Na podlagi prve alinee 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi 58. do 63. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92), 180. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, s spremembami) in 16. člena statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00 in 16/03) je Občinski svet občine Braslovče na 10. redni seji dne 17. 12. 2003 sprejel

V občini Braslovče se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu nadomestilo).

Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

Kot zazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, na katerem so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeno inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus) pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Nadomestilo se plačuje od:
– stanovanjskih površin,
– površin namenjenih za počitek in rekreacijo,
– površin namenjenih za poslovne – proizvodne dejavnosti,
– nezazidanih stavbnih zemljišč.
Za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se šteje:
Koristna stanovanjska površina stanovanj in počitniških objektov je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in pomožnih prostorov ter čista tlorisna površina prostostoječih garaž in vseh ostalih objektov, ki niso namenjeni za družbene dejavnosti, proizvodnjo, poslovno dejavnost ali družbeno preskrbo. Za odmero stanovanjske površine v večstanovanjskih hišah se upošteva površina, ki je določena v najemni oziromakupni pogodbi stanovanja.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora (pisarne, hodniki, sanitarije, umivalnice, garderobe, garaže in drugi zaprti prostori) in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (parkirišča, pokrita in nepokrita skladišča).
Poslovni prostor se po tem odloku deli v štiri skupine:
– poslovni prostor, ki se uporablja za družbene dejavnosti;
– poslovni prostor za proizvodne namene, ki se uporablja za proizvodnjo ali za skladiščenje;
– poslovni prostor, ki se uporablja za poslovne dejavnosti, razen družbenih dejavnosti;
– poslovni prostor, ki se uporablja za družbene preskrbo.
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Nadomestilo je dolžan plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma lastnik ali imetnik pravice razpolaganja.
Za pobiranje, izterjavo, nadziranje, plačevanje in evidentiranje plačevanja nadomestila je pristojno Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Celje, Izpostava Žalec (v nadlajnjem besedilu: Davčni urad).
Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov, ki jih ažurira in pripravlja pristojna služba občinske uprave Občine Braslovče.
Občinska uprava pridobiva podatke na podlagi prijave lastnika stavbnega zemljišča, na podlagi evidence izdanih gradbenih dovoljenj in ostalih uradnih evidenc. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan občinski upravi prijaviti uporabo stavbnega zemljišča vključno z vsemi spremembami v roku 30 dni od pričetka uporabe oziroma nastanka spremembe.
Zavezancem za plačilo, ki občinski upravi podatkov ne sporočijo, lahko ta odmeri nadomestilo v višini:
– za uporabo stanovanjske površine v večstanovanjskih objektih,
– za uporabo stanovanjske površine v individualnih stanovanjskih hišah 250 m2,
– za uporabo površine za počitek in rekreacijo 150 m2,
– za poslovne površine 500 m2, oziroma če občina oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo od celotne površine, ki jo uporablja zavezanec.

Območja, kjer se plačuje nadomestilo, so naslednja naselja: Braslovče, Rakovlje, Parižlje, Kamenče, Male Braslovče, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Letuš, Orla vas, Poljče, Preserje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl, Zgornje Gorče, Dobrovlje, Podvrh in Podgorje pri Letušu.

Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
1. stopnja komunalne opremljenosti zemljišča;
2. namembnost zemljišča oziroma lokacije;
3. smotrnost izkoriščanja zemljišča oziroma stavbe;
4. motnje pri uporabi zemljišča oziroma stavbe.

Stopnja komunalne opremljenosti zemljišča se določi glede na možnost priključitve na komunalno omrežje in možnost neposredne uporabe komunalnih naprav in sicer:
1. urejeno cestišče (asfalt, beton, tlak);
2. neurejeno cestišče (makadam);
3. možnost priključitve na vodovod;
4. možnost priključitve na električno omrežje;
5. možnost priključitve na kanalizacijo;
6. možnost priključitve na toplovodno omrežje;
7. javna razsvetljava;
8. zelenica na funkcionalnem zemljišču.
Temeljno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za elemente pod točko tri, štiri, pet in šest možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave. Pri določitvi elementa pod točko 1 se smatra, da je cestišče urejeno, v kolikor dovozni priključek v makadamski izvedbi ni oddaljen od asfaltiranega vozišča več kot 250 m. Za objekte pod točko sedem in osem pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.

Znotraj območja iz 6. člena tega odloka se stavbno zemljišče uvršča glede na namembnost zemljišča na:
1. stanovanjske in počitniške namene;
2. namene družbenih dejavnosti;
3. proizvodne namene;
4. poslovne namene in
5. namene družbene preskrbe.

Za smotrnost izkoriščanja zemljišča oziroma stavbe se pri stanovanjskem objektu določijo naslednji kriteriji za znižanje višine nadomestila in sicer:
1. stavba s tremi do štirimi stanovanji;
2. stavba s petimi do desetimi stanovanji;
3. stavba z enajstimi do dvajsetimi stanovanji;
4. stavba z enaindvajsetimi in več stanovanji.

Za motnje pri uporabi zemljišča oziroma stavbe se pri stanovanjskem objektu oziroma stanovanju določijo kriteriji za znižanje višine nadomestila, in sicer:
1. zaradi hrupa v petdesetmetrskem pasu ob avtocesti;
2. zaradi hrupa v tridesetmetrskem pasu ob magistralni cesti.

Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja.

Stopnja komunalne opremljenosti se glede na vrsto komunalnih objektov in naprav ovrednoti:

Vrsta komunalnih objektov in naprav število točk
1. dostop po urejenem cestišču                              41
2. dostop po neurejenem cestišču                            20
3. možnost priključka na vodovod                            10
4. možnost priključka na kanalizacijo                       20
5. možnost priključka na električno omrežje                 10
6. možnost priključka na toplovodno omrežje                  5
7. javna razsvetljava dostopne ceste                        12
8. zelenica na funkcionalnem zemljišču                       9

Namembnost zemljišča se ovrednoti s točkami:

-----------------------------------------------------------------------------------
   za stan. in       družb. dej.      proizv. namen   posl. namen      namen družb.
   počit. namene                                                         preskrbe
-----------------------------------------------------------------------------------
        15                45              110             120               60
-----------------------------------------------------------------------------------

Za smotrno uporabo zemljišča se skupno število točk zniža in sicer;

Število stanovanj                                           v%
1. pri stavbi s tremi do štirimi stanovanji                  5
2. pri stavbi s petimi do desetimi stanovanji               10
3. pri stavbi z enajstimi do dvajsetimi stanovanji          15
4. pri stavbi z enaindvajsetimi in več stanovanji           20

Za motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa se skupno število točk zniža:

                                                            v%
1. v petdesetmetrskem pasu ob avtocesti                     10
2. v tridesetmetrskem pasu ob magistralni cesti             10

Poleg primerov, navedenih v prvem in drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89), so oproščeni plačila nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč ali varstveni dodatek k pokojnini.
Zavezanci, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, potres, požar, plaz) so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas – eno leto.
Zavezance – pravne osebe ali samostojne podjetnike, se lahko oprosti plačila nadomestila za določen čas enega leta, če so v preteklem letu:
– zgradili ali kupili poslovno ali proizvodno stavbo
– zaposlili nove delavce.

--------------------------------------------------------
  Število novo zaposlenih         Višina oprostitve (v%)
--------------------------------------------------------
           5 – 10                           25
          11 – 30                           50
          31 – 50                           75
          51 in več                        100
--------------------------------------------------------

Vlogo za oprostitev plačila nadomestila po 1., 2. in 3.odstavku tega člena, z dokaznimi listinami vložijo zavezanci pri občinski upravi v zadnjem mesecu tekočega leta. Na podlagi predloženih dokazil občinska uprava odloči o oprostitvi. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta.

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in stavbe, ki so v lasti občine Braslovče.

Mesečna višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 13. do 17. člena tega odloka, pomnoži s površino zavezančevega zazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila za tekoče leto.
Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se upošteva desetina skupnega števila točk iz 13. in 14. člena tega odloka. Tako dobljena vrednost točke se pomnoži z vrednostjo točke za tekoče leto in površino zemljišča.

Nadomestilo odmeri davčni urad zavezancu z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Braslovče, ki ga sprejme občinski svet občine za tekoče odmerno leto. V primeru, da sklep ni sprejet, velja vrednost točke iz prejšnjega leta.

Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna Občine Braslovče in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v občini Braslovče.

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne vloži prijave za nadomestilo ali če v prijavi izkaže neresnične podatke.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja organ, ki ga določi direktor občinske uprave. Postopek o prekršku se uvede na zahtevo pristojnega organa občinske uprave.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Žalec za območje Občine Braslovče (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 21/81, 1/82, 36/83).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati s 1. 1. 2004.