Na podlagi 12. člena zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95, 40/99, 36/00 in 110/02), določil 4. člena pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 in 107/00) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Gorenja vas – Poljane (UVG, št. 22/99, Uradni list RS, št. 80/01) je Občinski svet občine Gorenja vas – Poljane na 9. redni seji dne 18. 12. 2003 sprejel

Ta pravilnik določa merila in pogoje, na podlagi katerih Občinska uprava občine Gorenj vas – Poljane (v nadaljevanju: občinska uprava) izda soglasje k podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Gorenja vas – Poljane.

Gostinec oziroma kmet določi podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata samostojno, v skladu s svojimi poslovnimi interesi in ob upoštevanju določb tega pravilnika.
Če v okviru gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost, je dolžan gostinec prijaviti podaljšan obratovalni čas tudi za vsako enoto posebej.

Gostinec oziroma kmet mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat oziroma kmetijo prijaviti občinski upravi v skladu z 11. in 12. členom pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 in 107/00).
Gostinec prijavi obratovalni čas na obrazcu in na način, ki ga določa pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost.

Podaljšan obratovalni čas je obratovanje gostinskega obrata izven rednega obratovalnega časa, ki ga določata 3. in 4. člen pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost.

Kot merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij v podaljšanem obratovalnem času se upošteva naslednje značilnosti območja Občine Gorenja vas – Poljane:
– možnosti, ki jih gostinski obrat nudi za spodbujanje razvoja turizma v občini (kulturne, športne, turistične prireditve in programi ter druge zabavne prireditve),
– potrebe gostov in značilnosti območja, kjer se nahaja gostinski lokal ali kmetija,
– interesi gostincev in kmetov,
– krajevni običaji ob praznikih in dela prostih dnevih,
– vrsto in lokacijo gostinskega obrata,
– varstvo pred hrupom
– število pritožb oziroma kršitev javnega reda in miru, posredovanje policije in inšpekcijskih služb in
– mnenje krajevne skupnosti.

V podaljšanem obratovalnem času lahko poslujejo gostinski obrati in kmetije v naslednjem obratovalnem času:
– restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije od ponedeljka do četrtka in v nedeljo najdlje do 24. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 2. ure naslednjega dne,
– slaščičarne, okrepčevalnice in bari od ponedeljka do četrtka in v nedeljo najdlje do 24. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 2. ure naslednjega dne,
– nočni bari in diskoteke ob petkih in sobotah najdlje do 4. ure naslednjega dne,
– gostinske terase in letni vrtovi smejo obratovati od ponedeljka do četrtka in v nedeljo največ do 23. ure, v petek in soboto največ do 24. ure,
– gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko-poslovni objekti, kulturne ustanove, športni objekti) obratujejo v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev oziroma ne dlje, kot to določajo zgornje alinee,
– izven strnjenega stanovanjskega naselja, na območjih, kjer povečan hrup zaradi oddaljenosti ne vpliva na nobeno od stanovanjskih enot, lahko gostinski obrati delujejo brez omejitev.

Gostinec mora v primeru, da so že zabeležene pisne pritožbe bližnjih sosedov oziroma se ponavlja kaljenje javnega reda in miru, k vlogi za podaljšanje obratovalnega časa priložiti:
1. soglasje lastnika objekta, če gostinec ni sam lastnik objekta,
2. mnenje sveta krajevne skupnosti, na območju katere se lokal nahaja,
3. soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata (objekti ob lokalu in čez cesto).
Soglasje in mnenje je veljavno, če je izdano največ 30 dni pred vložitvijo vloge za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.

Gostinskemu obratu, ki je v strnjenem stanovanjskem naselju, se dovoli obratovanje dlje, kot je to določeno v 6. členu, če se pridobi soglasje stanovalcev, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata oziroma v njegovem vplivnem območju (stanovanjski objekti ob lokalu in čez cesto).

V času večjih prireditev, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa po zakonu o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 59/02), lahko gostinski obrati in kmetije v kraju prireditve obratujejo najdlje do 5. ure naslednjega dne, oziroma do ure, ki je določena kot čas trajanja prireditve v dovoljenju.
Prireditve, za katere je potrebna prijava pristojnemu organu po zakonu o javnih zbiranjih, lahko trajajo najdlje do 5. ure naslednjega dne.

Občinska uprava lahko posameznemu gostincu izda odločbo za enodnevno izjemno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega lokala v primeru, kadar se v gostinskem obratu odvijajo različne prireditve zaprtega tipa (poroke, proslave, različna srečanja, degustacije in podobno). Gostinec si mora za izjemno podaljšanje obratovalnega časa pridobiti predhodno soglasje občinske uprave, za katero zaprosi najmanj 3 dni pred nameravano prireditvijo.
Soglasja so vezana na točno določene datume in ne veljajo za druge dni.

Gostinski obrat oziroma kmetija lahko brez soglasja občinske uprave obratuje dlje, kot traja njihov obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat).
Gostinec mora občinski upravi predhodno pisno sporočiti datum pustovanja oziroma martinovanja, kadar bo izkoristil možnost iz prvega odstavka tega člena.

Ne glede na preostale določbe tega pravilnika lahko občinska uprava z izdajo soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času gostinskega obrata oziroma kmetije veže na zagotovitev pogojev (parkirišče, protihrupna zaščita, prometna varnost, nemoten odhod gostov iz gostinskega lokala.).
Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, se soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času ne izda.

Občinska uprava lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo uradne osebe, pristojne za nadzor nad izvajanjem tega pravilnika, v roku 15 dni od dneva, ko je od organov nadzora prejela dokazila o neizpolnjevanje pogojev, z odločbo prekliče že izdano soglasje k podaljšanem obratovalnem času v naslednjih primerih:
– večkratne prekoračitve dovoljenega podaljšanja obratovalnega časa,
– večkratna posredovanja s strani policije oziroma inšpekcijskih organov v času podaljšanega obratovalnega časa,
– utemeljene pritožbe občanov zaradi kršitve javnega reda in miru, ki jih zbere krajevna skupnost in posreduje občini,
– neizpolnjevanje drugih pogojev, določenih s strani občinske uprave, oziroma v primeru drugih, uradno ugotovljenih vzrokov in kršitev javnega reda in miru.
V primeru odvzema soglasja, na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, je gostincu odvzeta možnost pridobitve soglasja za najmanj 6 mesecev vnaprej.

Za določbe o obratovalnem času, ki niso zajete v tem pravilniku, se uporabljajo določbe pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99).

Gostinec mora uskladiti obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije, ki v času uveljavitve tega pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času, s tem pravilnikom v roku 30 dni od uveljavitve tega pravilnika.

Uresničevanje določb tega pravilnika nadzoruje pristojna tržna inšpekcija in policija.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.