Na podlagi 4. člena Zakona o ratifikaciji Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Državo Izrael (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 24/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvajanju sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Državo Izrael
1. člen
Ta uredba določa pogoje za uvoz blaga, ki se uvaža v letu 2004 v Republiko Slovenijo in je po poreklu iz Države Izrael.
2. člen
Za namene te uredbe izraz ‘uvoz’ pomeni sprostitev blaga v prosti promet, kakor tudi katerikoli drug carinski postopek, pri katerem nastane carinski dolg.
3. člen
Za industrijske izdelke, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo in so po poreklu iz Države Izrael, se uporablja carinska stopnja “prosto“.
Za industrijske izdelke v smislu prejšnjega odstavka se štejejo izdelki, uvrščeni v 25. do 97. poglavje kombinirane nomenklature, razen izdelkov, navedenih v prilogi 1 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
4. člen
Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Države Izrael, ki so navedeni v prilogah 2 in 3 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah.
Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Države Izrael, ki so navedeni v prilogi 4 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi.
5. člen
Količine blaga v okviru posamezne carinske kvote iz priloge 2 k tej uredbi se razdelijo po metodi dražbe pravic do uvoza blaga v okviru carinskih kvot, iz priloge 3 k tej uredbi pa po metodi prednostne obravnave po vrstnem redu prispelih zahtevkov. Ti metodi sta določeni z uredbo o načinu delitve količin blaga v okviru carinskih kvot (Uradni list RS, št. 115/02 in 11/03).
6. člen
Pri uveljavljanju preferencialne carinske obravnave pri uvozu blaga po 3. oziroma 4. členu te uredbe je treba carinskemu organu poleg drugih dokumentov predložiti tudi dokazilo o poreklu blaga, ki je izdano ali dano v državi izvoza v skladu s preferencialnimi pravili o poreklu blaga, določenimi v prilogi 5 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
Carinski organi Republike Slovenije potrjujejo dokazila o poreklu blaga za izvoz blaga iz Republike Slovenije v Državo Izrael, če gre za izvoz blaga, ki v skladu s Sporazumom o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Državo Izrael uživa preferencialno obravnavo, in če so izpolnjeni pogoji, določeni s preferencialnimi pravili o poreklu blaga iz prejšnjega odstavka.
7. člen
Pri uvozu blaga po določbah te uredbe se v enotno carinsko listino (ECL) v skladu s 126. členom uredbe za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 107/02 in 50/03) v polje 39 vpiše naslednje štirimestne šifre:
– 1811 za izdelke iz 3. člena te uredbe;
– 1812 za izdelke iz prilog 2 in 3 k tej uredbi;
– 1813 za izdelke iz priloge 4 k tej uredbi.
8. člen
Ta uredba začne veljati od 1. januarja 2004 in velja do 30. aprila 2004.
Št. 333-04/2000-5
Ljubljana, dne 11. decembra 2003.
EVA 2003-2111-0124
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
PRILOGA 5
Preferencialna pravila o poreklu blaga, omenjena v 6. členu te uredbe
I.ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen Definicije
II.ODDELEK DEFINICIJA POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen Merila porekla
3. člen Dvostranska kumulacija porekla
4. člen V celoti pridobljeni izdelki
5. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki
6. člen Nezadostni postopki obdelave ali predelave
7. člen Enota kvalifikacije
8. člen Dodatki, nadomestni deli in orodje
9. člen Garniture
10. člen Nevtralni elementi
III.ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
11. člen Načelo teritorialnosti
12. člen Obdelava ali predelava, opravljena zunaj ene od pogodbenic
13. člen Neposredni prevoz
14. člen Razstave
IV. ODDELEK POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
15. člen Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU
16. člen Splošne zahteve
17. člen Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1
18. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
19. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
20. člen Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega
ali izdelanega dokazila o poreklu
21. člen Pogoji za izjavo na računu
22. člen Pooblaščeni izvoznik
23. člen Veljavnost dokazila o poreklu
24. člen Predložitev dokazila o poreklu
25. člen Uvoz po delih
26. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu
27. člen Spremljajoči dokumenti
28. člen Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
29. člen Razlike in formalne napake
30. člen Zneski, izraženi v ekujih
VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen Medsebojno sodelovanje
32. člen Preverjanje dokazil o poreklu
33. člen Reševanje sporov
34. člen Kazni
35. člen Proste cone
VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE
36. člen Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
37. člen Priloge
38. člen Izvajanje Protokola
39. člen Blago na poti in v skladiščenju
I. ODDELEK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Definicije
Za namene tega Protokola:
a) “izdelava“ pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b) “material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c) “izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d) “blago“ pomeni materiale in izdelke;
e) “ carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
f) “cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v pogodbenici, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
g) “vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici;
h) “vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;
i) “dodana vrednost“ je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka, ki nima porekla pogodbenice;
j) “poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga“, ki se v tem Protokolu navaja kot “Harmonizirani sistem“ ali “HS“;
k) “uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
l) “pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
m) “ozemlje“ vključuje teritorialne vode.
II. ODDELEK
DEFINICIJA POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen
Merila porekla
Za namene izvajanja tega Sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu 4. člena tega Protokola;
b) izdelki, pridobljeni v tej pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v tej pogodbenici v smislu 5. člena tega Protokola.
3. člen
Dvostranska kumulacija porekla
Materiali s poreklom iz pogodbenice se štejejo za materiale s poreklom iz druge pogodbenice, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 6. člena tega Protokola.
4. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v pogodbenici:
a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b) tam pridelani rastlinski izdelki;
c) tam povržene in vzrejene žive živali;
d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda pogodbenice;
g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f);
h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;
k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j).
2. Izraza “njihova plovila“ in “njihove predelovalne ladje“ v pododstavkih 1 f) in g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
a) ki so registrirana ali se vodijo v pogodbenici;
b) ki plujejo pod zastavo pogodbenice;
c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov te pogodbenice ali družbe s sedežem v tej pogodbenici in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani te pogodbenice in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tej pogodbenici ali javnim organom ali državljanom te pogodbenice;
d) katerih kapitan in častniki so državljani te pogodbenice; in
e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani te pogodbenice.
5. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1. Za namene 2. člena se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2. Ne glede na prvi odstavek in razen kot je določeno v četrtem odstavku 12. člena se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:
a) da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
b) da katerikoli od odstotkov, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
3. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih določa 6. člen.
6. člen
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1. Ne glede na določbe drugega odstavka se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 5. člena:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);
b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;
c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem Protokolu, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz pogodbenice;
f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f);
h) zakol živali.
2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku, štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v pogodbenici.
7. člen
Enota kvalifikacije
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega Protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega Protokola vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s splošnim pravilom št.5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
8. člen
Dodatki, nadomestni deli in orodje
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
9. člen
Garniture
Garniture se v skladu s splošnim pravilom št.3 Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.
10. člen
Nevtralni elementi
Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
a) energija in gorivo;
b) naprave in oprema;
c) stroji in orodje;
d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
III. ODDELEK
ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
11. člen
Načelo teritorialnosti
1. Pogoji, določeni v II. oddelku, ki se nanašajo na pridobitev statusa blaga s poreklom, morajo biti v pogodbenici izpolnjeni neprekinjeno, razen kot je določeno v 12. členu.
2. Če se blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v drugo državo, vrne, se z izjemo določb 12. člena mora šteti za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
a) da je vrnjeno blago isto blago, kot je bilo izvoženo, in
b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
12. člen
Obdelava ali predelava, opravljena zunaj ene od pogodbenic
1. Ne glede na določbe 3. člena na pridobitev statusa blaga s poreklom iz pogodbenic po pogojih, določenih v II.Oddelku ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven te pogodbenice na materialih, izvoženih iz te pogodbenice in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici ali so bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 6. členu, pred njihovim izvozom; in
b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i) je ponovno uvoženo blago rezultat obdelave ali predelave izvoženih materialov; in
ii) skupna dodana vrednost, pridobljena izven pogodbenice ob uporabi tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status porekla.
2. Za namene prvega odstavka se pogoji, določeni v II.Oddelku, ki se nanašajo na pridobitev statusa porekla, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven zadevne pogodbenice. Kljub temu, kjer se v zadevni navedbi v Prilogi II za določitev statusa porekla zadevnega končnega izdelka uporablja pravilo, ki navaja največjo vrednost uporabljenih materialov brez porekla, skupna vrednost uporabljenih materialov brez porekla v zadevni pogodbenici in skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice z uporabo tega člena, upoštevani skupaj ne moreta presegati danega odstotka.
3. Za namene izvajanja prvega in drugega odstavka “skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice, vključno vrednosti vseh tam dodanih materialov.
4. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v zadevni navedbi Priloge II in ki se lahko štejejo samo za zadosti obdelane ali predelane na podlagi uporabe splošnega odstopanja iz drugega odstavka 5. člena.
13. člen
Neposredni prevoz
1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega Protokola in se prevažajo neposredno med ozemlji pogodbenic. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja pogodbenic.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:
a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali
b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
c) če teh ni, katerekoli dokumente, ki to dokazujejo.
14. člen
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo kot je pogodbenica in so po razstavi prodani z namenom uvoza v pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah tega Sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
a) je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;
b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v pogodbenici;
c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in
d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z določbami V. oddelka in predloženo carinskim organom uvozne pogodbenice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
IV. ODDELEK
POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE
15. člen
Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine
1. Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali izdela dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se v tej pogodbenici ne morejo uveljavljati kakršnakoli povračila carine ali oprostitve plačila carine.
2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršnokoli povračilo, odpustitev ali neplačilo, delno ali v celoti, carinskih dajatev ali dajatev, ki imajo enakovredni učinek, ki se lahko uporablja v pogodbenici, izrecno ali z učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.
3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, bo na zahtevo carinskih organov pripravljen kadarkoli predložiti katerekoli ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi zadevnih izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carine in da so bile vse carinske dajatve ali dajatve z enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take materiale, dejansko plačane.
4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 7. člena, za dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu 8. člena in za izdelke v garniturah v smislu 9. člena, če so taki predmeti brez porekla.
5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo samo za materiale, za katere velja ta Sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema cenovnih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.
6. Ne glede na prvi odstavek se prepoved povračila, ali oprostitve plačila carinskih dajatev začasno ne uporabljajo do 31.decembra 2000. Določbe tega odstavka se lahko ob soglasju ponovno pregledajo.
V. ODDELEK
DOKAZILO O POREKLU
16. člen
Splošne zahteve
1. Za izdelke s poreklom iz pogodbenice pri uvozu v drugo pogodbenico, veljajo ugodnosti tega Sporazuma ob predložitvi bodisi:
a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III; ali
b) v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena, izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju “izjava na računu“).
2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega Protokola v primerih, kot jih določa 26. člen, veljajo ugodnosti tega Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateregakoli od zgoraj navedenih dokumentov.
17. člen
Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne pogodbenice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.
2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta Sporazum, ali v francoščini ali nemščini in v skladu z določbami domačega prava izvozne pogodbenice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov izvozne pogodbenice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice ter izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega Protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufije.
6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v rubriki 11 potrdila.
7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
18. člen
Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša:
(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali
(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.
3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.
4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:
“NACHTRAGLICH AUSGESTELLT“
“DELIVRE A POSTERIORI“
“ISSUED RETROSPECTIVELY“
“IZDANO NAKNADNO“
5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ potrdila o prometu blaga EUR.1.
19. člen
Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od naslednjih besed:
“DUPLICATA“
“DUPLIKAT“
“DUPLICATE“
“DVOJNIK“
3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko “Opombe“ dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
20. člen
Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v pogodbenici, je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj pogodbenic. Nadomestno potrdilo(a) o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani izdelki.
21. člen
Pogoji za izjavo na računu
1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka 16. člena, lahko da:
(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena ali
(b) katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 ekujev.
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice in izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov izvozne pogodbenice predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej Prilogi, v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 22. člena ne zahteva, da podpisuje take izjave, pod pogojem, da carinskim organom države izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
6. Izjavo na računu lahko izda izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali izjemoma po izvozu. Če je izjava na računu, izdana po izvozu, predložena carinskim organom uvozne pogodbenice potem, ko so bili izdelki, na katere se nanaša, že prijavljeni tem organom, je uvoznik dolžan navesti vse potrebne reference na uvozne dokumente.
22. člen
Pooblaščeni izvoznik
1. Carinski organi izvozne pogodbenice lahko pooblastijo kateregakoli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po tem Sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi za izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki uporabljajo pooblastila.
5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
23. člen
Veljavnost dokazila o poreklu
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v izvozni pogodbenici in v tem roku mora biti predloženo carinskim organom uvozne pogodbenice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom uvozne pogodbenice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma.
3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi uvozne pogodbenice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
24. člen
Predložitev dokazila o poreklu
Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom uvozne pogodbenice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej pogodbenici. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje tega Sporazuma.
25. člen
Uvoz po delih
Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi uvozne pogodbenice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu pododstavka (a) drugega odstavka splošnega pravila Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
26. člen
Izjeme pri dokazilu o poreklu
1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega Protokola, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo C2/CP3 ali na list papirja, ki se priloži tistemu dokumentu.
2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 ekujev, če gre za majhne pakete, ali 1200 ekujev, če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.
27. člen
Spremljajoči dokumenti
Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena in tretjem odstavku 21. člena, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice in izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola, so med drugim lahko naslednji:
(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu;
(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali izdelani v pogodbenici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v pogodbenici, izdani ali izdelani v pogodbenici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v pogodbenici v skladu s tem Protokolom.
28. člen
Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov
1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem odstavku 17. člena.
2. Izvozn__, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku 21. člena.
3 Carinski organi izvozne pogodbenice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, omenjene v drugem odstavku 17. člena.
4. Carinski organi uvozne pogodbenice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.
29. člen
Razlike in formalne napake
1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
30. člen
Zneski, izraženi v ekujih
1. Zneske v valuti izvozne pogodbenice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v ekujih, določi izvozna pogodbenica in jih sporoči uvozni pogodbenici.
2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila uvozna pogodbenica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti izvozne pogodbenice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti države članice Evropske skupnosti ali EFTA države, mora uvozna pogodbenica priznati zneske, ki jih je notificirala ta država ali Evropska komisija.
3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katerekoli države, so protivrednosti zneskov v valuti te države zneskov, izraženih v ekujih po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1995.
4. Skupni odbor na zahtevo pogodbenice pregleda v ekujih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah pogodbenic. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov izraženih v ekujih.
VI. ODDELEK
DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen
Medsebojno sodelovanje
1. Carinski organi pogodbenic si medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanja teh potrdil in izjav na računih.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega Protokola, si pogodbenici preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.
32. člen
Preverjanje dokazil o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi uvozne pogodbenice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega Protokola.
2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi uvozne pogodbenice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom izvozne pogodbenice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravljajo carinski organi izvozne pogodbenice. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi uvozne pogodbenice odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice ter izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.
Kjer se uporabljajo določbe o kumulaciji iz 3. člena in v zvezi z četrtim odstavkom 17. člena mora odgovor vsebovati kopijo (kopije) potrdil (a) o prometu blaga ali izjav (e) na računu, na katerih sloni.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
33. člen
Reševanje sporov
Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 32. člena, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega Protokola, jih je treba predložiti Skupnemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi uvozne pogodbenice rešujejo v skladu z zakonodajo te pogodbenice.
34. člen
Kazni
Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.
35. člen
Proste cone
1. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo o poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na njunem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo opravljeni drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.
2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka izdelki s poreklom iz pogodbenice uvozijo v prosto cono s priloženim dokazilom o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, bodo zadevne oblasti na izvoznikovo zahtevo izdale novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega Protokola.
VII. ODDELEK
KONČNE DOLOČBE
36. člen
Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
V okviru Skupnega odbora bo ustanovljen Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla z namenom, da pomaga pri izvajanju njegovih nalog ter zagotovi nenehno obveščanje in posvetovanje med strokovnjaki.
Sestavljajo ga strokovnjaki iz pogodbenic, ki so odgovorni za vprašanja v zvezi s carinskimi zadevami in poreklom blaga.
37. člen
Priloge
Priloge tega Protokola so njegov sestavni del.
38. člen
Izvajanje Protokola
Pogodbenici ukreneta vse potrebno za izvajanje tega Protokola.
39. člen
Blago na poti in v skladiščenju
Ta določba Protokola se lahko uporablja za blago, ki ustreza določbam tega Protokola in je na dan začetka veljavnosti tega Sporazuma bodisi na poti ali na ozemlju pogodbenice, v začasnem skladiščenju v carinskih skladiščih ali v prostih conah, pod pogojem, da se v štirih mesecih od tega datuma carinskim organom uvozne pogodbenice predloži potrdilo o prometu blaga EUR.1, izdano naknadno s strani pristojnih organov izvozne pogodbenice, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo neposreden prevoz blaga.
PRILOGA I
Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II
Opomba 1:
Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za
zadosti obdelane ali predelane v smislu 5. člena tega Protokola.
Opomba 2:
2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec
seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v
Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu
uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih
je določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je v nekaterih primerih pred vpisom
v prvem stolpcu “ex“, se pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo samo za del
tarifne številke ali poglavja, opisanega v 2. stolpcu.
2.2 Če je v 1.stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena
številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu splošen, se zraven
navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po
Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katerekoli
tarifne številke, združene v 1. stolpcu.
2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke
v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne
številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu.
2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4.
stolpcu, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3.
stolpcu ali tisto iz 4. stolpca. Če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti
pravilo, določeno v 3. stolpcu.
Opomba 3:
3.1 Določbe 5. člena Protokola v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga
s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede
na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki
uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.
Na primer:
Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost
materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko
tovarna, je izdelan iz “drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz
tarifne številke ex 7224.
Če je bilo to kovanje opravljeno v pogodbenici iz ingota brez porekla, potem
je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu.
Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali
je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v pogodbenici. Zato se vrednost
ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov
brez porekla.
3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več
predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj
predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa,
da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je
uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega
materiala na kasnejši stopnji pa ni.
3.3 Ne glede na opombo 3.2, če pravilo določa, da se lahko uporabijo
“materiali iz katerekoli tarifne številke“, se lahko uporabijo materiali iz iste
tarifne številke kot izdelek, ki pa morajo upoštevati kakršnekoli posebne
omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje. Seveda pa izraz “ izdelava iz
materialov iz katerekoli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne
številke...“ pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali, uvrščeni v isto tarifno
številko kot izdelek z drugačnim opisom, kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama.
3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot
enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več
materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse.
Na primer:
Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna
vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični
materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali
drugo ali pa oboje.
3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega
materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi
svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 spodaj v zvezi s
tekstilom).
Na primer:
Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje
uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli,
kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelani iz žitaric.
Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz
posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake
narave na zgodnejši stopnji izdelave.
Na primer:
Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih materialov, če
je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti
pri netkanem blagu – čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje.
V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo – to je na
stopnji vlaken.
3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla,
ki se lahko uporabijo, dva odstotka, potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z
drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla
nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega
posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti
presežene.
Opomba 4:
4.1 Izraz “naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna
ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen
če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače
obdelana, vendar ne predena.
4.2 Izraz “naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503,
svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo
živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih
številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.
4.3 Izrazi “tekstilna kaša“, “kemični materiali“ in “materiali za izdelavo
papirja“ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do
63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih
vlaken ali prej.
4.4 Izraz “umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za
sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk
5501 do 5507.
Opomba 5:
5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katerekoli osnovne
tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi in ki, če se upoštevajo
skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih
materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi
5.3 in 5.4 spodaj).
5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke,
ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.
Osnovni tekstilni materiali so:
– svila
– volna
– groba živalska dlaka
– fina živalska dlaka
– konjska žima
– bombaž
– materiali za izdelavo papirja in papir
– lan
– konoplja
– juta in druga tekstilna vlakna iz ličja
– sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav
– kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna
– sintetični filamenti
– umetni filamenti
– sintetična rezana vlakna iz polipropilena
– sintetična rezana vlakna iz poliestra
– sintetična rezana vlakna iz poliamida
– sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila
– sintetična rezana vlakna iz poliimida
– sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena
– sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida
– sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida
– druga sintetična rezana vlakna
– umetna rezana vlakna iz viskoze
– druga umetna rezana vlakna
– preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana
ali ne
– preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra,
povezana ali ne
– izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z
jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali
ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s
prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema
– drugi izdelki iz tarifne številke 5605.
Na primer:
Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne
številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana
preja. Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo
pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše)
uporabijo do 10% teže preje.
Na primer:
Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne
številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne
številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne
zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali
tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki
zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače
pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da
njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine.
Na primer:
Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje
iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan
izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej,
uvrščenih v dve različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje
same mešanice.
Na primer:
Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne
številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila
uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu
s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.
Na primer:
Taftana preproga, narejena tako iz umetne preje kot iz bombažne preje, na
podlagi iz jute, je mešan izdelek, ker so uporabljeni trije osnovni tekstilni
materiali. Tako se vsak material brez porekla, ki je na kasnejši stopnji izdelave,
kot dovoljuje pravilo, lahko uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne
presega 10% teže tekstilnih materialov v preprogi. Tako bi lahko uvozili podlago
iz jute, umetno prejo in/ali bombažna vlakna na tej stopnji izdelave, pod pogojem,
da se upošteva pogoj glede teže.
5.3 Za izdelke, ki vsebujejo “prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi
segmenti polietra, povezano ali ne“, je to odstopanje pri preji 20%.
5.4 Za izdelke, ki vsebujejo “trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z
jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine,
ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima
slojema“, je to odstopanje pri traku 30%.
Opomba 6:
6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod črto, ki se
nanaša na to opombo, in tekstilni materiali, z izjemo podlog in medvlog, ki ne
ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko
uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od
tarifne številke izdelka ter da njihova vrednost ne presega 8% cene izdelka franko
tovarna.
6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63.
poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na
to, ali vsebujejo tekstil ali ne.
Na primer:
Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek, kot
so na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih
predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega
razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil.
6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu vrednosti
vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso
uvrščeni v 50. do 63. poglavje.
Opomba 7:
7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex
3403 so “specifični procesi“ naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja(*1);
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano
žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi
sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo,
aktiviranim ogljem ali boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
i) izomerizacija.
7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so “specifični procesi“
naslednji:
a) vakuumska destilacija;
b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1;
c) razbijanje (kreking);
d) preoblikovanje (reforming);
e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;
f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano
žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi
sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo,
aktiviranim ogljem ali boksitom;
g) polimerizacija;
h) alkilizacija;
ij) izomerizacija;
k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje
z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85% vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih
(metoda ASTM D 1266-59 T);
l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s
postopkom, ki ni filtriranje;
m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z
vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C, z uporabo
katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni
element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne
številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno
takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični
proces;
n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska
destilacija pod pogojem, da manj kot 30 vol. % izdelkov, vključno z izgubami,
destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;
o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v
tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi
krtačke.
7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex
3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje,
razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje
vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katerakoli
kombinacija teh operacij ali podobne operacije.
(*1) Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k 27.poglavju kombinirane
nomeklature
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.