postopku reševanja vloge ugotovi, da dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje ni mogoče poravnati, se lahko dolg v celoti odpiše zaradi:
– zastaranja, če je pravica do izterjave zastarala.

Dolg fizičnih oseb iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko, pod pogojem, da znesek neporavnanih prispevkov ne presega višino 10.000 SIT po njihovi smrti odpiše.
Vsem kategorijam zavezancev iz 15. člena tega pravilnika, katerih terjatev je zastarala in je to razvidno iz seznama ali odločbe davčnega organa oziroma uradne evidence zavoda in ne presega višine 10.000 SIT se odpiše z enotno odločbo, ki se izda vsake tri mesece.
Znesek iz prvega odstavka tega člena se vsako leto uskladi s sklepom upravnega odbora zavoda.

Vlogo za odlog, delni oziroma celotni odpis ali obročno odplačilo dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje lahko vložijo:
– samostojni podjetniki;
– kmetje in člani kmečkega gospodarstva;
– pravne osebe;
– osebe z drugimi prihodki, če niso zavarovane iz drugega naslova;
– osebe, ki so bile zavarovane kot samostojni podjetniki ali kmetje oziroma člani kmečkega gospodarstva, njihov dolg pa izvira iz opravljanja samostojne ali kmetijske dejavnosti.

Predmet vloge iz predhodnega člena tega pravilnika so lahko le dospeli prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu in poklicno bolezen ter pripadajoče zakonite zamudne obresti.

Vlogo je potrebno vložiti pri območni enoti zavoda, kjer je zavezanec za plačilo prispevka vpisan v davčni register oziroma kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Vlogo lahko vložijo tudi pooblaščene osebe skupaj s priloženim notarsko overjenim originalom pooblastila.
Odloga, obročnega odplačila, delnega ali celotnega odpisa dolga ne morejo uveljavljati zavezanci, za katere je uveden postopek prisilne poravnave ali stečaj.

Vloga mora obsegati opis vzrokov za nastanek plačilne nezmožnosti skupaj s predlaganim načinom sanacije dolga ter vse, kar je potrebno za njeno obravnavo, zato morajo zavezanci glede na podlago nastanka dolga predložiti zlasti še dokazila:

– o skupnem gospodinjstvu vložnika – zavezanca;
– o dohodkih in premoženjskem stanju vložnika – zavezanca in družinskih članov vsaj za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge;
– potrdila pristojne Upravne enote, Oddelka za notranje zadeve o številu, znamki in tipu registriranih motornih vozil vložnika – zavezanca in družinskih članov;
– izpis prometa na transakcijskih računih za obdobje zadnjih dvanajst mesecev pred vložitvijo vloge;
– izpis stanja vrednostnih papirjev iz Centralne klirinško depotne družbe;
– izpis stanja odprtih kreditnih in leasing obveznosti;
– dokazila o nastanku naravne ali druge nesreče;
– bilanco uspeha in bilanco stanja za zadnji dve poslovni leti;
– zadnji dve dohodninski odločbi za vložnika – zavezanca in družinske člane;
– potrjena davčna napoved za zadnje leto;
– predvideni ukrepi in dokazila za zagotovitev likvidnosti v času predlaganega odloga ali obročne poravnave dolga;
– ter druga morebitna dokazila, za katere zavezanec smatra, da upravičujejo njegovo vlogo;

– o skupnem gospodinjstvu vložnika – zavezanca;
– o dohodkih in premoženjskem stanju vložnika – zavezanca in družinskih članov vsaj za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge;
– potrdila pristojne Upravne enote, Oddelka za notranje zadeve o številu, znamki in tipu registriranih motornih vozil vložnika – zavezanca in družinskih članov;
– predvideni ukrepi in dokazila za zagotovitev likvidnosti v času predlaganega odloga ali obročne poravnave dolga;
– izpis stanja vrednostnih papirjev iz Centralne klirinško depotne družbe;
– zadnji dve dohodninski odločbi za vložnika – zavezanca in družinske člane;
– dokazila o nastanku vsaj enega izmed vzrokov iz 8. člena meril;
– ter druga morebitna dokazila, za katere zavezanec smatra, da upravičujejo njegovo vlogo;

– dokazila o začasni plačilni nezmožnosti;
– predvideni ukrepi in dokazila za zagotovitev likvidnosti v času predlaganega odloga ali obročne poravnave dolga;
– bilanco uspeha in bilanco stanja za zadnji dve poslovni leti;
– izpis prometa na transakcijskih računih za obdobje zadnjih dvanajst mesecev pred vložitvijo vloge;
– BON-1 in BON-2 obrazec;
– ter druga morebitna dokazila, za katere zavezanec smatra, da upravičujejo njegovo vlogo;

– o skupnem gospodinjstvu vložnika – zavezanca;
– o dohodkih in premoženjskem stanju vložnika – zavezanca in družinskih članov vsaj za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge;
– zadnji dve dohodninski odločbi za vložnika – zavezanca in družinske člane;
– izpis stanja vrednostnih papirjev iz Centralne klirinško depotne družbe;
– izpis prometa na transakcijskih računih za obdobje zadnjih dvanajst mesecev pred vložitvijo vloge;
– potrdila pristojne Upravne enote, Oddelka za notranje zadeve o številu, znamki in tipu registriranih motornih vozil vložnika – zavezanca in družinskih članov;
– predvideni ukrepi in dokazila za zagotovitev likvidnosti v času predlaganega odloga ali obročne poravnave dolga;
– ter druga morebitna dokazila, za katere zavezanec smatra, da opravičujejo njegovo vlogo.
Zavod lahko od zavezancev zahteva tudi podatke iz poslovne dokumentacije, podatke iz davčnih in drugih evidenc za vložnika – zavezanca, družinske člane in pravne naslednike, ki so potrebni za razjasnitev dogodkov povezanih z vlogo.

V primeru, da vloga ni popolna, območna enota zavoda v roku treh dni zahteva dopolnitev vloge in vložniku določi rok za dopolnitev vloge.
Če vložnik v postavljenem roku vloge ne dopolni, se vloga zavrže kot nepopolna.
V primeru elementarnih nesreč iz 4. in 7. člena tega pravilnika, je treba vlogo za odlog, delni oziroma celotni odpis ali obročno odplačilo dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje vložiti najkasneje v roku dveh mesecev od nastanka škode.

V primeru odloga plačila ali obročnega odplačevanja dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje, se zavezancu za čas, ko je plačilo dolga odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, ne obračunajo zamudne obresti.
Kolikor zavezanec ne izpolni svoje obveznosti v postavljenem roku, se znesek zamudnih obresti za čas dovoljenega odloga ali obročnega odplačila pripiše k celotnemu dolgu.

Zavod lahko od zavezanca zahteva, da predloži ustrezna materialna in druga premoženjska poroštva za zavarovanje dolga (vknjižba hipoteke na nepremičninah, cesijska pogodba o odstopu terjatev do tretjih oseb, asignacijska pogodba, menica s plačilnim nalogom in menično izjavo, bančna garancija prvovrstne banke plačljiva na prvi poziv brez pravice ugovora in drugo) skladno z veljavno zakonodajo.

Zavod lahko terjatev iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, za katero je zavezancu na podlagi zakona ali dokončne odločbe zavoda dovoljen odlog plačila ali obročno odplačilo, s pisno pogodbo odplačno odstopi tretji pravni osebi, ki je pri pristojnem organu registrirana za opravljanje tovrstne finančne dejavnosti.
Zavod lahko sklene pogodbo iz prvega odstavka tega člena bodisi če se premoženjske razmere zavezanca toliko poslabšajo, da postane negotovo, ali bo ta mogel izpolniti oziroma ali bo ta mogel pravočasno izpolniti obveznosti, določene v zakonu oziroma dokončni odločbi zavoda, bodisi da zaradi premoženjskih razmer ali iz drugih resnih razlogov zavod zaide v resne likvidnostne težave.
Za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka tega člena ni potrebna pisna privolitev zavezanca, vendar se zaradi sklenitve pogodbe njegov položaj ne sme poslabšati, zavod pa ga mora obvestiti o sklenjeni pogodbi.
V primeru, da je s pogodbo iz prvega odstavka tega člena dogovorjena nižja kupnina kot pa je znesek terjatve, ki je predmet pogodbe, izda krajevno pristojna območna enota zavoda, skladno s tem pravilnikom, odločbo o odpisu dolga zavezancu, s katero temu odpiše dolg v višini razlike med kupnino in zneskom dolga, ki je predmet pogodbe.
Odločba o odpisu dolga iz predhodnega odstavka tega člena se izda, ko so izpolnjene vse medsebojne obveznosti pogodbenih strank po pogodbi iz prvega odstavka tega člena.
Pogodbo iz prvega odstavka tega člena sklene krajevno pristojna območna enota zavoda na podlagi predhodnega pisnega sklepa Upravnega odbora zavoda, s katerim ta odobri sklenitev pogodbe.

O vlogi za odlog, delni oziroma celotni odpis ali obročno odplačilo dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje odločajo na I. stopnji krajevno pristojne območne enote zavoda glede na sedež opravljanja dejavnosti zavezanca oziroma vpisa v davčni register ali prijavo stalnega prebivališča zavezanca.
Kolikor znesek dolga za posameznega zavezanca presega vrednost 10,000.000 SIT ob vložitvi posamezne vloge, je pristojni organ za odločanje tričlanska komisija Direkcije zavoda.
Zoper odločbo, izdano na I. stopnji pred območno enoto zavoda, ima zavezanec pravico do pritožbe, o kateri odloča tričlanska komisija Direkcije zavoda kot II. stopenjski organ.
Zoper odločbo, ki jo na I. stopnji izda tričlanska komisija zavoda, ima zavezanec pravico do pritožbe, o kateri odloča Upravni odbor zavoda.

Zavod o vlogi za odlog, delni oziroma celotni odpis ali obročno odplačilo dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje odloči in izda odločbo v rokih, določenih z zakonom.
Dokončno odločbo iz predhodnega člena se pošlje v izvršitev pristojnemu davčnemu organu.

Z dnem začetka uporabe tega pravilnika prenehajo veljati merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem št. 0201/8-8/2000 z dne 4. 4. 2000 – Uradni list RS, št. 32/2000.
Postopki z vlogami za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so bile vložene pred dnem uveljavitve tega pravilnika, se dokončajo po določilih meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem št. 0201/8-8/2000 z dne 4. 4. 2000 – Uradni list RS, št. 32/00, razen če so določila tega pravilnika za zavezance ugodnejša.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.