Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 – odl. US), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS. št. 32/93) ter v skladu z zakonom o prekrških in zakonom o varnosti cestnega prometa ter 21. in 11. in 17. člena statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95 in 47/95) je Občinski svet občine Medvode na 10. seji dne 28. 10. 2003 sprejel

Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Medvode in postopek njihove kategorizacije,
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih,
– način vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe,
– nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.

Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot v Zakonu o javnih cestah.

Občinske ceste na območju Občine Medvode so vse javne ceste, ki so v lasti Občine Medvode in ki niso kategorizirane kot državne ceste.

Občinske ceste se kategorizirajo kot lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).
Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom (Medvode, Preska in Svetje), se razvrstijo v podkategoriji, lokalne zbirne ceste (LZ) in lokalne krajevne ceste (LK).

Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Medvode z odlokom, na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest se posreduje Direkciji Republike Slovenije za ceste v predhodni pregled in mnenje po postopku, določenem v predpisih v merilih za kategorizacijo javnih cest.

Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne ali vaške skupnosti ter zainteresirane fizične ali pravne osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet občine Medvode na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

Gradnje novih občinskih cest se določijo v občinskem prostorskem aktu, rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih in rekonstruiranih cest pa se določijo v letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot občinska cesta.

Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela v skladu z okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta in ki ne služi javnim potrebam, proti plačilu primerne odškodnine proda.
O opustitvi opuščene občinske ceste ali njenega dela in o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Medvode na predlog župana.

Za nekategorizirano cesto, ki je dana v uporabo za cestni promet, lahko lastnik predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirano cesto iz prejšnjega odstavka občina lahko prenese med občinske ceste, če je bila ta v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let in če se opravi prenos lastninske pravice na občino.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.

Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljalcem.
Za planinske, turistične in druge poti lahko občinski svet s pravnim aktom določi način njihovega vzdrževanja in financiranja.

Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Medvode. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov in podobnih objektov in naprav javnega pomena.

Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, se usklajuje in sprejema po postopku, določenem za občinski proračun in je njegov sestavni del.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je treba opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah...) in za izvedbo drugih nujnih ukrepov na cestah.

Za zagotavljanje in opravljanja strokovnotehničnih in razvojnih nalog za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest je pristojna občinska uprava.
Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja ter vzdrževanja občinskih cest in izdelavo predlogov planov,
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest,
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest,
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa,
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest,
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste,
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah,
– organiziranje štetja števila prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov,
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Medvode,
– obveščanje javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih,
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih,
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov,
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu.
Občinski svet občine Medvode lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da za občinsko cesto, ki poteka po območju s statusom zavarovanih naravnih vrednot, predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej ter določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja.

Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot njihova izvedba na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča, ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
Minimalne širine vozišča novih občinskih cest se določijo s projekti ob upoštevanju prometa in pričakovanega prometa na njih.
Kolikor razmere dopuščajo, se pri projektiranju novogradenj upoštevajo naslednje širine in drugi pogoji:
– minimalna širina vozišča nove javne poti (JP) je 3 m, lokalne ceste (LC), lokalne zbirne ceste (LZ) ali lokalne krajevne ceste (LK) je 5 m,
– minimalna svetla višina prometnega profila, merjeno od nivoja vozišča, za vse občinske ceste, je 420 cm.
Osnutek projektne rešitve se posreduje krajevni ali vaški skupnosti in Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v obravnavo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in krajevna ali vaška skupnost, na območju katere bo cesta potekala, lahko dasta na projektno rešitev pripombe in mnenja, ki jih je projektant dolžan upoštevati, v kolikor so strokovno sprejemljive.

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko, v skladu z zakonom, na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, ob pogojih, ki jih zakon določa.

Pri projektiranju novih ali rekonstrukciji cest se določi tudi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč. Gradnja avtobusnih postajališč se projektira v skladu s pravilnikom, ki ureja gradnjo avtobusnih postajališča na državnih cestah.
Projektant mora za predlagane rešitve pridobiti tudi pisno mnenje krajevne ali vaške skupnosti, na območju katere se predvideva gradnja ali rekonstrukcija občinske ceste.

Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahtev občinske uprave za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev objektov, naprav in napeljav gospodarskih javnih služb in drugih objektov, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
Občinska uprava mora pred začetkom projektiranja obvestiti upravljavce drugih objektov in naprav, ki so v cestnem telesu ali na območju ceste, in od njih pridobiti projektne pogoje.
Za usklajevanje projektiranja, gradnjo ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna občinska uprava.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

Občinska uprava preverja stanje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki so v območju cestnega telesa. Upravljavci komunalnih vodov pa so zavezani obveščati občinsko upravo o nameravanih posegih.
Občinska uprava mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav iz 22. člena tega odloka najmanj 60 dni pred pričetkom del.
Občinska uprava mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določb 29. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 29. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.

Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo del po pogodbi ali z oddajo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.
Koncesionar ali pogodbenik mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja občina po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko s planom razvoja in vzdrževanja občinskih cest za tekoče leto določi, da redno vzdrževanje in obnavljanje ali del rednega vzdrževanja (na primer zimska služba) in obnavljanja občinskih cest, na delu teh cest zagotavljajo na svojem območju krajevne ali vaške skupnosti. Potrebna sredstva se krajevnim in vaškim skupnostim zagotovijo iz občinskega proračuna.

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi občinska uprava.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, danih v uporabo za cestni promet, skrbi občina.

Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, dano v uporabo za cestni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora občinska uprava predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategotizirano cesto, dano v uporabo za cestni promet, mora občinska uprava predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategotizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali če jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

Če je občinska cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti,
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (na primer posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno),
– da je s prometom ogrožena določena varovana dobrina – vodni vir, naravna ali kulturna dediščina ali pretirano ogroženo nemoteno bivanje v naravnem okolju,
lahko občinska uprava prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno osno obremenitev, dokler so razlogi za takšen ukrep. Ukrepi iz prvih treh alinej lahko trajajo najdalj eno leto, ukrep iz četrte alinee je lahko trajen.
Pristojni oddelek občinske uprave ukrepe iz prejšnjega odstavka označi s prometno signalizacijo in o njih obvesti policijo, občinski inšpektorat ter javnost po sredstvih javnega obveščanja.
Ukrepe iz tretje alinee prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi pogoji izvede tudi vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O izvedenem ukrepu in o njegovem prenehanju mora ta nemudoma obvestiti občinsko upravo in policijo.
Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 52. člena – prometa signalizacija na občinskih cestah, v takem primeru ukrep ni časovno omejen.

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena, razen če ni s prostorskim izvedbenim aktom drugače določeno.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem občinske uprave.
Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej in interesi njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa.
Predlagatelj posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njen, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 5 m,
– pri javni poti 4 m,
– pri lokalni zbirni in lokalni krajevni cesti 4 m,
kolikor prostorski akti občine ne določajo drugače.
Pogoji za posege v varovalni pas občinske ceste na območjih urejanja se določijo s prostorskim aktom.

Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, plinovodi, toplovodi ter druge podobne naprave (v nadaljevanju: vodi in naprave), se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem občinske uprave.
Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi in prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave.
V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti občinsko upravo. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih in vzpostaviti cesto v prvotno stanje.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje občinske uprave.

Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda občinska uprava. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinski inšpektorat in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z občinsko upravo uskladiti potek in čas izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

Dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzoruje občinski inšpektorat in policija.
Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti ali na varovalnem pssu, če jo je povzročil.

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka in površine, ki jih za te namene pristojna služba za ceste občinske uprave določi ob obstoječih občinskih cestah, ta služba odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.

Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo le z dovoljenjem za gradnjo, ki ga izda upravna enota ali drug pristojen organ in s soglasjem občinske uprave oziroma predhodnimi pogoji, ki jih ta posreduje upravni enoti. Rekonstruirajo pa se v določenih primerih lahko izvede z lokacijsko informacijo, ki jo izda občinska uprava.
Z dovoljenjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njihova opremljenost s prometno signalizacijo.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, dano v uporabo za cestni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni oddelek občinske uprave.

Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko občinska uprava z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

Občinska uprava lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 38. člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

Občinska uprava lahko za gozdarstvo pristojnemu organu predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z občinsko upravo in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesto.

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višino podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave.

Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo, meteorno vodo s streh in dvorišč, fekalne odplake in druge tekočine,
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo,
3. ovirati odtekanje vode s ceste,
4. z mazivi ali drugimi snovmi pomastiti cesto,
5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljena,
6. v varovalnem pasu je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost, kolikor ni pridobljeno dovoljenje občinske uprave oziroma v kolikor prostorski izvedbeni akt ne določa drugačnih odmikov,
7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet,
8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete,
9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa, brez dovoljenja nameščati reklamne panoje v varovalnem pasu ceste,
10. poškodovati prometno signalizacijo,
11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo,
12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto,
13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali,
14. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi,
15. orati v razdalji manj kot 4 m od ceste v smeri proti njej ali manj kot v širini 1 m od ceste vzporedno z njo,
16. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje,
17. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto,
18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami,
19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dela tovora.
Pritožba zoper odločbo izdano na podlagi tega člena ne zadrži njegove izvršitve.

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče.
Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove, v kolikor strešna kritina ne preprečuje zdrsa snega. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.

Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 44. člena tega odloka.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za zaporo občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni ali krajevni cesti ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno in popolno zaporo občinske ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava. O izdanih dovoljenjih občinska uprava obvesti policijo, občinski inšpektorat in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. Prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve izdela pooblaščena oziroma usposobljena organizacija.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
V primeru izrednih razmer se lahko vlogo za zaporo občinske ceste vloži v krajšem času kot je določen v tem členu odloka.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj zapore ceste mora o zapori, času trajanja in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost preko medijev najmanj tri dni pred zaporo ceste.

V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorata ali policista odstraniti ovire.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in občinska uprava v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v dovoljenju upravnega organa iz 30. člena tega odloka.

Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinska uprava z odločbo, razen v primerih iz 29. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojna ministrstva.
Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči občinska uprava.

Postavljanje nagrobnih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje spominskih znamenj je dovoljeno s soglasjem občinske uprave. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Občinska uprava lahko izda dovoljenje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. Z dovoljenjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Dovoljenje za njihovo postavitev izda upravni organ. V dovoljenju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste se izda za določen čas, za čas trajanja (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma). Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. Transparenti se lahko izobesijo na samo zato pripravljene drogove, ki morajo biti postavljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
Kdor povzroči v zvezi z obveščanjem in oglaševanjem onesnaženost na cesti, jo je dolžan nemudoma počistiti, oziroma zagotoviti, da se počisti.

Zoper dovoljenja in soglasja, katera po določbah tega odloka izdaja občinska uprava, je dovoljena pritožba na župana.

Kdor namerava ob občinskih cestah opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno, in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet) mora v skladu z določbo 39. in 40. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta in zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenje za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti tudi dovoljenje občinske uprave.

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira inšpektor za ceste.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest imajo pristojne inšpekcijske službe poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez dovoljenja ali v nasprotju s projektno dokumentacijo,
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih,
4. ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim oziroma se ne opravljajo v skladu z določbami zakona o javnih cestah in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter odrediti odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa na nji,
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti,
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste,
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, inšpektor za ceste odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko inšpektor za ceste odloči tudi ustno in odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 2., 3., 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
O ukrepih, ki jih je odredil po 3. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektorat obvestiti župana in policijo.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima inšpektor za ceste pravico:
– pregledovati prostor, objekte naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste,
– zahtevati vzpostavitev prvotnega stanja oziroma v kolikor prvotno stanje vzpostavi občina, zahteva povrnitev stroškov,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste,
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez dovoljenja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (2. odstavek 30. člena),
2. brez dovoljenja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 31. člena),
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava ali opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 32. člena),
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (33. člen),
5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja (36. člen),
6. brez dovoljenja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (37. člen),
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodi tako, da se zavaruje občinska cesta (40. člen),
8. brez dovoljenja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (41. člen),
9. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (42. člen),
10. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (43. člen)
11. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (43. člen),
12. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (44. člen),
13. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (45. člen),
14. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno oziroma pravilno policije, občinskega inšpektorata in izvajalca rednega vzdrževanja ceste o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja,
15. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (46. člen),
16. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (47. člen),
17. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (49. člen),
18. sprotno ne odstranjuje onesnaženosti, ki jo je povzročil na cesti (49. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa,
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor (pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti) objektov in naprav v ali obcestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojne službe občinske uprave za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek investitor – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja upravnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega dovoljenja pri občinski upravi najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 39. člena tega odloka.

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili objekt v varovalnem pasu ceste brez predpisanega dovoljenja upravnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega dovoljenja pri občinski upravi najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
Po preteku tega roka se postopa v skladu z zakonom.

Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka, v kolikor strešna kritina ne preprečuje zdrsa snega.

Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto steka voda iz strešin, morajo ob kapu strehe objektov namestiti žlebove in odtočne cevi najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.

Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah in doslej veljavnih občinskih predpisov, se morajo prilagoditi določbam tega odloka ter določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja, izdanega na podlagi drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in doslej veljavnih občinskih predpisov ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo na stroške kršitelja.

Občina Medvode v prehodnem obdobju petih let upravlja z nekategoriziranimi cestami, ki so dane v uporabo za cestni promet in ki so edina prometna povezava do delov naselij ali zaselkov ali pa so prometna povezava do objektov, ki so splošnega pomena.
Občinska uprava se zadolži, da v roku 5 let pridobi v lastništvo tako opredeljene ceste oziroma da sproži postopke za razlastitev ali sodne postopke, v kolikor z lastnikom ne doseže sporazuma.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.