Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 179. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-39/97 z dne 16. 12. 1999 (Uradni list RS, št. 1-30/00) v povezavi s 58. do 63. členi zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01) in 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99 in Uradni list RS, št. 2/02) je občinski svet na seji dne 23. 12. 2003 sprejel

V Občini Ajdovščina se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).

Nadomestilo se plačuje od površine zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva stanovanjska oziroma poslovna površina stavbe kot tudi površina zemljišč, ki je namenjena poslovni dejavnosti, kot so: nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobne površine.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena ter površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz 5. člena tega odloka.

Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Glede na lego zemljišča, od katerega se zajema nadomestilo, se teritorij občine razdeli na naslednja območja:
I. območje – mestno središče,
II. območje – preostali del ureditvenega območja mesta Ajdovščina,
III. območje – stavbna zemljišča v naseljih: Col, Črniče, Dobravlje, Budanje, Vrtovin, Lokavec, Selo, Cesta, Vipavski Križ, Kamnje, Skrilje,
IV. območje – stavbna zemljišča v ostalih naseljih,
V. območje – območje lokacij poslovnih prostorov izjemno ugodnih v zvezi s pridobivanjem dohodka.
Meje območij iz prejšnjega odstavka so podrobneje prikazane na grafičnih kartah PKN v merilu 1:5000, ki so sestavni del tega odloka.

Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja, pri kateri se upoštevajo naslednja merila:
1. lega in namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča,
2. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
3. opremljenost zemljišča s komunalnimi objekti in napravami.

Glede na lego, namembnost ter smotrno uporabo se stavbno zemljišče točkuje z naslednjim številom točk:

--------------------------------------------------------------------------
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe        I.      II.     III.     IV.
--------------------------------------------------------------------------
1. Stanovanja in počitniški objekti,
samski in dijaški domovi
oziroma zemljišča, na katerih je
dopustna taka gradnja
– enodružinske prosto stoječe
stan. hiše in počit. objekti                 130       80       45      20
– enodružinske vrstne stan. hiše
in strjena pozidava                          120       75       40      15
– večstanovanjske (st. bloki, sam.
in dijaški domovi)                           110       70       35      10
2. Družbene dejavnosti, javna uprava
in druge neg. dej.                           300      200      100      50
3. Gospodarska dejavnost oziroma
zemljišča, na katerih je dopustna
gradnja za tako dejavnost                    600      400      200     100
--------------------------------------------------------------------------

Znotraj območja, ki je opredeljeno kot območje lokacij poslovnih prostorov, izjemno ugodnih v zvezi s pridobivanjem dohodka, se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo dodatne točke za naslednje vrste dejavnosti:

– finančno posredništvo, poslovanje
z nepremičninami, najem in poslovne storitve          300 točk
– gostinstvo in trgovina                              200 točk
– druge storitvene dejavnosti                         100 točk

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe se vrednoti glede na prisotno število teh objektov in naprav v območju.
Šteje se, da ima območje popolno komunalno opremljenost, če je v območju:
– omrežje javnih cest,
– kanalizacijsko omrežje,
– javno vodovodno omrežje,
– električno omrežje,
– telefonsko omrežje,
– plinovodno omrežje.
Popolna komunalna opremljenost se točkuje s 180 točkami, minimalna pa s 60 točkami. Za vmesne stopnje komunalne opremljenosti se točkuje dejansko število prisotnih komunalnih objektov in naprav iz drugega odstavka tega člena in sicer po 30 točk za vsako vrsto.
Območja, ki niso opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem se ne točkujejo in se od takih zazidanih stavbnih zemljišč ne plačuje nadomestilo. Glede ugotavljanja možnosti priključka se upoštevajo merila iz odloka o komunalnem prispevku v Občini Ajdovščina.

Mesečna višina nadomestila po merilih 8., 9. in 10. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Letna višina nadomestila se izračuna tako, da se mesečna višina nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena pomnoži s številom mesecev v koledarskem letu.
Mesečno oziroma letno vrednost točke za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča določi vsako leto občinski svet s sklepom. Z uveljavitvijo tega odloka znaša za leto 2004 mesečna vrednost točke za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča 0,03433 SIT, letna vrednost točke za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča pa znaša 0,41196 SIT.
Za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno znaša vrednost točke 50% vrednosti iz prejšnjega odstavka.

Odmero, nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem ter izterjavo nadomestila opravlja Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS preko pristojnega davčnega urada.
Pristojni davčni urad ugotovi obveznost zavezancev za plačilo nadomestila z odločbo. Obveznost se odmeri letno.
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obveznosti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku in določbe zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na odmero, obračun, plačilo in izterjavo nadomestila.

Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik stavbe ali dela stavbe oziroma zemljišča kot lastnik, kot najemnik oziroma drug uporabnik stanovanja ali poslovnega prostora oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.

Poleg primerov v 59. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) so plačila nadomestila oproščeni tudi:
1. Občani, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Te se lahko začasno oprosti plačevanja nadomestila, če se na osnovi poročila Centra za socialno delo ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
2. Lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov, ki so namenjeni dejavnosti društev oziroma karitativni in humanitarni dejavnosti.
3. Plačila nadomestila so za dobo 5 let oproščeni občani, ki so z uvedenim krajevnim samoprispevkom oziroma z lastnimi prispevki zbrali sredstva za izgradnjo posameznih komunalnih objektov in to v višini kot so te komunalne naprave ovrednotene v 10. členu tega odloka. Petletna doba oprostitve velja od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo oziroma zgraditve posameznega komunalnega objekta ali naprave.
Pravico do oprostitve iz tega člena zavezanci uveljavljajo z zahtevkom na občinsko upravo Občine Ajdovščina, ki o oprostitvi odloči z odločbo. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila v naslednjem letu morajo zavezanci vložiti najkasneje do 30. novembra tekočega leta. Zahtevku je treba priložiti ustrezna dokazila, ki potrjujejo njihovo upravičenost do oprostitve.

Za izračun nadomestila se uporabijo uradni podatki in evidence, s katerimi razpolaga občinska uprava. Zavezanci so dolžni sporočiti pristojnemu organu občinske uprave vse spremembe, ki vplivajo na višino nadomestila (sprememba vrste dejavnosti, spremembe poslovne in stanovanjske površine oziroma površine nezazidanega stavbnega zemljišča) najkasneje v 30 dneh od nastanka spremembe.

Na zahtevo občinske uprave in v roku, ki ga ta določi so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
Zavezanci, ki podatka o površini občinski upravi Občine Ajdovščina ne sporočijo oziroma tega ne storijo na njeno zahtevo ali se ugotovi, da so sporočili netočne podatke, se odmeri nadomestilo od 200 m2 za stanovanjske površine in od 1000 m2 za poslovno površino. Če Občinska uprava občine Ajdovščina oceni, da je stanovanjskih površin več kot 200 m2, poslovnih površin pa več kot 1000 m2 in zavezanec podatkov ne prijavi oziroma tega ne stori na njeno zahtevo ali se ugotovi, da je sporočil netočne podatke, se nadomestilo odmeri na podlagi ocene površine celotne parcele zavezanca.

Z denarno kaznijo v višini 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne sporoči nastale spremembe pristojnemu organu, če na zahtevo pristojnega upravnega organa ne sporoči zahtevanih podatkov ali če sporoči netočne podatke.
Z denarno kaznijo v višini 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe kot tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje Občine Ajdovščina preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 109/01).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne 1. 1. 2004.