Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je Občinski svet Občine Trebnje na 8. redni seji dne 24. 11. 2003 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
– Mirna, grad (EŠD 7527).
Enota ima zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za območje Občine Trebnje, zato se ga razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Kulturni spomenik stoji na parcelni št. 18/10, k.o. Mirna. Območje kulturnega spomenika obsega parcele: 18/4, 18/9, 17/2, 17/1, 18/1, 18/10, 18/6, 2334 (del parcele na območju gradu – cesta). Vse parcele so v katastrski občini Mirna.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Grad stoji na vzpetini nad dolino in je dominanta okolice. Slojevitost njegovih gradbenih faz, ki segajo od 11. do 18. stoletja in so kljub poškodbam dovolj ohranjene in čitljive, definira njegov pomen in opravičuje posamezne rekonstrukcije, ki skupaj z originalno substanco lahko tvorijo spomeniško in zgodovinsko pričevalno celoto.

Vplivno območje gradu je dolinski profil, v katerem se načrtuje objekte ali skupine objektov tako, da s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo ne vplivajo negativno na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

Meje območja kulturnega spomenika in vplivnega območja so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880, ki je sestavni del tega odloka.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, krajinskih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved vseh posegov v plasti arheološkega značaja, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojne službe varovanja kulturne dediščine,
– prepoved predelav zidov gradu in značilnih arhitekturnih detajlov,
– podrejanje vsake rabe in rekonstrukcijskih posegov v grad ter odprti prostor ohranjevanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba varovanja kulturne dediščine.
Zavarovano območje spomenika je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ in v medijih,
– znanstveno raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskem delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave, v 30 dneh od uveljavitve odloka, predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu in se objavi v Uradnem listu RS.