Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99, 51/01, 100/03), je Občinski svet občine Prevalje na 9. redni seji dne 16. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča V Občini Prevalje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Prevalje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), zavezance, merila za določitev višine nadomestila ter postopek odmere.
2. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik,..), ki je lahko fizična ali pravna oseba.
3. člen
Zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območjih, določenih v 10. členu tega odloka.
4. člen
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Šteje se, da ima določeno gradbeno parcelo vsaka stavba, ki je bila zgrajena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, enotnega dovoljenja za gradnjo, ali za katero je bila izdana odločba o funkcionalnem zemljišču, na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 71/93 s spremembami in dopolnitvami) in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, s spremembami in dopolnitvami).
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, od katerega se lahko nadomestilo odmeri samo v primeru, če je površina zazidljive gradbene parcele najmanj 600 m2 in na kateri je mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.
5. člen
Osnova za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih in počitniških prostorih, čista tlorisna površina vseh prostorov (sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja), ter čista tlorisna površina garaž, vse po dosedanjem točkovnem sistemu, ki se smiselno upošteva tudi za objekte, ki niso bili točkovani;
2. pri poslovnih površinah, čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti (interna parkirišča, parkirišča za stranke, nepokrita skladišča, interna odlagališča, garaže, delavnice na prostem, igrišča, letni vrtovi in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti).
6. člen
Za nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Osnova za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je površina nezazidanega stavbnega zemljišča.
7. člen
Glede na namen uporabe se stavbna zemljišča delijo v 5 skupin:
1. skupina za stanovanjske namene, kamor prištevamo stanovanja in stanovanjske hiše, garaže za osebne avtomobile v objektu ali izven njega;
2. skupina za počitniške namene;
3. skupina za poslovne, proizvodne in skladiščne namene, kamor prištevamo vse poslovne prostore proizvodnih in storitvenih dejavnosti s skladišči, parkirne prostore, prometne površine, energetske objekte ter garaže za vozila, s katerimi se izvaja poslovna dejavnost;
4. skupina za negospodarske in neprofitne dejavnosti, kamor štejemo šole, vrtce, zdravstvene ustanove (javne in privatne), prostore za kulturno, telesnokulturno in društveno dejavnost, politične stranke ter državne organe in institucije;
5. nezazidana stavbna zemljišča.
8. člen
Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se pomnožijo elementi: površina, število točk po merilih iz tega odloka in vrednost točke. Vrednost točke za izračun nadomestila določi vsako leto s sklepom občinski svet na predlog župana in sicer najkasneje do 31.12. za naslednje leto.
V primeru, da občinski svet do 31.12. tekočega leta ne sprejme sklepa o določitvi vrednosti točke, se vrednost iz preteklega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, po podatkih Urada za statistiko Republike Slovenije.
9. člen
Nadomestilo se ne odmerja za stavbna zemljišča in funkcionalne enote, ki se uporabljajo:
– za potrebe obrambe,
– za potrebe tujih držav in mednarodnih organizacij, skladno z 59. členom zakona o stavbnih zemljiščih,
– za zemljišča, ki se po dejanski funkciji uporabljajo kot javne površine,
– za kulturne in sakralne namene,
– za potrebe Rdečega križa, Karitas in drugih humanitarnih organizacij,
– za funkcionalne enote, ki jih poleg sakralnih objektov uporabljajo verske skupnosti za svojo dejavnost,
– za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja, hlevi, strojne lope..), razen za površine, namenjene za opravljanje dopolnilne dejavnosti.
10. člen
Plačevanja nadomestila so oproščeni občani:
– ki prejemajo varstveni dodatek;
– ki so upravičeni do subvencije stanarine;
– na zahtevo za dobo 5 let od dneva vselitve občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča;
– v drugih opravičenih primerih, ko bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca ter njegove družine (elementarne nesreče, požar, ipd.).
Pravne osebe ne morejo biti oproščene plačila nadomestila.
Občinski svet obravnava zahteve za odpis, obročno plačilo ali odlog plačila, če jih poda zavezanec pred izdajo odločbe o odmeri nadomestila, vendar najkasneje do 31.1. za odmerno leto. Vloge, prispele po tem roku se kot prepozne zavržejo.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
11. člen
Območja, kjer se plačuje nadomestilo so:
I. območje: naselje Prevalje
II. območje: stavbna zemljišča znotraj poselitvenih območij Holmec-MMP, Pikov križ, Malinek, Poljana, Štoparjev most, Šentanel, Leše
III. območje: stavbna zemljišča v vseh naseljih v občini, ki so opremljena z vodovodim in električnim omrežjem.
Območja so vrisana na grafičnih kartah in so sestavni del tega odloka. Karte so na vpogled na Občini Prevalje.
III. MERILA ZA DOLOČITEV ŠTEVILA TOČK
12. člen
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1. lega in namembnost
2. stopnja komunalne opremljenosti
3. izjemne ugodnosti lokacije.
13. člen
Točke glede na lego in namembnost zemljišča:
----------------------------------------------------------------------------------
Lega Stanovanjski Počitniški Poslovni negospodarske Nezazidana
zemljišča namen namen namen dejavnosti stavbna zemlj.
----------------------------------------------------------------------------------
I. območje 20 300 300 200 35
II. območje 10 200 200 50 25
III. območje 5 100 100 50 20
----------------------------------------------------------------------------------
14. člen
Merilo stopnje komunalne opremljenosti pomeni dejansko opremljenost s komunalnimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe oziroma možnost priključitve na te objekte in naprave.
Za objekte in naprave individualne rabe (IKR) štejemo:
I. kategorija – vročevod (plin), plin (kuhanje), vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon;
II. kategorija – vročevod (plin), vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon;
III. kategorija – vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon;
IV. kategorija – vodovod, kanalizacija, elektrika;
V. kategorija – vodovod, elektrika.
Za objekte in naprave kolektivne rabe (KKR) štejemo:
I. kategorija – ceste, parkingi, javna razsvetljava, zelene in rekreac.površine, odvodnjavanje, hidrantna mreža;
II. kategorija – ceste, parkingi, javna razsvetljava, zelene in rekreac.površine, odvodnjavanje;
III. kategorija – ceste, parkingi, javna razsvetljava, odvodnjavanje;
IV. kategorija – ceste, javna razsvetljava, odvodnjavanje;
V. kategorija – ceste, odvodnjavanje.
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne (IKR) in kolektivne (KKR) rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:
------------------------------------------------
Kategorija točke – IKR točke – KKR
------------------------------------------------
I. 40 30
II. 40 30
III. 30 30
IV. 25 25
V. 20 20
------------------------------------------------
V primeru nekompletne opremljenosti se upošteva nižja kategorija oziroma kategorija z več elementi.
15. člen
Izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih se ugotavljajo za:
– območje – 100 m pas ob vsaki strani regionalne ceste št. I. reda št. 226 Dravograd – Poljana Holmec, pri čemer se upošteva zračna linija, ki se pričenja na sredini cestišča.
Glede na vrsto dejavnosti se upošteva v območjih iz prejšnjega odstavka naslednje število točk:
---------------------------------------------------------------
Šifra dejavnost točke
I. območje
---------------------------------------------------------------
A/01.5 Lov in lovske storitve 200
DG/24.4 Proizvodnja farmacevtskih
surovin in preparatov 200
F/45 Gradbeništvo 100
G /50 Prodaja, vzdrževanje in popravilo
motornih vozil 300
G/50.5 Trgovina na drobno z motornimi gorivi 500
G/51 Posredništvo in trgovina na debelo,
razen z motornimi vozili 200
G/52 Trgovina na drobno, razen z
motornimi vozili, popravila izdelkov
široke porabe 200
H Gostinstvo 200
I/60 Kopenski prevoz, cevovodni transport 200
I/63.1 Prekladanje, skladiščenje 200
I/63.21 Druge pomožne dejavnosti v
kopenskem prometu 200
I/63.30 Dejavnost potovalnih agencij
in organizatorjev
potovanj, s turizmom povezane
dejavnosti 300
I/63.40 Dejavnost drugih prometnih agencij 500
I/64 Pošta in telekomunikacije 1000
J Finančno posredništvo 1000
K Poslovanje z nepremičninami, najem
in poslovne storitve 1000
O Druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti 100
---------------------------------------------------------------
16. člen
Nadomestilo se obračunava ne glede na to, ali je stavba, ki se uporablja za stanovanjski, poslovni, počitniški ali negospodarski namen, zasedena ali ne, pri čemer se za izračun nadomestila upošteva zadnja ugotovljena namembnost.
Za objekte, ki se nahajajo v I. območju iz 11. člena tega odloka in niso zasedeni, se skupno število točk, dobljenih na osnovi meril iz tega odloka pomnoži s faktorjem 2.
17. člen
Nadomestilo se obračuna tudi za uporabo začasnih objektov, postavljenih na javnih površinah, ki traja več kot 6 mesecev na leto.
--------------------------------------------------------------
Namen uporabe I. območje II. in III. območje
iz 10. člena iz 10. člena
--------------------------------------------------------------
Kioski 1000 500
gostinski vrtovi 500 250
drugi začasni objekti 100 50
--------------------------------------------------------------
Nadomestilo iz tega člena se določi tako, da se število točk iz tabele pomnoži s številom dni uporabe javne površine in pomnoži z vrednostjo točke.
18. člen
Število točk po merilih iz členov 13, 14 in 15 se sešteva.
IV. POSTOPEK ODMERE NADOMESTILA
19. člen
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določila Zakona o davčnem postopku.
20. člen
Nadomestilo odmeri davčni organ na podlagi podatkov iz evidence občine. Pravne in fizične osebe plačujejo nadomestilo v trimesečnih obrokih, če odmerjen znesek ne presega višine 50.000 SIT, pa v dveh enakih polletnih obrokih.
Zavezanci, ki jim nadomestilo za tekoče leto še ni bilo odmerjeno, plačujejo nadomestilo za tekoče leto na podlagi odločbe iz preteklega leta.
21. člen
Zavezanci morajo prijaviti občinski upravi Občine Prevalje dejstva, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v roku 30 dni po nastanku sprememb.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.
Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. Zavezanec je dolžan na poziv občinske uprave v roku 15 dni posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila.
Občinska uprava lahko zahteva v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da so sporočeni podatki nepravilni, da zavezanec dokaže pravilnost podatkov.
Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov v roku iz prejšnjega člena, občinska uprava določi površino za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, za zazidano stavbno zemljišče pa tako, da nadomestilo odmeri od površine zemljiške parcele na kateri stoji objekt, pomnoženo s številom nadstropij objekta.
V. KAZENSKE DOLOČBE
22. člen
Pravna oseba in samostojni podjetnik, ki ne vloži prijave za nadomestilo, ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo 60.000 SIT do 300.000 SIT za prekršek.
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Osnova za nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku so obstoječe evidence, s katerimi razpolaga davčni organ in uradne državne evidence.
Podatki o površinah zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč izhajajo iz strokovnih podlag, ki se izdelajo iz grafičnega dela zemljiškega katastra, katastra stavb in digitalnih podlag veljavnih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana in drugih uradnih evidenc.
24. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati na območju Občine Prevalje odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 36/99, 18/02).
25. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004 dalje.
Št. 03203-0001/2003-06
Prevalje, dne 16. decembra 2003.
Župan
Občine Prevalje
dr. Matic Tasič l. r.
