Na podlagi 58., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86 in Uradni list RS, št. 44/97), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci na 11. redni seji dne 23. 12. 2003 sprejel

V 2. členu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: odlok, Uradni list RS, št. 77/00, 108/00 in 99/01) se za besedo »zazidanega« doda besedilo: »in nezazidanega.«

Za 2. členom odloka se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
»Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele, pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.«

Na koncu 3. člena odloka se za besedo »objektov« doda besedilo: »ter od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.«

V 5. členu odloka se črta beseda »parkiranja« in se ta nadomesti z besedama: »internih parkirišč.«

V prvem odstavku 6. člena odloka se črta tekst »avtoceste, magistralke, železnice in površine platojev cestninskih in železniških postaj« ter se nadomesti z besedilom: »za dejavnosti ob avtocesti, magistralki in železnici, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.«

Za 6. členom odloka se doda nov 6.a člena, ki se glasi:
»Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1. v primerih, kjer prostorski izvedbeni akt določa gradbene parcele:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
– za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru;
2. v primerih, kjer prostorski izvedbeni akt ne določa gradbenih parcel:
– se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer pa se upošteva:
a) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
b) kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji se za samostojno gradbeno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko ali poslovno stavbo štejejo tista(e) zemljiška(e) parcela(e) ali njen del (njihovi deli) istega lastnika, ki je (so) široka(e) – skupaj najmanj 16 m in velika(e) skupaj najmanj 600 m2.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se zaračuna le od 600 m2, ne glede na velikost zemljiške parcele.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču ali dokončno gradbeno dovoljenje. Za objekte zgrajene pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glede na 46. člen tega zakona lahko šteje, da imajo ti objekti gradbeno parcelo določeno, kot seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji – fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.

Dosedanji tekst 7. člena se črta in se novi glasi:
»Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se plačuje na celotnem območju Občine Beltinci, ki se po veljavnih prostorskih izvedbenih aktih (po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – zazidalni in ureditveni načrti, lokacijski načrti, prostorski ureditveni načrti) in na vseh območjih kasnejše sprejetih izvedbenih aktih (lokacijski načrti in drugi izvedbeni akti - v skladu z zakonom o urejanju prostora) in so opremljena z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.«

V prvem odstavku 8. člena odloka se za besedo »stanovanjskih« črta besedica »in« ter doda vejica, za besedo »poslovnih« pa se doda vejica in beseda »počitniških«, za besedo »površin« pa besedilo »in nezazidanih stavbnih zemljišč.«

V 9. členu odloka se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Po izdelavi grafičnih kart s prikazom navedenih območij v digitalni obliki na katastrski podlagi DNK bodo tudi te na vpogled pri občinski upravi.«

V 11. členu odloka se za 7. točko doda nova 8. točka in tekst: »merila za nezazidana stavbna zemljišča«, dosedanja 8. točka pa postane 9. točka.

V 13. členu odloka se za besedo »električno« doda beseda: »telefonsko«, na koncu tega člena pa se za besedo »naprav« podpičje nadomesti s piko, preostali del besedila pa se črta.

V 4. točki 14. in 15. člena odloka se beseda »dejavnosti« črta in se nadomesti z besedo: »namene«.

V 18. členu se pod dejavnost H) gostinstvo doda besedilo: (za gostinske terase se nadomestilo zaračunava samo za 6 mesecev v letu).

V 20. členu se pri določanju korekcijskih faktorjev za tabelo, kjer so določeni korekcijski faktorji za gostinstvo, doda nov odstavek:
»Za gostinske terase se upošteva korekcijski faktor 0,50 ne glede na tlorisno velikost terase.«

21. člen se spremeni in se glasi:
Za objekte, ki so zajeti v tem členu se ne uporabljajo merila tega odloka iz 12., 15., 16., 17., 18. in 19. člena, temveč se število točk za 1m2 določi na naslednji način:

Objekti                                                  Število točk
Objekti za distribucijo (primarni)
električne energije
– stojna mesta (stebri daljnovodov)                               500
– transformatorske postaje in transformartorji                    800
Telekomunikacijski vodi (primarni)
– podzemni                                                         30
– nadzemni                                                         50
Bazne postaje mobilne telefonije                                1.200
Plinovod (primarni)
– podzemni                                                         50
– reducirne in razdelilne postaje                                1000
Bencinski servis                                                  800
Gramoznice, peskokopi (pisarne, skladišča, poti…)                 500
Športno-rekreativne površine (igrišča, spremljajoči
objekti)
– do 1000 m2                                                       50
– nad 1000 m2                                                      40

Obrazložitve
Površine za normalno rabo objektov za distribucijo električne energije se določijo v velikosti 5 m2 po stojnem mestu (stebru), pri transformatorskih postajah in transformatorjih pa 20 m2 (pri teh je zajeto tudi funkcionalno zemljišče).
Površine na katerih so zgrajeni telekomunikacijski vodi in so potrebni za normalno rabo voda se določijo tako, da se pri podzemnih dolžina voda pomnoži s širino 1 m, pri nadzemnih pa se dolžina voda pomnoži s širino 1,5 m.
Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte pa se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.
Površine, na katerih so zgrajeni primarni cevovodi za transport plinastih goriv, se določi tako, da en dolžinski meter cevovoda predstavlja 1 m2 površine. Pri plinskih razdelilnih in reducirnih postajah se za izračun nadomestila upošteva površina 20 m2 (v tem je zajeto tudi funkcionalno zemljišče).
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se plačuje samo od primarnih elektrodistribucijskih, telefonskih in plinovodnih objektov in naprav.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta.
Pri gramoznicah in peskokopih se določijo površine za plačilo nadomestila od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu, in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
Športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.

Za 21. členom odloka se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
»Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti glede na lego v posameznem območju z naslednji številom točk:

                         OBMOČJE-ŠTEVILO TOČK
 
                                  1          2         3           4
Nezazidano stavb. zemlj.          200        180       160         140

V 22. členu odloka se v prvem stavku črta besedilo »za leto 2000 znaša 0,6 SIT« in se nadomesti z besedilom: »za leto 2004 znaša 0,7 SIT.«

V prvem odstavku 23. člena odloka se za besedo »nadomestilo« doda besedilo: »za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.« Za dosedanjim drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek in besedilo:
»Letno nadomestilo za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč se določi tako, da se skupno število točk iz 12., 21.a člena odloka pomnoži s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča, vrednostjo točke za izračun nadomestila ter s korekcijskim faktorjem 0,07«.

Dosedanje besedilo 25. člena odloka se črta in se nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Obveznost za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri letno s tem, da so zavezanci (tako pravne kot fizične osebe) nadomestilo dolžni plačati v trimesečnih enakih obrokih,oziroma če odmerjeni znesek ne presega višine 50.000 SIT pa v dveh enakih obrokih, ki zapadejo v plačilo 15. 4. in 15. 9. posameznega leta.
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.«

V drugem odstavku 29. člena odloka se beseda »žiro« nadomesti z besedo »transakcijske.«

V prvem odstavku 30. člena odloka se za osmo alineo doda nova deveta alinea:
– »za gradbene inženirske objekte, ki so objekti gospodarske javne infrastrukture (za zidana stavbna zemljišča) poleg njih pa tudi še za objekte, ki so namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave (za nezazidana stavbna zemljišča).«

V prvem odstavku 31. člena odloka se za besedama »počitniško hišo« črta besedilo: »poslovni objekt za gospodarski namen oziroma za družbeni namen ali so zgradili drugi objekt«. V istem odstavku tega člena odloka se za besedama »počitniške hiše« črta besedilo: »poslovnega ali drugega objekta.«
V drugem. odstavku tega člena odloka se črta besedilo: »oziroma največ 8 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poslovne in druge objekte začne teči petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila od začetka uporabe objekta.«

V 33. člena odloka se za besedama »počitniški namen« doda besedilo: »in za nezazidana stavbna zemljišča.«

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2004 dalje.