Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 18. člena statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, 82/98, 68/02)) ter na predlog Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje, je Občinski svet občine Vojnik dne 17. 12. 2003 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi: Verpete-Hiša Verpete 14 (EŠD: 15022. Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno-zgodovinskih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Vojnik, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Ob nekdanji glavni cesti Celje-Maribor se v nizu hiš nahaja domačija Verpete 14, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in lesena lopa.
Vrednost kulturnega spomenika ima stanovanjska hiša. Nadstropna, nepodkletena, pravokotna, zidana hiša s predelano črno kuhinjo naj bi nastala v začetku 19. stoletja. Stavba ima kar nekaj fasadnih gradbenih elementov, ki dokazujejo, da je bila dom premožnejših kmetov. Fasadni omet je bogato členjen, streha je somerno dvokapna s čopoma in krita z opečno kritino. Dekoriran dimnik na strehi je zelo redek. Stavba je zanimiva ne samo z gradbeno razvojnega vidika, skozi katerega lahko razberemo način življenja in gospodarjenja v preteklosti, temveč tudi iz sociološkega, saj je znano, da je pred prvo svetovno vojno bila v njej furmanska gostilna in počivališče poštnih kočij.

Na podlagi tega odloka se pri parceli št. 770/4 vpisani v zkv. 266 k.o. Verpete, vpiše zaznamba, da je objekt razglašen za kulturni spomenik na območju Občine Vojnik.
Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000, Slovenska Bistrica 42.

Za objekt velja varstveni režim, ki določa varovanje stavbne mase, tlorisne zasnove in vseh ograjenih arhitekturnih elementov.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik so potrebni predhodni pisni varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odloka začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.