Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (ZIPRS0405), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. decembra 2003.

(1) S tem zakonom se za spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2004 in proračun Republike Slovenije za leto 2005 določajo struktura posebnega dela proračuna, posebnosti izvrševanja proračuna, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, posebnosti razpolaganja s sredstvi za plače in sredstvi EU skladov, določa znesek primerne porabe na prebivalca, zagotavljanje dodatnih prihodkov občinam, usklajevanje pogodbenih obveznosti ter določenih transferov posameznikom in gospodinjstvom in urejajo druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2004 in 2005, razen če ni za posamezni proračun urejeno drugače.

(1) Pojmi iz 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02; v nadaljevanju: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Posamezni, v tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. proračun po tem zakonu so: spremembe proračuna Republike Slovenije, proračun Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun);
2. neposredni uporabnik je neposredni uporabnik proračuna Republike Slovenije;
3. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
4. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
5. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti ter uspešnosti;
6. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti in z njim se izvajajo cilji glavnega programa;
7. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
8. postavka – podskupina kontov je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
9. postavka – konto je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
10. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski postavki – kontu;
11. obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let in so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
12. namensko prejeta sredstva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) so prihodki, ki jih država prejeme iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za: skupno kmetijsko politiko, strukturno in kohezijsko politiko ter izvajanje notranjih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
13. postavke slovenske udeležbe so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik;
14. postavke namenskih sredstev EU so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
15. predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejeme iz proračuna EU za programe, do katerih je upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
16. postavke slovenske soudeležbe so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov, kateri se financirajo iz predpristopnih pomoči;
17. postavke predpristopnih pomoči so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
18. plačni konti so konti iz: podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 – Davek na izplačane plače;
19. javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki služijo za izvajanje javnih služb ali javnih gospodarskih služb ter druga omrežja in objekti v javni rabi, ki so v lasti države oziroma občine, če ni z zakonom drugače določeno;
20. fiskalni stabilizator je dodatno zadolževanje države o katerem odloča vlada, da zagotovi prejemke proračuna, če so realizirani prihodki nižji od načrtovanih, ali za povečane obveznosti države;
21. vrednost projekta zajema vse izdatke za izvedbo projekta in je opredeljena v dokumentu o identifikaciji projekta ali drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu kot ga opredeljuje Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99, 39/2000 in 102/2000 – popr.);
22. evidenčni projekt je projekt ali skupina projektov, katerih vsebine pri načrtovanju proračuna niso znane in
23. velike začetne tuje investicije so tuje investicije, kot so opredeljene s posebnimi predpisi.

(1) V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU ter odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele:
1. področja proračunske porabe;
2. glavne programe in
3. podprograme.
(3) Podprogram je razdeljen na postavke, te pa na podskupine kontov ter konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(4) Posebni del proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, skladno z drugim in tretjim odstavkom tega člena, do ravni postavke – podskupine kontov.

Novi državni organ, ki se ustanovi po sprejemu proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal ustanovitev tega državnega organa.

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na nivoju postavke – konto.

(1) Prilivi namenskih sredstev EU se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se sredstva obravnavajo kot sredstva Komisije Evropskih skupnosti in izkazujejo kot obveznosti do te komisije.
(2) Kot drugi nedavčni prihodki proračuna se štejejo tudi prihodki iz likvidacijske mase Slovenske razvoje družbe – v likvidaciji, d.d.

Za izvajanje skupnih evropskih politik lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke ter določi način zagotavljanja pravic porabe na njih.

(1) Če Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za več kot 10.000,000.000 tolarjev in manj kot za 25.000,000.000 tolarjev nižji glede na načrtovane v sprejetem proračunu leta 2004, mora vlada poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe. Ta ukrep se uporabi do višine 15.000,000.000 tolarjev, razlika do 25.000,000.000 tolarjev pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države v okviru fiskalnega stabilizatorja.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se za posameznega neposrednega uporabnika določijo v enakem odstotku glede na postavke, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 – Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi, in sicer pri vseh neposrednih uporabnikih.

(1) Obveznosti na:
1. postavkah v področju porabe 21 – Pokojninsko varstvo,
2. postavkah v področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga,
3. postavkah v področju porabe 24 – Prispevek v proračun Evropske unije,
4. postavkah namenskih sredstev EU,
ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade, plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov proračuna, kot so bili načrtovani in/ali
2. z dodatnim zadolževanjem države v okviru fiskalnega stabilizatorja in sicer samo, če gre za primere iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen primanjkljaj proračuna.

Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta razen investicijskih tranferjev lokalnih skupnosti.

(1) Namenski prihodki proračuna za leto 2004 in 2005 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. predpristopne pomoči ter prehodni inštrumenti za krepitev institucij (v nadaljevanju: predpristopne pomoči), ki se uporabijo za namene, ki jih dogovorita vlada in Komisija Evropskih skupnosti;
2. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se po kriterijih, ki jih določi vlada uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
3. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01), ki se skladno s programi vlade uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
4. prihodki po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
5. prihodki po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči, ki se uporabijo na način kot ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
7. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah, in jih upravne enote uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
8. prihodki po 116. členu zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
9. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) vplačujejo v proračun Republike Slovenije, ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
10. prihodki po 110. členu zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01) iz naslova letnih in mesečnih pristojbin, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. prihodki iz likvidacijske mase Slovenske razvojne družbe – v likvidaciji, d.d., ki se do višine 3.000,000.000 tolarjev uporabijo v skladu z zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 110/2002) pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo;
12. prihodki po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
13. prihodki takse po posebni uredbi, ki ureja takso za emisijo ogljikovega dioksida, ki se do višine 5.500,000.000 tolarjev uporabijo za namene, določene v navedeni uredbi pri ministrstvu, pristojnem za okolje;
14. prihodki po 162. členu zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer:
– v letu 2004: vodna povračila do višine 2.139,813.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 500,000.000 tolarjev, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu pri ministrstvu, pristojnem za okolje in
– v letu 2005: vodna povračila do višine 2.350,000.000 tolarjev in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 700,000.000 tolarjev, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu pri ministrstvu, pristojnem za okolje;
15. prihodki od vplačanih pristojbin na zračnih poteh po zakonu, ki ureja zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, se:
– v letu 2004 do višine 2.280,000.000 tolarjev in
– v letu 2005 do višine 2.730,000.000 tolarjev
uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.

Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so v skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1) kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun leta 2004 vplačajo na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/2000 – ZJS, 67/01 in 47/02) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
2) kupnine od prodaje kapitalskih naložb v Talumu, d.d., ki se vplačajo v proračun leta 2005 in največ do višine 13.500,000.000 tolarjev v naslednjem vrstnem redu uporabijo za:
1. povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javni sklad, do višine 2.500,000.000 tolarjev;
2. povečanje kapitalskih naložb v podjetjih elektrogospodarstva v skladu s prvim odstavkom 122. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) do višine 4.000,000.000 tolarjev;
3. sanacijo gospodarskih družb v težavah do višine 3.250,000.000 tolarjev;
4. izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom skladno z 2. in 3. členom zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02) do višine 2.000,000.000 tolarjev;
5. povečanje namenskega premoženja in izvajanja programa Javnega sklada RS za razvoj malega gospodarstva do višine 500,000.000 tolarjev;
6. povečanje namenskega premoženja in izvajanja programa Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja do višine 500,000.000 tolarjev in
7. razvoj turizma do višine 750.000.000 tolarjev;
3) kupnina od kapitalskih naložb države v Luki Koper, d.d., ki se vplača v proračun leta 2005 in nameni za razvoj turizma do višine 500,000.000 tolarjev in
4) glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ti prejemki se v letih 2004 in 2005 do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu, uporabijo za izdatke za enak namen kot prvotno.

(1) Neporabljene pravice porabe slovenske soudeležbe pri izvajanju programov, ki se financirajo iz donacij, vključno predpristopne pomoči, in so zagotovljene na posebnih postavkah, se lahko na koncu tekočega leta prenesejo v proračun naslednjega leta za dokončanje projekta. Za znesek prenesenih pravic porabe se povečajo finančni načrti neposrednih uporabnikov ter skupni obseg izdatkov proračuna naslednjega leta.
(2) Prerazporejanje pravic porabe s postavk iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno.

(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne sme neposredni uporabnik samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu, s postavk slovenske udeležbe in s postavk namenskih sredstev EU.

(1) Predlagatelj finančnega načrta lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami pa skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, s postavk slovenske udeležbe in s postavk namenskih sredstev EU.

(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ne glede na omejitve iz 14. in 15. člena tega zakona, med:
1. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu in
2. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča, ne glede na določila iz 14. in 15. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka tega člena, o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na, med in s postavk slovenske udeležbe;
2. na in med postavkami namenskih sredstev EU;
3. na in s postavke 2238 – Sredstva za realizacijo zakona o sistemu plač na ustrezne postavke v finančnih načrtih vladnih neposrednih uporabnikov;
4. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
6. na postavke v področju porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
7. na postavke v področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga in
8. in na postavke v področju porabe 24 – Prispevek v proračun Evropske unije.
(3) O prerazporeditvah po prvem in drugem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, pripravljenega na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(4) V primeru, da gre za prerazporeditev na in med postavkami za strukturno in kohezijsko politiko po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja, skladno s predpisom vlade iz 28. člena tega zakona, v sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(5) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, pa ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU, ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju s pristojnim neposrednim uporabnikom, predlaga vladi prerazporeditve pravic porabe. Prerazporeditve se določijo v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva, v finančnem načrtu tega neposrednega uporabnika in v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU ter se praviloma izvršijo v tekočem letu.

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 14., 15. in 16. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Ko nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti kratkoročnega zadolževanja pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvrši iz proračunskih postavk za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku ter v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s posebnim predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje ureja izvajanje tega člena.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun.

Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.

(1) Za oddajo javnih naročil se v skladu s 124. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000 – popr.; v nadaljevanju: ZJN-1), kot najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti, določajo naslednje vrednosti:
1. 10,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitve in
2. 20,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradnje.
(2) Predhodna objava po 67. členu ZJN-1 se opravi, če ocenjena vrednost naročila presega 165,000.000 tolarjev.
(3) Predpisano zavarovanje po petem odstavku 23. člena ZJN-1 se zahteva od ponudnika, če vrednost naročila presega:
1. 30,000.000 tolarjev – za blago in storitve in
2. 50,000.000 tolarjev – za gradnje.
(4) V primeru oddaje javnega naročila po omejenem postopku skladno z 19. členom ZJN-1 ni potrebno, da ima naročnik že v prvi fazi tega postopka zagotovljena sredstva za celotno obdobje izvajanja javnega naročila.
(5) Zneski iz tega člena so navedeni brez davka na dodano vrednost.
(6) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. V razpisnih pogojih javnega naročila se morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe na način iz naslednjega člena.

(1) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere, če je razpisal javno naročilo skladno s šestim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za blago in storitve in za tekoče transfere.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2004 za namene iz prvih dveh odstavkov tega člena sklene pogodbe do višine 60% obsega pravic porabe, zagotovljenih v proračunu za leto 2005 za navedene namene. V letu 2005 pa lahko sklene pogodbo za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2006, do višine 60% obsega pravic porabe, načrtovanih v proračunu za leto 2005 za navedene namene.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik sklepa:
1. najemne oziroma zakupne pogodbe;
2. pogodbe o finančnem najemu in druge pogodbe o zasebnih vlaganjih v javno infrastrukturo v skladu s posebnim zakonom;
3. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
4. pogodbe o zagotavljanju prihranka energije, kjer se obveznosti pokrivajo z ustvarjenimi prihranki in
5. pogodbe v breme postavk namenskih sredstev EU, postavk slovenske udeležbe, postavk predpristopnih pomoči ter postavk slovenske soudeležbe.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik v letu 2004 za odhodke iz naslova investicijskih transferov drugim ravnem države prevzame obveznosti za leto 2005 v višini 80% obsega pravic porabe, zagotovljenih na ustreznih postavkah-konto proračuna za leto 2005, za leto 2006 v višini 60% obsega pravic porabe, zagotovljenih na ustreznih postavkah-konto proračuna za leto 2005, za leto 2007 pa v višini 40% obsega pravic porabe, zagotovljenih na ustreznih postavkah-konto proračuna za leto 2005, če so investicije vključene v načrt razvojnih programov.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izda:
1. uredbe za namen razvoja podeželja v letu 2004, in sicer največ do višine 20.600,000.000 tolarjev, ki zapadejo v plačilo v letu 2004, 2005 in 2006;
2. uredbe za namen razvoja podeželja v letu 2005, in sicer največ do višine 24.540,000.000 tolarjev, ki zapadejo v plačilo v letu 2005, 2006 in 2007;
3. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2004, in sicer največ v višini, ki ne presega 85% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2004 in 2005 in
4. uredbe za namen neposrednih plačil v letu 2005, in sicer največ v višini, ki ne presega 90% vrednosti plačil na enoto v EU, ki zapadejo v plačilo v letu 2005 in 2006.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za izvedbo glavnega programa Vzpostavitev nadzora na bodoči zunanji meji v letu 2004 sklene pogodbe, ki zapadejo v plačilo v letu 2005, največ do višine 6.700,000.000 tolarjev, Servis skupnih služb vlade pa lahko v letu 2004 sklene pogodbe za izvedbo investicij, ki zapadejo v plačilo v letu 2005, za katere se sredstva zagotavljajo na postavki 1094 – Ureditev bodoče zunanje meje EU, največ do višine 2.500,000.000 tolarjev.
(8) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko Ministrstvo za gospodarstvo v letu 2004 sklene neposredne pogodbe iz naslova spodbujanja velikih začetnih tujih investicij, ki zapadejo v plačilo v letu 2005, 2006 in 2007 do višine, ki je v projektih, vključenih v načrt razvojnih programov, predvidena kot sofinanciranje države.
(9) Vlada enkrat letno poroča Državnemu zboru o celotnih prevzetih, neplačanih in pogojnih obveznostih.

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu prevzema in plačuje obveznosti za realizacijo načrta razvojnih programov v breme pravic porabe na ustreznih postavkah v njegovem finančnem načrtu za tekoče leto, v breme proračunov prihodnjih let pa lahko prevzema in plačuje navedene obveznosti skladno s prejšnjim členom.
(2) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov ali programov iz načrta razvojnih programov največ do 20% vrednosti projekta oziroma programa. O spremembi vrednosti projekta ali programa nad 20% odloča vlada. Vlada odloča na podlagi spremenjene dokumentacije predlagatelja. Spremembe morajo biti predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance.
(3) Neposredni uporabnik mora evidenčni projekt pred pričetkom prevzemanja obveznosti v njegovo breme nadomestiti z na javnem razpisu izbranimi projekti ali programi. O vključitvi izbranih projektov ali programov v načrt razvojnih programov odloča vlada. Pred tem ni mogoče prevzemanje obveznosti niti ne izplačilo iz proračuna v breme tega evidenčnega projekta.
(4) Pristojna ministrstva morajo za sofinanciranje investicijskih projektov občin iz državnega proračuna, ki se bodo pričeli izvajati leta 2005 in 2006, v letu 2004 objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin. Izbrani projekti se po postopku iz prejšnjega odstavka vključijo v načrt razvojnih programov sprejetega proračuna ali pa v predlog rebalansa proračuna za leto 2005 oziroma v predlog proračuna za leto 2006.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo:
1. obveznosti za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, so plačilni roki 60 dni in
2. vseh ostalih obveznosti so plačilni roki 30 dni.
(2) Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračila stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev iz EU, postavk slovenske udeležbe, razen če minister, pristojen za finance, ne določi drugače;
4. iz postavk predpristopnih pomoči ter postavk slovenske soudeležbe, razen če Komisija evropskih skupnosti ne določi drugače;
5. drugih tekočih domačih transferov;
6. transferov posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij in
7. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi lahko nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen v primeru, da občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, ker na ta način doseže nižjo pogodbeno ceno.

(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to načrtovano v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF oziroma v načrtu razvojnih programov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je tovrsten izdatek nujen za izvedbo nepredvidenih popravil, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2004 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 60.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. december 2003.
(4) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2005 lahko uporabi skladno z drugim odstavkom tega člena, ne sme presegati 60.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. december 2004.

Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova postavka – konto, na katero se skladno s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.

(1) Objekti in omrežja, ki so opredeljeni kot javna infrastruktura na področju javnih služb ali javnih gospodarskih služb se do sistemske ureditve lahko gradijo ali nabavljajo tudi s sredstvi investitorja, ki je oseba zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: zasebni investitor), razen v primerih ko za posamezna področja pogoje za podelitev koncesije uredi poseben zakon. Zasebni investitor lahko nastopa kot investitor ali kot soinvestitor.
(2) Za zasebna vlaganja v javno infrastrukturo iz prejšnjega odstavka mora biti v pogodbi med neposrednim uporabnikom in zasebnim investitorjem opredeljeno, da:
1. praviloma preide lastninska pravica na javni infrastrukturi na državo, če ni z zakonom drugače določeno;
2. mora zasebni investitor omogočiti nemoteno izvajanje javne službe oziroma javne gospodarske službe s to infrastrukturo in
3. v primeru, če preide lastninska pravica na javni infrastrukturi odplačno na državo, potem končna cena investicije v javno infrastrukturo ne sme presegati predračunske vrednosti iz investicijske dokumentacije izdelane v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo investicijskih programov za javna naročila (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99, 39/2000 in 102/2000 – popr.) za več kot je letna stopnja inflacije.
(3) Za izbor zasebnega investitorja se uporabljajo določila 133. člena ZJN-1, kolikor to ni v nasprotju s posebnim zakonom.
(4) Neposredni uporabniki morajo pri izvedbi tega člena ravnati v skladu s posebnim predpisom, ministra, pristojnega za finance.

Neposredni uporabniki določijo dinamiko izplačil tekočih transferov javnim zavodom, javnim agencijam, javnim skladom in javnim gospodarskim zavodom tako, da posredni uporabniki prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za blago in storitve pa največ dvakrat mesečno, in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer morajo upoštevati roke plačil v breme državnega in občinskih proračunov, določene v tretjem odstavku 23. člena tega zakona.

Vlada izda uredbo, s katero podrobno določi pravice in obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev za strukturno in kohezijsko politiko v Republiki Sloveniji, predvsem pa naloge plačilnega organa, organa upravljanja – Službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, posredniških organov in končnih koristnikov oziroma končnih prejemnikov teh sredstev.

(1) Proračunski skladi v letih 2004 in 2005 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994-2008 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/2000 in 111/01) in
3. podračun, ustanovljen po zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 79/03).
(2) Sredstva proračunske rezerve v letu 2004 in 2005 se uporabljajo tudi za izvajanje zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01) ter druge programe za izvajanje zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so v obdobju september-november 1988 prizadele Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 34/99), ki jih v letu 2003 sprejeme vlada.

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 100,000.000 tolarjev v posameznem letu.

(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2004 lahko zadolži do višine 293.310,285.000 tolarjev.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2005 lahko zadolži do višine 422.875,750.000 tolarjev.
(3) V obseg zadolževanja države iz prejšnjih dveh odstavkov se ne šteje:
1. zadolževanje po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2007 (Uradni list RS, št. 13/94, 42/2000 – obvezna razlaga in 97/01);
2. izdaja obveznic po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja;
3. izdaja obveznic po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja;
4. izdaja enomesečnih zakladnih menic za razvoj denarnega trga, ki so deponirane pri Banki Slovenije. Ta del zadolževanja se ne šteje za likvidnostno zadolževanje iz tretjega odstavka 81. člena ZJF;
5. zadolževanje države za potrebe upravljanja z dolgovi države;
6. in prevzem dolga.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena se lahko država v letih 2004 in 2005 dodatno zadolži v okviru fiskalnega stabilizatorja, in sicer v vsakem letu največ do višine 15.000,000.000 tolarjev. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).

(1) Za učinkovito upravljanje z likvidnostjo sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojen za finance, likvidnostno zadolžuje izven sistema enotnega zakladniškega računa države v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v sistem enotnega zakladniškega računa države.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka preko zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. december se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima izkazano zadolževanje pri zakladniškem računu države.
(4) Izdaja enomesečnih zakladnih menic za razvoj denarnega trga, ki so na dan 31. december deponirana pri Banki Slovenije, se izkaže kot zadolževanje države za razvoj denarnega trga.

(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb v letu 2004, ne sme preseči skupne višine glavnic 150.000,000.000 tolarjev.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, ne sme v letu 2005 preseči skupne višine glavnic 150.000,000.000 tolarjev.

Poroštva se plačajo v breme postavk v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v čigar delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo izdano poroštvo.

(1) Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2004 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 182.000,000.000 tolarjev.
(2) Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2005 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 150.000,000.000 tolarjev.

(1) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza (Uradni list RS, št. 20/98) se za leto 2004 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 400.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 163.000,000.000 tolarjev in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 45.000,000.000 tolarjev.
(2) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.
(3) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza se za leto 2005 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 500.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 163.000,000.000 tolarjev in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 55.000,000.000 tolarjev.
(4) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 33. člena tega zakona.

Republika Slovenija v letu 2005 s pogodbo prevzame dolg Javnega zavoda Onkološki Inštitut do skupne višine 3.846,800.000 tolarjev glavnic in pripadajoče obresti ter stroške iz naslova kreditov, ki jih Javni zavod Onkološki inštitut najame na podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za kredite javnega zavoda Onkološki inštitut Ljubljana za dokončanje gradnje in opremljanje objektov prve faze (Uradni list RS, št. 63/03).

Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji se v skladu z 20. členom zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US, 56/98, 59/99 – odl. US, 61/99 – odl. US in 89/99 – odl. US) za:
1. leto 2004 določi v višini 90.159 tolarjev in
2. leto 2005 določi v višini 94.571 tolarjev.

(1) Do sprejema zakona, ki bo na novo uredil financiranje občin, pripada občini, na območju katere leži nezazidano stavbno zemljišče, del davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), obračunanega od prodaje tega zemljišča, in sicer v znesku, ki je enak znesku davka na promet nepremičnin, ki bi se obračunal, če bi to zemljišče bilo obdavčeno z davkom na promet nepremičnin.
(2) Občina pridobi sredstva iz prejšnjega odstavka na način, določen v skladu s tretjim do sedmim odstavkom tega člena. Ti prihodki občinskega proračuna se štejejo kot davek na promet nepremičnin.
(3) Davčni zavezanec, ki proda nezazidano stavbno zemljišče mora davčnemu organu prijaviti takšno prodajo in v njej navesti predvsem podatke o lokaciji zemljišča, o vrednosti zemljišča in obračunanem davku na dodano vrednost. Davčni zavezanec prijavo predloži davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna DDV, v katerem je obračunal DDV od prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča.
(4) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov, zbranih v skladu s prejšnjim odstavkom, obvesti občine o zneskih davka, ki jim pripada v skladu s tem členom za vsak mesec.
(5) Uprava Republike Slovenije za javna plačila občinam v skladu z obvestilom ministrstva, pristojnega za finance, iz prejšnjega odstavka, nakaže sredstva v roku 45 dni po poteku vsakega meseca. Nakazilo občinam se izvede na ustrezne vplačilne račune davka na promet nepremičnin in se izvede kot zmanjšanje sredstev iz naslova davka na dodano vrednost na vplačilnih računih proračuna Republike Slovenije.
(6) Vlada objavi seznam občin iz drugega odstavka tega člena za posamezno leto v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Pri izvajanju tega člena je potrebno ravnati skladno s posebnim predpisom vlade.

Določba 26. člena tega zakona smiselno velja tudi za občine. Poleg pogojev iz drugega odstavka 26. člena morajo biti v pogodbi z zasebnim investitorjem finančne obveznosti občine dogovorjene tako, da obseg sredstev za plačilo pogodbenih obveznosti ne presega višine namenskih prihodkov predvidenih za določen namen, ali 3% realiziranih prihodkov v sprejetem proračunu preteklega leta, zmanjšanih za namenske prihodke. Pogodbo o zasebnih vlaganja v javno infrastrukturo mora občina posredovati Ministrstvu za finance.

Pri zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje investicijskih projektov občine iz namenskih sredstev iz EU, lahko zagotavlja država sredstva občinam drugače, kot je določeno v 26. členu zakona o financiranju občin, v skladu s predpisi EU.

(1) Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte. V nasprotnem primeru so dolžni pokriti primanjkljaj v okviru svojega finančnega načrta oziroma finančnega načrta njegovega predlagatelja, upoštevaje omejitve prerazporejanja pravic porabe po tem zakonu.
(2) Neposredni uporabniki lahko do pričetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju v letu 2004 iz sredstev za plače izplačujejo plače po:
1. prvem odstavku 65. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94, 41/94, 70/97, 87/97 in 38/99; v nadaljevanju: ZDDO),
2. 94. členu zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) in
3. 63. členu zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98 in 56/99)
le tistim zaposlenim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik na podlagi veljavnih pravilnikov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest do 1. januarja 2002.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko tudi po uveljavitvi tega zakona določi plača po prvem odstavku 65. člena ZDDO zaposlenim na delovnih mestih, na katerih delavci sklenejo delovno razmerje na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZDDO.

(1) Neposredni uporabniki, ki imajo v svojih finančnih načrtih na posebnih proračunskih postavkah zagotovljene pravice porabe za realizacijo 50. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02), ne smejo izplačevati plač v breme teh postavk, ampak morajo te pravice porabe, skladno z dogovorjeno dinamiko odpravljanja nesorazmerij in upoštevaje določila 14., 15. in 16. člena tega zakona, prerazporediti na postavke za plače.
(2) Plače novozaposlenih delavcev v Generalštabu slovenske vojske se izplačujejo v breme postavke 5866 – Plače. Zagotovljene pravice porabe na postavki 3504 – Plače – nove zaposlitve pri Generalštabu slovenske vojske, ki vključujejo sredstva za plače novozaposlenih od 1. januarja 2004 dalje, se prerazporejajo na proračunsko postavko 5866 – Plače v višini nastalih obveznosti za novozaposlene delavce od 1. januarja 2004 dalje.

(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v tolarjih in v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za obdobje daljše od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine, ki jo predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, razen socialne pomoči, ki se usklajujejo po zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92 – popr., 42/94 – odl. US, 41/99, 26/01 110/02), se v letu 2004 in 2005 uskladijo s tekočo rastjo cen življenjskih potrebščin, kot izhaja iz Jesenskega poročila leta 2003 za leto 2004 oziroma iz Jesenskega poročila leta 2004 za leto 2005.
(2) Če bo v posameznem letu dosežena rast cen življenjskih potrebščin drugačna od rasti iz prejšnjega odstavka, se v januarju naslednjega leta izvede dodatna uskladitev za razliko med doseženo rastjo cen življenjskih potrebščin in rastjo, ki je bila podlaga za uskladitev.

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 43. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljevanju: ZJS) se, do nove sistemske ureditve financiranja javnih skladov, sredstva za delo javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, zagotavljajo iz:
1. prejemkov od upravljanja namenskega premoženja sklada, ki se v skladu z odločitvijo ustanovitelja enkrat ali večkrat na leto prenesejo iz denarnega podračuna za namensko premoženje, odprtega v skladu z 32. členom ZJS, na denarni podračun za vplačila in izplačila sredstev za delo in
2. plačil za opravljene storitve in drugih prejemkov iz dejavnosti javnega sklada.
(2) Določbe 44. člena ZJS veljajo v primeru javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, kolikor prejemki iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za zagotavljanje sredstev za delo, in če ustanovitelj tako odloči.

Ne glede na določbo petega odstavka 21. člena zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (Uradni list RS, št. 86/2000 in 79/01 – odl. US) lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, v letu 2004 in v letu 2005 zadrži sredstva, ki jih v primeru odstopa varčevalca od pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi dobi vrnjena in jih nameni za izplačila upravičencem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, in sicer do razlike med potrebnimi sredstvi za izplačilo premij v tekočem letu in med obsegom v proračunu tekočega leta, za ta namen zagotovljenih sredstev.

Do nove sistemske ureditve se iz proračunske postavke 2375 – Ekološka in tehnološka sanacija Nafte Lendava pri ministrstvu, pristojnem za okolje, prostor in energijo, financira sanacija za okolje nevarnih vrtin in pripadajočih objektov za pridobivanje ogljikovodikov.

Obsojenci na prestajanju zaporne kazni in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom imajo do sistemske ureditve status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Plačnik prispevkov, katerih višino določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, preko katerih opravljajo dvige gotovine.

(1) Oddaja nepremičnega premoženja države v najem je dovoljena po metodi neposredne pogodbe tudi, če:
1. država daje v najem nepremičnino, ki več ne omogoča funkcionalne uporabe za določen namen;
2. ima potencialni najemnik nepremičnine iz prejšnje točke nepremičnino, katere najem bi omogočil državi funkcionalno uporabo nepremičnine za namene iz prejšnje točke in
3. je cena najema obeh nepremičnin po kvadratnem metru enaka.
(2) Vlada lahko premično premoženje bivše Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, katerega knjigovodska vrednost je nič, neodplačno prenese v last občin oziroma v upravljanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskih proračunov ter v last ustanov ali društev, ki delujejo na področju šolstva, znanosti, športa, zdravstva, sociale, kulture ali človekovih pravic.
(3) Vlada lahko med letom spreminja in dopolnjuje letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja države, če se spremembe in dopolnitve nanašajo na vključitev premičnega premoženja ali terjatev, ki niso iz naslova obveznih dajatev in izpolnjuje pogoje za prodajo z neposredno pogodbo.

Vlada v letu 2004 ne predloži državnemu zboru predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2005 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2006, pač pa mora najkasneje v maju 2005 predložiti državnemu zboru predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2005, če je to, glede na gospodarska gibanja nujno.

(1) Za vzpodbujanje zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči je delodajalec, ki za nedoločen čas zaposli dolgotrajno brezposelnega upravičenca, ki je v zadnjih treh letih denarno socialno pomoč prejemal najmanj 24 mesecev, upravičen do subvencije za zaposlitev v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter programom aktivne politike zaposlovanja.
(2) Del subvencije v višini 12 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 1/99, 41/99, 36/2000, 54/2000, 26/01, 6/02, 110/02 in 5/03), državni proračun zagotavlja iz sredstev, namenjenih za denarne socialne pomoči, razlika do višine subvencije na podlagi predpisov o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter programa aktivne politike zaposlovanja pa iz sredstev za vzpodbujanje zaposlitev.
(3) Delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas brezposelno osebo, prijavljeno na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), starejšo od 55 let, za najmanj dve leti, je oproščen plačila prispevkov za to osebo za eno leto.
(4) Delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas brezposelno osebno z dokončano visoko stopnjo izobrazbe, prijavljeno na zavodu, ima pravico do oprostitve plačila davka na izplačane plače za to osebo za dobo dveh let. Delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas brezposelno osebo, prijavljeno na zavodu, z dokončano visoko stopnjo izobrazbe, ki je mlajša od 26 let, ima poleg pravic iz prejšnjega stavka tudi pravico do povračila prispevkov za to osebo za dobo dveh let.

(1) Davčni dolg iz naslova neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev, vključno s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, stroški postopka in denarnimi kaznimi, ki na dan 1. januar 2004 presega 20,000.000 tolarjev, lahko država konvertira v kapitalske naložbe v gospodarskih družbah.
(2) Davčni dolg iz prejšnjega odstavka se lahko konvertira v skladu s pravili, ki urejajo državne pomoči, in če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
1. podjetje izpolnjuje pogoje za prestrukturiranje;
2. s konverzijo bodo ohranjena delovna mesta v slabše razvitih območjih;
3. konverzija je smotrna in v skladu z načeli dobrega gospodarjenja.
(3) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora delež države predstavljati vsaj 10% delež v gospodarski družbi, ostali lastniki pa se morajo v statutu ali družbeni pogodbi zavezati Republiki Sloveniji priznati pravice manjšinskega delničarja.
(4) O konverziji po tem členu odloča vlada na predlog ministrstva, ki je pristojno za gospodarsko družbo in ob soglasju z ministrstva, pristojnega za finance.

V proračun za leto 2004 se za iste namene prenesejo neporabljene pravice porabe po stanju na dan 31. december 2003, in sicer na namenskih postavkah, ki so se v letu 2003 financirale iz prihodkov:
1. takse po uredbi o taksi zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin (Uradni list RS, št. 2/02), za kar se odpre nova postavka;
2. takse za razgradnjo izrabljenih motornih vozil po posebni uredbi, za kar se odpre nova postavka in
3. pristojbin za veterinarsko spričevalo, veterinarsko potrdilo ter veterinarski pregled, in sicer na ustrezno postavko, in morajo biti porabljene do konca leta 2004.

(1) Urad za priseljevanje in begunce, Urad za javna naročila, Urad Vlade Republike Slovenije za droge, Urad Vlade Republike Slovenije za invalide in bolnike ter Urad za slovenski jezik do uveljavitve zakona, ki bo uredil njihovo ukinitev, nimajo več položaja neposrednega uporabnika, ampak se financirajo iz finančnega načrta ministrstva, kamor se vključujejo s proračunom za leto 2004.
(2) Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij do uveljavitve zakona, ki bo uredil njeno ukinitev ter prenos njenih nezaključenih nalog, nima več položaja neposrednega uporabnika ampak se financira iz finančnega načrta Državnega pravobranilstva.

(1) S 1. januarjem 2004 prenehajo veljati določbe zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02 in 63/02), ki se nanašajo na leto 2004.
(2) Do izdaje predpisa iz 39. člena tega zakon se uporablja Uredba o izvajanju 29.a člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 70/03).
(3) Vlada izda predpis iz 28. člena tega zakona v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2004, razen določbe drugega odstavka 6. člena, ki začne veljati z dnem uveljavitve zakona, ki bo uredil vprašanja prenehanja delovanja Slovenske razvojne družbe v likvidaciji d.d..