Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) 179. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99, 110/00 in 76/02) je Občinski svet občine Markovci na 8. seji dne 4. 12. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I.SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v Občini Markovci plačuje nadomestilo. Nadomestilo se plačuje za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.
2. člen
Nadomestilo se plačuje na območju celotne Občine Markovci.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
3. člen
Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
4. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od kvadratnega metra koristne površine stanovanj, počitniških hišic in poslovnih površin.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ali počitniškega prostora ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, zunanji pridobitni prostori storitvenih in proizvodnih dejavnosti, igrišča in športni objekti s pridobitno dejavnostjo, površine izkoriščanja rudnin (gramoznice, peskokopi in glinokopi), površine za obratovanje bencinskih servisov, piščančje farme, farme govedi in druge podobne farme, pri čemer šteje za farmo objekt, velikosti nad 600 m2 tlorisne površine ter druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
5. člen
Zavezanec za nadomestilo je lastnik ali drug neposredni uporabnik zazidanega stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec …).
II. MERILA IN VIŠINA NADOMESTILA
6. člen
Pri določitvi nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti, napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
– vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča,
– izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarski dejavnosti.
7. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami individualne in kolektivne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
--------------------------------------------------
1. Cesta v protiprašni izvedbi 5 točk
2. Vodovod 5 točk
3. Kanalizacija 20 točk
4. Elektrika 5 točk
5. PTT (telefon) 5 točk
6. Javna razsvetljava 5 točk
--------------------------------------------------
8. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
A – na stavbna zemljišča za stanovanjske in počitniške objekte,
B – na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti in obrti,
C – na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti,
D – na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti,
E – na stavbna zemljišča za parkirišča, gostinski vrtovi, nepokrita skladišča, delavnice na prostem,
F – na stavbna zemljišča za poslovne namene s področja kmetijstva (farme).
Pri namembnosti navedenih v 8. členu pod točko F se ne točkuje opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami po 7. členu odloka.
9. člen
Število točk za m2 stanovanjske, počitniške ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oziroma namene uporabe, določi po naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------
Stanovanjski in poslovni prostor
-----------------------------------------------------
Območje A B C D E F
Točke 25 150 25 200 25 100
-----------------------------------------------------
10. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
--------------------------------------------------------------------
EKD (enotna klasifikacija dejavnosti) Dodatno št. točk
--------------------------------------------------------------------
1. Skladiščenje in prodaja naftnih derivatov
in plina 400
2. Pridobivanje rudnin 350
3. Proizvodnja in pridobivanje električne
in toplotne energije 300
4. Predelovalne dejavnosti 300
5. Trgovina na veliko 200
6. Trgovina na drobno 100
7. Gostinstvo 100
8. Bančništvo 200
9. Poštni promet 200
10. Projektiranje in sorodne storitve 100
11. Dejavnost zavarovalništva 100
--------------------------------------------------------------------
Nadomestilo za površine v objektih, namenjenih dejavnosti iz kmetijstva (točka F 8. člena), razen za farme v velikosti nad 600 m2, se ne obračunava.
11. člen
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površine gramoznic, peskokopov in glinokopov so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin, površine pa določi občinska uprava na podlagi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja površino, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Druge površine, ki so namenjene za stanovanjsko rabo in za opravljanje poslovne dejavnosti in niso določene v tem odloku, ugotovi občinska uprava za vsak posamezen primer posebej.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
12. člen
Nadomestilo se ne plačuje za:
– zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe,
– zemljišče, na katerem so komunalni objekti in naprave, ki so v splošni rabi in zemljišče, ki je določeno za gradnjo takih objektov in naprav,
– stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost,
– objekte, ki se uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti (npr. hlevi, strojne lope, kozolci, seniki, kašče ipd. razen za farme, velikosti nad 600 m2),
– objekte in zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe društev, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
13. člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih.
14. člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so oproščeni tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
15. člen
O oprostitvi odloča Občinska uprava občine Markovci na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca ter po potrebi pristojnega delovnega telesa občinskega sveta.
Občinska uprava lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca za plačilo nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. V tem primeru si pridobi predhodno mnenje ustrezne socialne službe.
Pri odločitvi občinska uprava upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnost pridobivanja dohodka ter sme zahtevati od občana ali civilno pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila.
O celotni ali delni oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba.
Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
16. člen
Osnova za izračun odmere višine nadomestila so podatki iz evidence zavezancev, ki jo vzpostavi in spremlja Občinska uprava občine Markovci.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Markovci določi občinski svet s sklepom.
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi tako, da se skupno število točk po merilih iz 7., 9. in 10. člena tega odloka pomnoži s površino iz 2. člena tega odloka in letno vrednostjo točke za izračun stavbnega nadomestila.
17. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti.
Obveznost se odmeri letno, s tem da je zavezanec dolžan obveznost poravnati po trimesečjih.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne prihodnjega leta.
18. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence, ki jo vzpostavi občinska uprava.
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Markovci nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh po nastanku oziroma spremembi. Zavezancem za plačilo, ki podatkov ne sporočijo, se lahko odmeri nadomestilo glede na podatke, ki jih Občina Markovci pridobi z uradno evidenco in ogledom na terenu.
19. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (19. člen) in če sporočeni podatki niso verodostojni,
– ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva nastanka v skladu z 18. členom.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 50.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo 50.000 SIT.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju Občine Markovci preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 123/00, 93/01 in 41/02).
21. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati ter se uporabljati s 1. 1. 2004.
Št. 015-04-6/99
Markovci, dne 4. decembra 2003.
Župan
Občine Markovci
Franc Kekec l. r.
