Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine Ljubljana – Nebotičnik (EŠD 376) in Ljubljana – Stanovanjski blok Štefanova 3 in 5 (EŠD 8820).
Enoti imata zaradi kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato se razglasita za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitve za spomenik državnega pomena:
Nebotičnik je bil zgrajen po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica in sodelavcev. Armiranobetonska skeletna konstrukcija je v času izgradnje predstavljala izjemen tehnološki dosežek, prvo stolpnico v Ljubljani in tedaj najvišjo stavbo na Balkanu. Kiparski okras je delo kiparjev Lojzeta Dolinarja in Franceta Goršeta. Nebotičnik je nedeljivo povezan s stanovanjskim blokom Štefanova 3 in 5, delom istega avtorja.

Enota dediščine Ljubljana – Nebotičnik (EŠD 376) obsega stavbno parcelo št. 2848, k.o. Ajdovščina.
Enota dediščine Ljubljana – Stanovanjski blok Štefanova 3 in 5 (EŠD 8820) obsega stavbne parcele št. 2837, 2838, 2840, 2842, 2843, 2846, k.o. Ajdovščina.
Vplivno območje je opredeljeno v odloku o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju Občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto (Uradni list RS, št. 69/93).
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1: 1000 z dne 23. 9. 2003 in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– varovanje zlasti tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove, tipičnih gradiv, ovrednotenih delov stavbnega pohištva in druge stavbne opreme,
– ohranjanje izvirne funkcionalne zasnove in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru.
Spomenik je zavarovan z namenom:
– trajne ohranite kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot,
– preprečitve odtujevanja, nadomeščanja in uničevanja posameznih kosov notranje opreme,
– predstavitve kulturnih vrednot spomenika “in situ“ in v medijih,
– povečanja pričevalnosti spomenika,
– spodbude učno-demonstracijskega in znanstveno-raziskovalnega dela.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, je potrebno predhodno pridobiti pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Minister za kulturo mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih delov odločbe o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1).
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.