Na podlagi prvega odstavka 80.č člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02) in tretjega odstavka 108. člena ter prvega odstavka 171. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2003 sprejel

Po 3. točki prvega odstavka 13. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02) predloži Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) Državnemu zboru Republike Slovenije hkrati s predlogom proračuna tudi predlog programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja (v nadaljevanju: letni program prodaje) za leta, za katera se sprejema proračun.
Državno finančno premoženje so po drugem stavku prvega odstavka 67. člena zakona o javnih financah:
1. denarna sredstva,
2. terjatve,
3. dolžniški vrednostni papirji
4. delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (kapitalske naložbe).
Od vseh prej navedenih vrst finančnega premoženja države so primeren predmet prodaje zaradi zagotavljanja in planiranja prejemkov proračuna samo kapitalske naložbe države. Pojem kapitalskih naložb je zbirni pojem, ki obsega delnice in poslovne deleže v gospodarskih družbah in ustanoviteljske, članske oziroma druge pravice upravljanja v drugih pravnih osebah, katerih imetnik je država. Zato je v 2. poglavju tega gradiva predstavljen program prodaje kapitalskih naložb kot tiste vrste finančnega premoženja države, katerega prodaja se načrtuje v letu 2004 in 2005 v skladu s šestim odstavkom 80.č člena zakona o javnih financah.
Državno stvarno premoženje so po tretjem stavku prvega odstavka 67. člena zakona o javnih financah premičnine in nepremičnine v lasti države. Program prodaje stvarnega premoženja je predstavljen v 3. poglavju tega gradiva.

Pri pripravi tega letnega programa prodaje so bile upoštevane naslednje predpostavke:
1. Cilji prodaje
Pomembna podlaga za odločitev o prodaji in za izbiro metod prodaje so cilji, ki jih želi vlada s prodajo doseči. Ti cilji so razloženi v podpoglavju 2.3.
2. Metode in postopki prodaje
Metode in postopki prodaje morajo biti določeni tako, da omogočajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Strokovne podlage za izbiro takih metod in postopkov prodaje so razložene v podpoglavju 2.4.
Obrazložitve v tem letnem programu prodaje k posamezni kapitalski naložbi so samo okvirne, saj bo za vsako posamezno kapitalsko naložbo pred končno odločitvijo o prodaji izdelan posamezen program prodaje te kapitalske naložbe. V posameznem programu prodaje kapitalske naložbe, o sprejemu katerega bo odločala vlada, bodo na podlagi ustreznih strokovnih podlag opredeljeni konkretni cilji prodaje te kapitalske naložbe, konkretne metode, ki bodo uporabljene pri prodaji, ter postopki in roki za izvedbo teh metod. V okviru priprave posameznega programa prodaje kapitalske naložbe bodo opredeljena tudi vsa potrebna pripravljalna dejanja (skrbni finančni, organizacijski in pravni pregled, ocenitev premoženja idr.).
Zato so v podpoglavju 2.5., ki obravnava posamezne kapitalske naložbe namenjene za prodajo v letu 2004 in letu 2005, v zvezi s posamezno vrsto te naložbe opredeljene zgolj okvirne metode prodaje.

Struktura kapitalskih naložb države je prikazana v Tabeli 1. V drugem stolpcu tabele so prikazane knjigovodske vrednosti teh naložb, ki so bile podlaga za izračun deležev posamezne vrste kapitalskih naložb v strukturi vseh kapitalskih naložb države.
Tabela 1: Struktura kapitalskih naložb Republike Slovenije

------------------------------------------------------------------------
Vrsta kapitalskih naložb RS          Knjigovodska vrednost     Struktura
                                              31. 12. 2002           v %
                                                 v mio SIT
------------------------------------------------------------------------
1                                                        2             3
------------------------------------------------------------------------
Zavodi in javni gospodarski zavodi                 420.143         20,74
Agencije in javne agencije                          23.327          1,15
Skladi in javni skladi + SOD + KAD                 668.997         33,03
Javna podjetja                                     307.159         15,16
Gospodarske družbe (tudi banke)                    600.503         29,65
Mednarodne nevladne organizacije                     5.540          0,27
------------------------------------------------------------------------
Skupaj                                           2,025.669        100,00

Pregled realizacije programa prodaje za leto 2003 je prikazan v Tabeli 2. V desetem stolpcu je navedeno, v kateri fazi postopka se nahaja izvedba prodaje.

V seznamu kapitalskih naložb v okviru Programa prodaje kapitalskih naložb države v letu 2003 lahko ugotovimo stanje kot sledi:
1. družbe, katerih program je že delno izveden oziroma v izvajanju: Slovenske železarne, d.d., IUV, d.d., Talum d.d.
2. družbe, katerih program prodaje se zaenkrat ni izvedel ali se je začasno ustavil: NKBM d.d., PBS d.d., Peko d.d. hčerinske družbe SŽ, d.d.
3. družbe, v fazi priprave programa prodaje: Luka Koper d.d., Slovenska izvozna družba d.d., Telekom Slovenije d.d.
4. družbe, ki so služile za poplačilo obveznosti Republike Slovenije: Planika d.d., VGP Soča Nova Gorica d.d.
Kupnina iz naslova prodaje hčerinskih družb Slovenskih Železarn d.d. bo v skladu z zakonom o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn v zvezi s programom prestrukturiranja (Uradni list RS, št. 111/01) namenjena za poplačilo obveznosti Slovenskih Železarn d.d.
V letu 2003 so bile druge večje spremembe na finančnem premoženju Republike Slovenije naslednje:
– preoblikovanje Nuklearne elektrarne Krško d.o.o. iz javnega podjetja v gospodarsko družbo in prenos slovenskega deleža na družbo ELES GEN d.o.o.,
– preoblikovanje Slovenskih železnic d.d. iz javnega podjetja v Holding slovenskih železnic d.o.o.,
– sodna poravnava s Slovensko odškodninsko družbo d.d. iz treh gospodarskih sporov, ki so potekali pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pg 58/2000 zoper RS – Ministrstvo za obrambo, pod opr. št. II Pg 93/2000 zoper RS – Ministrstvo za finance in pod opr. št. X Pg 130/01 zoper RS – Ministrstvo za notranje zadeve, iz naslova neplačanih kupnin za prodana stanovanja po 10. in 12. členu zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Obveznosti države so izvirale iz leta 1993. Med drugim finančnim premoženjem sta bili za sodno poravnavo vključeni tudi naložbi, uvrščeni v letni program prodaje za leto 2003: Planika d.d. in VGP Soča Nova Gorica d.d. Za sodno poravnavo je bilo uporabljeno finančno premoženje države v skupni vrednosti 1,28 mrd SIT.

Po pojasnilu vlade je pri realizaciji programa prodaje finančnega premoženja v letu 2003 prišlo do sprememb pri gospodarskih družbah:
– Aerodrom d.d.
– Elektrodistribucijska podjetja
– Talum d.o.o.
– IUV d.d.
v skupni knjigovodski vrednosti 77,6 mrd SIT.
Razlogi za spremembe so bili naslednji:
Pristojno ministrstvo je po ponovnem pregledu stanja lastništva glede javnih mednarodnih letališč v državah Evropske unije ugotovilo, da so javna mednarodna letališča praviloma v večinski javni lasti, še zlasti tista, ki imajo dominantni položaj glede izrabe geografskih območij. Ob tem so pomembni predvsem: položaj na trgu, naloge v splošnem/javnem interesu, varstvo konkurence, zagotavljanje zmogljivosti in razvoj ter javni nadzor. V primeru Aerodroma Ljubljana, d.d., bi prodaja delnic pomenila izgubo večinskega javnega lastništva, brez ustrezne in mednarodno primerljive zakonske ureditve ključnih vprašanj zagotavljanja javnega interesa. Pred ponovnim pričetkom postopka privatizacije bo zato potrebno urediti razmerja glede izvajanja nalog javnega interesa s koncesijsko pogodbo in opredeliti dolgoročno strategijo podjetja. Eden od pomembnih aspektov pri ponovni odločitvi o privatizaciji je konsolidacija v panogi, katere poslovanje je bistveno spremenjeno po 11. septembru l. 2001. Okrevanje panoge se pričakuje v naslednjih letih, kar potrjujejo tudi globalna gospodarska gibanja.
Prodaja kapitalskih naložb v elektrodistribucijska podjetja je bila uvrščena v odlok o prodaji finančnega premoženja za leti 2003 in 2004, imenovana je bila komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje navedenih kapitalskih naložb. Cilj vladne politike je bil, da se ključnemu investitorju zagotovi dolgoročen razvoj elektrogospodarstva in zanesljivo oskrbo vseh vrst odjemalcev z električno energijo v pogojih prostega trgovanja z električno energijo.
V juniju 2003 je bila s strani Evropskega parlamenta sprejeta direktiva 2003/54/EC, ki obravnava pravila za delovanje trga z električno energijo. Direktiva nalaga vsem članicam popolno odprtje trga z električno energijo do l. 2007 in postavlja zahtevo po ločitvi dejavnosti upravljanja distribucijskega omrežja od tržnih dejavnosti.
Na tej podlagi je pristojno ministrstvo pripravilo spremembo Uredbe o izvajanju gospodarskih javnih služb, ki pomeni osnovo za prestrukturiranje javnih podjetij iz navedenega področja in hkrati predlagalo vladi umik prodaje distribucijskih podjetij iz letnega programa prodaje.
Prodaja Taluma d.o.o. je ustavljena, zaradi spremenjenih pogojev na trgu električne energije, ki ne omogočajo uspešne privatizacije. Nadaljevanje postopkov je predvideno v obdobju, ko bodo globalna ekonomska gibanja v tem sektorju ugodnejša in bo možno zagotoviti dolgoročnejše aranžmaje v zvezi z zagotovitvijo oskrbe z električno energijo, predvidoma ne pred letom 2005.
Prodaja delnic IUV d.d. je v zaključni fazi in bo predvidoma realizirana v prvih mesecih 2004. Po izvedeni prodaji bo v skladu z ZJF Vlada RS Državnemu zboru predložila obširno poročilo.

Ozko proračunsko gledano je namen prodaje kapitalskih naložb zagotovitev likvidnih (denarnih) prejemkov proračuna. Cilj, ki se ga želi s tem doseči, je zato maksimalizacija proračunskih prejemkov v pomenu čim višje prodajne cene.
Pri posameznih vrstah kapitalskih naložb zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem, maksimalizacija proračunskih prejemkov ne more biti edini ključni cilj prodaje. Pri prodaji teh vrst kapitalskih naložb je treba namreč hkrati zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, in sicer zlasti doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.
Cilj prodaje državnega premoženja je narediti podjetja, ki so v večinski lasti države bolj konkurenčna na globalnem trgu (v Sloveniji in zunaj Slovenije). Pri tem izbiramo takšne strateške partnerje, ki bodo sposobni ne le zgolj zmanjševati stroške temveč in predvsem komplementarno povečati kvaliteto storitev in poslovnih procesov.
Temeljni cilj pri prodaji državnega premoženja je dajanje poudarka na vseh ravneh (tudi z vladnimi gradivi, ki gredo v presojo poslancem v parlamentu) javnemu interesu pri privatizaciji. Javni interes je graditi sodobne korporativne principe v podjetjih in bankah pri čemer gre za kombinacijo izkušenj (tudi partnerjev iz tujine in domačega znanja in izkušenj), kar je v podjetjih in bankah v interesu vseh partnerjev: lastnikov, komitentov in zaposlenih.
Javni interes je tudi dolgoročno vzdrževanje solidnih izvedbenih učinkovitosti podjetij in bank, za dolgoročno vzdrževanje kvalitete in razvoja zaposlovanja ter dolgoročno naravnanost v razvojno strukturo investicij.
Nenazadnje je interes tudi v doseganju višine kupnine, ki se uporabi za zmanjševanje javnega dolga, znižanje stroškov financiranja javnega dolga, pa tudi oblikovanje dolgoročnih nominalnih obrestnih mer ter zniževanje inflacije.

Zakon o javnih financah v svojem 74. členu opredeljuje in določa splošno pravilo o namenskosti uporabe kupnin, doseženih s prodajo kapitalskih naložb države kot vrste finančnega premoženja po katerem se kupnina od prodaje kapitalskih naložb uporabi za odplačilo dolgov v računu financiranja. Pri tem pojem odplačilo dolgov v računu financiranja obsega tako izpolnjevanje tekoče dospelih obveznosti iz zadolževanja (izdanih državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter najetih posojil oziroma kreditov) kakor tudi predčasno odplačilo teh obveznosti (na primer z uresničitvijo odkupnega upravičenja, ki izhaja iz izdanih državnih vrednostnih papirjev oziroma z odkupom teh vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu).
Poleg odplačevanja javnega dolga se kupnina lahko uporabi tudi za:
1. namen, določen s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto,
2. nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države, če kupnina presega obseg sredstev, potrebnih za odplačilo dolgov v računu financiranja, ali če ni glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v proračunskem letu, ali
3. plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.
Izjemo od tega splošnega pravila določa že naslednji posebni zakon: zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 13/93, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99), ki v 12. členu določa, da se kupnina iz prodaje nameni za povečanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe.

Metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države morajo biti določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje obeh ključnih ciljev prodaje državnega premoženja, opredeljenih v podpoglavju 2.3.1., in sicer:
1. maksimiranje prodajne cene in s tem proračunskih prihodkov;
2. doseganje makroekonomskih ciljev predvsem doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.
Metode prodaje so podrobneje opredeljene v določilih zakona o javnih financah in uredbi o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/01 in 62/01). V pripravi je uredba o načinu, pogojih in postopku odprodaje finančnega premoženja, ki bo na osnovi spremenjenih določil zakona o javnih financah ločeno uredila načine prodaje finančnega od stvarnega premoženja države. Slednjega je že uredila uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03).

V letih 2004 in 2005 je predvidena prodaja ali drugačno razpolaganje s kapitalskimi naložbami v deležih, kot so navedeni v Tabeli 3. V navedeni tabeli so predvidene naložbe Republike Slovenije namenjene razpolaganju v navedenih dveh letih. V stolpcu 3 so navedene družbe, ki so v delni ali večinski (neposredni ali posredni) lasti Republike Slovenije. Stolpec 4 prikazuje kolikšna je knjigovodska vrednost kapitalske naložbe v lasti Republike Slovenije na dan 31. 12. 2002. V naslednjem, 5. stolpcu, je prikazana velikost kapitalske naložbe kot delež izražen v odstotkih od osnovnega kapitala posamezne družbe. V 6. stolpcu so navedene velikosti kapitalske naložbe, in sicer kot število delnic, če gre za delniško družbo, oziroma kot nominalna vrednost poslovnega deleža, kakor je vpisana v sodni register, če gre za družbo z omejeno odgovornostjo. Višino kapitalske naložbe, s katero se bo v letih 2004 in 2005 razpolagalo, prikazujeta stolpca 7 in 8, medtem ko je v stolpcih 9 in 10 navedeno, kolikšen delež se bo v okviru razpolaganja namenil za prodajo.
Poudariti je potrebno, da so obrazložitve v tem letnem programu prodaje k posamezni kapitalski naložbi samo okvirne, saj bo v zvezi s vsako posamezno kapitalsko naložbo pred končno odločitvijo o prodaji ali drugih načinih razpolaganja s posamezno naložbo potrebno izdelati posamezen program prodaje te kapitalske naložbe.
Za vse kapitalske naložbe, ki so vključene v letni program prodaje in je njihovo razpolaganje predvideno v letu 2004, velja, da se predvideno razpolaganje izvede v letu 2005, kolikor razpolaganje ni bilo izvršeno v letu 2004.

Vlada je v letu 2000 sprejela program prestrukturiranja jeklarstva v Sloveniji, ki je bil izdelan skladno s Protokolom II. k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Republiko Slovenijo in EU. Zaradi zahteve komisije EU, da Republika Slovenija ravna skladno z določilom 65. člena Pridružitvenega sporazuma in da so se vse sektorske državne pomoči iztekle 31. 12. 2001, je Državni zbor v letu 2001 sprejel zakon o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn. Z navedenim zakonom je Republika Slovenija prevzela obveznosti v višini 34,3 milijarde SIT dolgoročnih obveznosti in obveznosti Metal Ravne za zapadle prispevke in davke nastale ob pripojitvi in za obveznosti družbe Jeklo Štore.
Republika Slovenija naj bi terjatve iz tako prevzetih obveznosti v skladu z zakonom spremenila v delnice Slovenskih železarn d.d. Slovenske železarne so imele ostale kratkoročne obveznosti v višini 9 milijard SIT zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Obveznosti so bile prestrukturirane tako, da so poroštva ob svoji zapadlosti 31. 12. 2001 prenehala veljati, Slovenske železarne d.d. so jih del (5 milijard SIT) poplačale iz kupnine za prodane družbe za upravljanje stanovanj že v letu 2001. Kupnina od prodanih hčerinskih družb iz sistema Slovenskih železarn naj bi zadostovala za poplačilo ostalih obveznosti Slovenskih železarn d.d.
Program prodaje Slovenskih Železarn d.d. je bil sprejet na seji vlade 27. 9. 2001 in predvideva prodajo 80-odstotnih deležev posameznih hčerinskih družb. V skladu z določbami zakona o privatizaciji Slovenskih železarn imajo notranji upravičenci – to so zaposleni in bivši zaposleni, ki uresničujejo svoje interese preko družb pooblaščenk – pravico nakupa preostalih 20% osnovnega kapitala. Kot kupnino lahko v skladu z navedenim zakonom in zakonom o prevzemu obveznosti, ki je določil menjalno razmerje, uporabijo delnice Slovenskih Železarn d.d. Ob prodaji vsake posamezne družbe strateškim investitorjem se hkrati podpiše pogodba o ureditvi razmerij z družbo pooblaščenko, tako da lahko le-ta v roku dveh let zahteva od 80-odstotnega lastnika odkup njenega deleža po ceni, ki je bila dosežena v postopku prodaje večinskega deleža.
V letu 2002 sta bili prodani družbi Energetika Ravne d.o.o. in Energetika Štore d.o.o., v letu 2003 pa družbi Enos Jesenice d.o.o. in Energetika Jesenice d.o.o. Izvedene so bile prodaje hčerinskih družb STO Ravne Sistemska tehnika d.o.o. (Kupnina zanjo znaša 460 mio SIT), Stroji d.o.o. (225 mio SIT), Kovani valji d.o.o. (435 mio SIT) in Oprema d.o.o. (110 mio SIT).
Za družbe Metal Ravne d.o.o., Acroni Jesenice d.o.o. in Noži Ravne je komisija sprejela sklep o ustavitvi postopka. Tehnološka oprema (STO) Ravne je v prisilni poravnavi, katere poplačilo je zapadlo v novembru 2003.

V letu 2003 Ministrstvo za finance pripravlja v sodelovanju z nadzornim svetom in upravo Nove Kreditne banke Maribor d.d. (v nadaljevanju: NKBM) program izvajanja strategije razvoja banke s poudarkom na zagotavljanju doseganja strateških ciljev z dokapitalizacijo in delno privatizacijo državnega deleža. Pričakuje se, da bo sprejet nov program privatizacije NKBM. Program bo poleg privatizacije vseboval tudi vse možne oblike dokapitalizacije banke, in sicer v obliki vlaganj ali združitev gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države.

Delež države po dokapitalizaciji Poštne banke Slovenije d.d. (v nadaljevanju: PBS) s strani Pošte Slovenije d.o.o. znaša 55%. Pristojno ministrstvo bo ponovno presodilo Program prodaje PBS in predlagalo vladi njegova dopolnila. V okviru teh dopolnitev bodo poleg prodaje proučene tudi vse druge možnosti razpolaganja s kapitalsko naložbo države v PBS, vključno z možnostmi združitev gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države.

Slovenska izvozna družba d.d. (v nadaljevanju: SID) je bila ustanovljena s posebnim zakonom o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (v nadaljevanju: ZDZFI). Tretji odstavek 23. člena ZDZFI opredeljuje strukturo lastništva SID. Poleg ustanoviteljev so delničarji lahko tudi domače pravne in fizične osebe, katerih delež ne sme presegati 20% kapitala družbe, skupni delež tujih finančnih organizacij pa ne sme presegati 15% ustanovitvenega kapitala družbe.
Po tretjem odstavku 23. člena ZDZFI v zvezi z drugim odstavkom istega člena, bo država po predvideni odprodaji dela kapitalske naložbe v SID obdržala delež v višini 56,15% v kapitalu družbe.
Privatizacija SID pomeni postopen umik države s področja t.i. tržnih dejavnosti družbe, kupnina iz tega naslova, ki se bo v skladu s 12. členom ZDZFI razporedila v varnostne rezerve SID, pa pomeni zagotavljanje dodatnih finančnih virov za konkurenčno nastopanje slovenskih izvoznikov na tujih trgih, kar je pomemben ukrep vlade v obdobju usihanja privatizacijskih kupnin, ki so bile v določenem deležu namenjene tudi za povečevanje varnostnih rezerv SID in ki v računovodskem smislu pomenijo obveznost SID do države.

Družba Peko d.d., ki ima stoletno tradicijo pri proizvodnji modne obutve, je že vrsto let v poslovni in finančni krizi. Finančni sanaciji s prisilno poravnavo mora slediti tudi poslovna prenova, ki bo v nadaljevanju omogočila racionalizacijo poslovanja. Za zagotovitev navedenega cilja je nujna privatizacija deleža Republike Slovenije. Kot metodo prodaje bo uporabljeno zbiranje ponudb in izbor strateškega kupca. Komisija je v fazi izvedbe pripravljalnih dejanj za nadaljevanje postopka prodaje.

Republika Slovenija ima v lasti 49% prednostnih participativnih delnic in 2% navadnih delnic družbe Luka Koper d.d. Začetek postopka privatizacije je vezan na predhodno sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, pogodbe o najemu zemljišč v lasti Republike Slovenije in koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in Luko Koper d.d. S koncesijsko pogodbo bodo urejena predvsem razmerja glede javne infrastrukture oziroma razmerja kot jih predvidevata Pomorski zakonik in Koncesijski akt. Pomembno je, da se še pred sklenitvijo koncesijske pogodbe z Luko Koper d.d. skleneta pogodbi o ureditvi medsebojnih odnosov in o najemu zemljišč v lasti Republike Slovenije. Šele po sklenitvi koncesijske pogodbe (in ostalih pogodb) bi lahko v skladu s statutom Luke Koper d.d. izvedli postopke za preoblikovanje vseh prednostnih delnic družbe v lasti države v navadne delnice, kar je predpogoj za uspešno izvedbo prodaje dela delnic Luke Koper d.d. v lasti države. Država bi v prehodnem obdobju lahko zadržala 25% + 1 delnico in tako ohranila kontrolno funkcijo glede posameznih pomembnejših poslovnih odločitev oziroma statutarnih sprememb družbe.

Na globalnem telekomunikacijskem trgu vladajo negotove razmere zaradi že izvedenih privatizacij in podeljenih licenc za opravljanje storitev višje generacije. Zato je delež predvidene prodaje Telekoma Slovenije d.d. za leti 2004 in 2005 naveden le okvirno; dokončni znesek bo odvisen od finančnih okoliščin in strateških odločitev glede nadaljnjega razvoja družbe, kar pa zaradi uvodnih opredelitev še ni v celoti predvidljivo.
Z zakonom o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so na kupnino iz naslova prodaje delnic Telekoma, d.d. vezane obveznosti, ki jih bo morala država v skladu z navedenim zakonom zagotoviti upravičencem za povračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.

Za DDC svetovanja inženiring d.o.o. se postopki prodaje še niso pričeli. Predvideva se, da bo potrebno opraviti ekonomske in sistemske analize s posledicami prodaje in pričakovanimi učinki. Smatramo, da je neobhodno pripraviti primerjalno analizo rešitev lastniških razmerij za tovrstna podjetja po državah EU.

Republika Slovenija je pridobila v letu 2002 v okviru pričete sanacije družbe in v skladu z dogovorom z družbo Petrol d.d. še 55-odstotni delež v Nafti Lendava d.o.o. Predvideva se izvedba finančne in poslovne sanacije družbe in v zaključku prodaja 100-odstotnega deleža Republike Slovenije.

Sistemske rešitve razpolaganja z navedenimi agencijami predvideva predlog zakona o spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, ki je v vladni proceduri in v predlogu predvideva njihov prenos na lokalne skupnosti oziroma skupnosti občin. Predvidevamo, da bodo prenosi izvedeni v drugi polovici leta 2004.

Podjetje za urejanje hudournikov d.d. ne opravlja več gospodarske javne službe s področja urejanja hudournikov saj so njegove dejavnosti zlasti komercialne narave kot na primer: splošna gradbena dela, izolacijska dela, oddajanje gradbenih strojev, raziskovalno vrtanje in sondiranje, prostorsko in krajinsko načrtovanje, ipd. kot izhaja iz statuta družbe. Zato se predlaga, da se delež Republike Slovenije v višini 40 % kapitala družbe proda.

Družba Fortuna d.o.o., Trbovlje je s sklepom Vlade RS z dne 27. 11. 1996 pridobila status invalidskega podjetja. Dejavnosti družbe so fizično varovanje, tehnično varovanje, čiščenje prostorov, prevozi oseb in pošiljk, izdelava napisnih tabel, popravila zaščitnih sredstev in vzreja divjih zajcev. Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost storitev, hiter odziv na želje kupcev in zanesljivost. Družba ima licenci ZRSZV za fizično in tehnično varovanje, pooblastilo MO za izvajanje požarnega varstva in obrtno dovoljenje za izvajanje čiščenja in za polaganje kablov. Vizija družbe je povečevanje deleža storitev in izdelkov za kupce in naročnike, posodobitev podjetja z boljšo tehnološko opremljenostjo, zagotavljanje zadostnega števila delovnih mest, primernih za invalide, povezovanje s sorodnimi podjetji zaradi enotnega nastopanja na trgu in stalno usposabljanje na strokovnem področju.

Dejavnosti družbe Gratex d.o.o. so pridobivanje in predelava dolomitskega agregata, kurivoprodaja, projektiranje in tehnično svetovanje (SVD in požarna varnost). Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost, strokovnost in tradicija, sodobna tehnologija pridobivanja peskov, končana razširitev separacijskega postrojenja iz 70 t/h na 110 t/h, končana investicija avtomatskega postrojenja za fino predelavo kamnitih agregatov (pod 1mm), prodaja materiala vsem gradbenim podjetjem v regiji in pridobljeni certifikati ZAG za vse materiale, ki se prodajajo. Vizija družbe je posodabljanje opreme in strojev za pridobivanje kamnitih agregatov, pridobivanje dovoljenj in nakup zemljišč za nadaljnji razvoj kamnoloma ter nadaljevanje razvoja v finejših frakcijah peskov.

Dejavnosti družbe Kamnolom Borovnik d.o.o. so proizvodnja in prodaja gramoza in peska, storitve s težko gradbeno mehanizacijo in z miniranjem, prodaja in sortiranje premoga-trgovina, nameščanje protipožarne, zaščitne in varnostne opreme, računovodske storitve in dajanje prostorov v najem. Vizija družbe je razvijanje in prodaja različnih granulacij peskov, posodabljanje odkopne metode v kamnolomu in iskanje novih proizvodnih programov z namenom odpiranja novih delovnih mest. Njene reference in konkurenčne prednosti so dokončane naložbe v mobilno sejalnico in drobilnico, konkurenčne cene, tradicija in sodobna tehnologija pridobivanja peskov.

Dejavnosti družbe PIL d.o.o. so pranje, likanje, kemično čiščenje in čiščenje poslovnih prostorov. Vizija družbe je postati celovit ponudnik kakovostnih storitev, zagotavljanje konkurenčnih cen storitev in stalno tehnološko posodabljanje. Njene reference in konkurenčne prednosti so dokončane naložbe v stroje za kemično čiščenje, prilagodljivost, zanesljivost in hiter odziv na želje kupcev.

Dejavnosti družbe Toplarna Hrastnik d.o.o. so proizvodnja, distribucija in prodaja toplotne energije, proizvodnja električne energije, montaža ogrevalnih, vodovodnih, plinskih in elektro-instalacij ter dimnikarstvo. Vizija družbe je skrb za okolje in ponudba celotne energetske oskrbe v širši okolici, vzdrževanja in saniranja obstoječih energetskih naprav oziroma montaža novih, neodvisno od vira (daljinsko ogrevanje, plin ali ELKO). Njene reference in konkurenčne prednosti so daljinsko ogrevanje večine javnih, industrijskih in poslovnih objektov v Občini Hrastnik, vgradnja kogeneracijskega postroja za (hkratno) pridobivanje toplotne in električne energije, pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom in dimom v Občini Hrastnik, izvedba plinskih instalacij in centralnega ogrevanja v stanovanjskih blokih v Občini Hrastnik, izvedba vseh strojnih instalacij – ogrevanje, plinovod, vodovod, prezračevanje v stanovanjskem objektu Slape v Ljubljani, trgovini SPAR v Hrastniku ter v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku.

Tovarna dušika Ruše ima dolgo industrijsko tradicijo (prvi agregati so bili postavljeni leta 1918). Njen razvoj je baziral na ceneni električni energiji reke Drave. Skozi desetletja je tovarna razvila proizvodnjo številnih, predvsem elektrotermičnih produktov (ferozlitine za jeklarne, zlitine za livarne), poleg tega pa tudi produkte za kemično industrijo (kalcijev karbid, tehnične pline) za področje nekovin (elektrokorund) in področje agrokemije (umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin). Po razpadu prejšnje države je tovarna izgubila preko 60% tradicionalnih tržišč, kar je ogrozilo njen obstoj. Dosedanji lastniki so iskali ustrezne rešitve. Tovarna je v tem procesu razpadla na posamezne programe, ki so dobili nove lastnike (tehnični plini, korund, agrokemija, nekatere storitvene dejavnosti). Vzdrževalni obrati so šli v stečaj.
Največji porabniki elektrike znotraj ruške tovarne (elektroobločne peči v metalurških obratih) so bili v tem procesu združeni v družbo TDR-Metalurgija. Ta je morala svoja izgubljena tržišča nadomestiti na najbolj zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih. Njeni produkti so namreč dovolj kvalitetni in sorazmerno lahko prodajljivi. Poslovanje je urejeno po standardih ISO 9001. Dokler je družba uspela zagotavljati sorazmerno ugodno ceno električne energije – primerljivo s konkurenčnimi proizvajalci – je kazalo, da bi lahko samostojno preživela. Nekaj let po prisilni poravnavi je uspela pozitivno poslovati. Ni pa imela dovolj akumulacije za prepotrebne tehnološke posodobitve, za razvoj novih produktov z višjo dodano vrednostjo in za naložbe v razvoj novih tržišč.
V poslovnem letu 2002 je družba ponovna padla v resne težave, ki se kažejo v visoki izgubi, oteženi likvidnosti in posledično v njeni nesposobnosti investiranja v nove, energetsko manj zahtevne produkte. Pokazalo se je, da ima družba prenizek nivo prodajne realizacije. Zaradi prodaje po delih in s tem povezane izgube nekaterih energetsko manj zahtevnih proizvodnih programov, je metalurška dejavnost padla v še večjo odvisnost od cene električne energije. Ob sočasnem odpiranju slovenskega elektroenergetskega trga in ob rastočih trendih cene električne energije, se bo poslovni položaj družbe še zaostroval.
Po oceni uprave HSE bi bilo realno mogoče zagotoviti obstoj družbe in njen nadaljnji razvoj najuspešneje v njeni navezavi na močnejšega strateškega partnerja, ki bi družbi s svojimi izkušnjami, tehnološkim znanjem in močnejšimi tržnimi povezavami, pomagal k optimiranju in restrukturiranju sedanjega proizvodnega programa v smeri izdelkov višje stopnje predelave (da bi znižal vpliv cene električne energije), predvsem pa da bi ji omagal k bistveno večjemu obsegu prodaje od dosedanjega. Le tako bo ta, sicer kapitalsko zelo intenzivna družba, zmogla obvladovati visok nivo njenih fiksnih stroškov in lastnikom namesto izgube ponovno ustvarjati dobiček. Prodaja večinskega paketa delnic se predlaga zaradi že izkazanega interesa nekaterih poslovnih partnerjev.

Program preoblikovanja družbe Rudnika svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o. (v nadaljevanju: RSC Mežica v zapiranju d.o.o.), sprejet dne 19. 6. 2003, predvideva nadaljnje postopke za likvidacijo rudarske dejavnosti, prenos dejavnosti, zaposlenih in premoženja (v obliki dokapitalizacije s stvarnim vložkom v višini 153.307.401,00 SIT) iz družbe RSC Mežica v zapiranju d.o.o. na hčerinsko družbo RSCM-Gradbeni materiali d.o.o., prodajo le-te družbe in likvidacijo RSC Mežica v zapiranju d.o.o.
Družba RSC Mežica v zapiranju d.o.o. je bila ustanovljena z namenom izvajanja postopkov za zaprtje rudnika in prezaposlovanje zaposlenih po zakonu o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje Rudnika svinca in cinka Mežica (Uradni list RS, št. 5/88) in v skladu z Rudarskim projektom zapiralna dela Rudnika svinca in cinka Mežica kot zaključnega projekta dolgoročnega programa postopnega zapiranja Rudnika svinca in cinka Mežica v Mežici in sanacije okolja v Zgornji Mežiški dolini, sprejetega 3. 11. 1994. Na osnovi programa prezaposlovanja zaposlenih so bila na osnovi obstoječih resursov odprta tudi nova delovna mesta.
Ustanovljena je bila družba RSCM-Gradbeni materiali d.o.o., v katero so bili prezaposleni delavci rudnika, njena osnovna dejavnost pa je proizvodnja gradbenih materialov. Programi so se razvili do te meje, da delujejo na trgu, vendar je potrebno do ekonomske uspešnosti vanje vložiti precej naporov in finančnih sredstev. Pri proučitvi možnosti nadaljnjega razvoja in delovanja obstoječih dejavnosti po zaprtju rudnika, se je kot najbolj optimalna rešitev izkazala prodaja strateškemu partnerju, ki bo ohranil delovna mesta ter nadaljeval z razvojem družbe.
Knjigovodska vrednost kapitala družbe RSCM-Gradbeni materiali d.o.o. je na dan 31. 12. 2001 znašala 377.429 tisoč SIT, na dan 31. 12. 2002 pa 363.740 tisoč SIT. Po izvedeni dokapitalizaciji v višini 153,307.401 SIT se bo osnovni kapital družbe iz 325,458.533 SIT povečal na 478,765.934 SIT.

Dejavnost družbe EPPS, Elektronsko pismo Pošte Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju: EPPS) je povezana z izdelovanjem pisem – zgibank in pisem v klasičnih kuvertah, s tem da nudi strankam celotne storitve: stranka EPPS posreduje podatke po elektronskem mediju, EPPS pa nato kreira obrazce, opravi natis obrazcev in kuvert, izpisuje variabilne podate, kuvertira, pripravi oddajno dokumentacijo in pošiljke odda v prenos Pošti Slovenije. EPPS opravlja poleg založništva, tiskarstva, razmnoževanja računalniških zapisov, obdelave podatkov, dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami, še druge dejavnosti.
Sedanje storitve EPPS (izpisovanje računov in raznih obvestil) so ob močni konkurenci v večji meri zadovoljile zahteve in potrebe slovenskega trga, zato nujno potrebuje nove storitve in rešitve na področju izvajanja dejavnosti. Planiran razvoj novih storitev EPPS za brezhibno opravljanje dejavnosti zahteva nujno širšo povezavo z dobro tiskarno, ki ima ustrezno opremo in strokovne kadre za tiskanje različnih obrazcev, kakor tudi za njihov razvoj.
Za doseganje planiranih ciljev se predlaga povezava s poslovnim in lastniškim partnerjem (v višini 49-odstotkov kapitala), ki bi povečal kvaliteto poslovanja EPPS predvsem na področju marketinga in tehnologije dela.

Javno podjetje ELES, d.o.o., ki je v 100-odstotni državni lasti, ima 80-odstotni lastniški delež v družbi Talum d.d. Vlada bo delnice družbe Talum d.d. prenesla neposredno v svojo last ter ga namenila za odprodajo v letu 2003. Pripravljalna dejanja za izvedbo postopkov prodaje so v zaključni fazi. V novembru 2003 predvidevamo zaključek postopka prodaje. Predvidoma bo prodaja kapitalske naložbe države v Talumu d.d. opravljena s prodajo strateškemu investitorju in z uporabo tenderskih metod. Za primer, da prodaja v letu 2003 ne bi bila uspešno realizirana, se predvideva ponovna prodaja v letu 2005.

Družba Termoelektrarna toplarna d.o.o. Ljubljana oskrbuje mesto Ljubljana z električno in toplotno energijo, ki je potrebna predvsem za tehnološke postopke v industriji in za ogrevanje poslovnih stanovanjskih stavb. Za zagotovitev varne in zanesljive proizvodnje ter prodaje energije po tržno zanimivih cenah in za zagotovitev povečevanja tržnega deleža bodo potrebna vlaganja v nove tehnologije, kar bo lažje zagotoviti z enotnim lastništvom družbe na mestnem nivoju, zato se predlaga prodaja celotnega poslovnega deleža Republike Slovenije.

Republika Slovenija ima v družbi DEM d.o.o. dva poslovna deleža, in sicer: prvi poslovni delež v nominalni višini 1,300.000,07 SIT, ki predstavlja 0,0011-odstotni delež v osnovnem kapitalu družbe in drugi poslovni delež v nominalni višini 159.284.457,41 SIT, ki predstavlja 0,1385-odstotni delež v osnovnem kapitalu. Skupaj torej znašata poslovna deleža 160.584.457,48 SIT, kar predstavlja 0,139652% osnovnega kapitala družbe. Po knjigovodski vrednosti na dan 31. 12. 2001 je znašala njuna vrednost 128.843 tisoč SIT. Deleži države v elektrarnah so bili preneseni na družbo Holding slovenskih elektrarn d.o.o., ko je bila le-ta ustanovljena, medtem ko je delež v družbi Dravske elektrarne Maribor d.o.o., ki je izhajal iz dokapitalizacije, ostal v lasti Republike Slovenije, ker dokapitalizacija ni bila pravočasno vpisana v sodni register. Poslovni delež v višini 1,300.000,07 SIT je ostal zaradi zaokroževanja pri prenosu poslovnega deleža na družbo Holding slovenskih elektrarn d.o.o. Po sprejetem sklepu o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe se bosta poslovna deleža v nominalni vrednosti znižala na 1,043.041,87 in 127,800.269,05 oziroma na skupno nominalno vrednost 128,843.310,92 SIT. Zmanjšanje osnovnega kapitala družbe še ni vpisano v sodni register.
Ker je Republika Slovenija manjšinski družbenik se predlaga prodaja navedenih dveh poslovnih deležev.

Prodaja stvarnega premoženja v lasti države se načrtuje v okvirni ocenjeni vrednosti 2.303,491.624,06 SIT v letu 2004 in 458,898.000 SIT v letu 2005.
Posamezne vrste stvarnega premoženja, namenjenega za prodajo in njihove okvirne vrednosti so izkazane v prilogi, ki je sestavni del tega odloka in se objavi skupaj z njim.
Način, pogoji in postopek odprodaje stvarnega premoženja je opredeljen z uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03).

Posli prodaje ali drugih oblik razpolaganja z finančnim in stvarnim premoženjem države, ki so se začeli ali so bili predvideni za leto 2003, se lahko nadaljujejo v letu 2004 in 2005.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02, 78/03 in 121/03) v delu, ki se nanaša na leto 2004.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.