Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. novembra 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o igrah na srečo, ki obsega:
– zakon o igrah na srečo – ZIS (Uradni list RS, št. 27/95 z dne 19. 5. 1995),
– obvezno razlago 46. člena zakona o igrah na srečo – ORZIS46 (Uradni list RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000),
– obvezno razlago 124. člena zakona o igrah na srečo – ORZIS124 (Uradni list RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000),
– obvezno razlago 127. člena zakona o igrah na srečo – ORZIS127 (Uradni list RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000),
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo – ZIS-A (Uradni list RS, št. 85/2001 z dne 29. 10. 2001),
– zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/2002 z dne 14. 6. 2002),
– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 74. člena zakona o igrah na srečo, št. U-I-50/00-18 (Uradni list RS, št. 54/2002 z dne 21. 6. 2002) in
– zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo – ZIS-B (Uradni list RS, št. 101/2003 z dne 21. 10. 2003).
Št. 470-01/90-2/71
Ljubljana, dne 28. novembra 2003.
EPA 1048-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O N
O IGRAH NA SREČO
uradno prečiščeno besedilo
(ZIS-UPB1)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja sistem prirejanja iger na srečo.
2. člen
Igre na srečo po tem zakonu so igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka.
3. člen
Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.
3.a člen
Prirejanje iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev je dovoljeno le gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.
Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka morajo informacijski sistem, na katerem prirejajo igre na srečo preko interneta, povezati v informacijski sistem nadzornega organa in nadzornemu organu zagotoviti bralni dostop do aplikacij podatkov in sistemskih zabeležk.
Podrobnejše predpise o načinu, pogojih, vrsti iger, obsegu prirejanja, nadzoru ter o drugih vprašanjih v zvezi s prirejanjem iger na srečo preko interneta in drugih telekomunikacijskih sredstev izda minister, pristojen za finance.
3.b člen
Igre na srečo se lahko izvajajo le z igralno napravo, ki je skladna s predpisanimi tehničnimi in drugimi zahtevami, in če je njena skladnost ugotovljena po predpisanem postopku.
Podrobnejše predpise o tehničnih in drugih zahtevah, ki jim mora ustrezati igralna naprava, o postopku ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, o stroških postopka in o drugih vprašanjih predpiše minister, pristojen za finance.
S predpisi iz prejšnjega odstavka se določijo tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati institucije za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave.
Dovoljenje za uporabo igralne naprave izda nadzorni organ na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka in velja, dokler igralna naprava izpolnjuje vse predpisane pogoje.
4. člen
Dobitki pri igrah na srečo so lahko v denarju, blagu, storitvah ali pravicah.
5. člen
Za igre na srečo po tem zakonu se ne štejejo nagradni razpisi v reklamne namene, ki jih prirejajo gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki).
6. člen
Sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe v Republiki Sloveniji je prepovedano.
7. člen
Nihče ne sme kakorkoli sprejemati vplačila in obljubljati dobitek, če to ni v skladu z 2. členom tega zakona.
Organiziranje iger oziroma dejavnosti, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro oziroma dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro oziroma dejavnost (denarne verige in podobno), je prepovedano.
8. člen
Dejavnost prirejanja iger na srečo opravljajo prireditelji, koncesionarji oziroma koncesionarji za igralni salon, v katerih kapitalu je lahko udeležena le oseba, ki ima državljanstvo Republike Slovenije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora oziroma sedež v Republiki Sloveniji ali državi članici Evropskega gospodarskega prostora.
Prireditelji oziroma koncesionarji ne smejo imeti podružnic.
O dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji soglasij in o zadevah iz 53., 81. člena in petega odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti:
1. zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma v posamezni lokalni skupnosti in uravnoteženost s ponudbo sosednjih držav;
2. zagotavljanje harmoničnega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti;
3. vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika;
4. obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe;
5. izkušnje in reference pri prirejanju iger na srečo in število dodeljenih koncesij;
6. lastniško strukturo in vodstveni kader pravne osebe;
7. dejavnost, posle, dosedanja ravnanja in finančno boniteto pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb;
8. vpliv izdaje soglasja na poslovanje pravne osebe;
9. izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti s strani pravne osebe in njenih lastnikov;
10. posledice za opravljanje nadzora po določbah tega zakona;
11. primernost in kvaliteto vloge za dodelitev koncesije, dovoljenja ali soglasja;
12. strateške razvojne dokumente za področje prirejanja iger na srečo;
13. druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi.
Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki se štejejo za povezane osebe po drugih zakonih.
Na območju Republike Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja, Vlada Republike Slovenije pa lahko dodeli največ 15 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in 45 koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih.
9. člen
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z odlokom spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije za več kot 10%.
II. PRIREJANJE KLASIČNIH IGER NA SREČO
1. Splošne določbe o klasičnih igrah na srečo
10. člen
Klasične igre na srečo po tem zakonu so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre.
11. člen
Udeleženci pri klasičnih igrah na srečo so kupci oziroma imetniki loterijskih srečk, tombolskih tablic, srečk pri srečelovu, stavnih listkov ali drugih potrdil o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri (v nadaljnjem besedilu: srečke).
12. člen
Prodajalci srečk smejo prodajati srečke le za tiste klasične igre na srečo, za katere je bilo izdano dovoljenje oziroma koncesija po določbah tega zakona.
2. Občasno prirejanje klasičnih iger na srečo
a) Prireditelji in izdajanje dovoljenj
13. člen
Klasične igre na srečo smejo občasno prirejati samo društva in neprofitne humanitarne organizacije, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prireditelji), ki jih določi vlada in sicer zaradi pridobivanja sredstev za financiranje dejavnosti, določenih s splošnimi akti prireditelja.
14. člen
Prireditelj lahko priredi številčno loterijo, tombolo ali srečelov samo enkrat na leto z enim žrebanjem. Srečke sme prireditelj prodajati največ 60 dni.
15. člen
Prireditelj, ki organizira športna tekmovanja, sme v prostorih, v katerih so tekmovanja, enkrat letno prirediti stave v zvezi s temi tekmovanji.
16. člen
Prireditelj lahko priredi posamezno klasično igro na srečo le na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za finance.
17. člen
Predlogu za izdajo dovoljenja mora prireditelj priložiti izvleček iz splošnega akta, iz katerega je razvidna dejavnost prireditelja, sklep pristojnega organa prireditelja o prirejanju igre na srečo z navedbo odgovorne osebe, pravila klasične igre na srečo in finančno konstrukcijo, iz katere je razvidno minimalno število prodanih srečk, ki še zagotavlja izplačilo dobitkov.
Zaradi zaščite udeležencev mora prireditelj izkupiček od prodanih srečk v višini, ki zagotavlja izplačilo dobitkov, deponirati pri banki in sme s tem zneskom razpolagati samo z dovoljenjem nadzornega organa iz 107. člena tega zakona.
18. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, odloča o predlogu za prireditev klasične igre na srečo po prostem preudarku.
Pri odločanju po prejšnjem odstavku upošteva ministrstvo, pristojno za finance, zlasti namen, za katerega se prireja igra, skupno vrednost izdanih srečk, skupno vrednost dobitkov, način žrebanja, ceno posamezne srečke, premoženje, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi z igrami ter skladnost pravil igre z določbami tega zakona.
Podrobnejše kriterije iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
19. člen
Od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke, mora prireditelj v skladu s posebnim zakonom vplačati 5%:
– prireditelj s področja športa na račun fondacije za financiranje dejavnosti športnih organizacij,
– prireditelj z drugih področij na račun fondacije za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.
20. člen
Za prireditev tombole oziroma srečelova, ki se prireja v okviru kulturnega ali zabavnega programa prireditelja, ni potrebno dovoljenje iz 16. člena tega zakona, če skupna vrednost srečk ne presega zneska, ki ga določi ministrstvo, pristojno za finance in če vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, od katerega se plačuje davek na dobitke od iger na srečo.
Prireditelj iz prejšnjega odstavka mora upravni organ, pristojen za notranje zadeve, obvestiti o prireditvi takšne igre najpozneje osem dni pred prireditvijo.
b) Pravila klasičnih iger na srečo
21. člen
Pravila klasičnih iger na srečo morajo vsebovati zlasti:
– ime in sedež prireditelja,
– ime organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi igre, ter datum in številko ustreznega sklepa,
– ime igre na srečo in njen opis,
– namen, za katerega bodo porabljena finančna sredstva, pridobljena z igro,
– območje, na katerem se bodo prodajale srečke,
– skupno število srečk in ceno posamezne srečke,
– opis srečke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej,
– vrsto, število in vrednost posameznih dobitkov ter njihovo skupno vrednost,
– navedbo premoženja, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izplačevanje drugih obveznosti v zvezi z igro,
– opis postopka v primeru odpovedi žrebanja,
– rok, do katerega se bodo prodajale srečke,
– rok in način žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
– rok in način objave izida žrebanja dobitkov,
– rok za prevzem dobitkov ter način izplačevanja oziroma ugotavljanja dobitkov.
22. člen
Pravila klasičnih iger na srečo sprejema organ prireditelja, ki je določen z njegovim splošnim aktom.
Pravila klasičnih iger na srečo potrjuje nadzorni organ.
Prireditelj mora pravila klasičnih iger na srečo objaviti na krajevno običajen način in jih udeležencem pri igrah predložiti na vpogled povsod, kjer se prodajajo srečke.
23. člen
Prireditelj ne sme spreminjati pravil klasičnih iger na srečo, ko je že začel prodajati srečke.
c) Žrebanje dobitkov
24. člen
Pri klasičnih igrah na srečo, kjer se dobitki žrebajo, mora biti žrebanje pred komisijo, ki jo na predlog prireditelja potrdi nadzorni organ, razen v primerih iz 20. člena tega zakona.
Pred začetkom žrebanja mora prireditelj ugotoviti število prodanih srečk ter neprodane srečke zapečatiti ali uničiti pred komisijo.
25. člen
Nadzorni organ sme v utemeljenih primerih na predlog prireditelja dovoliti, da se spremeni kraj žrebanja dobitkov ali da se odloži dan žrebanja dobitkov, vendar največ za 15 dni.
Prireditelj mora spremembo kraja žrebanja ali odložitev dneva žrebanja dobitkov objaviti na enak način, kot je bilo objavljeno obvestilo o prireditvi igre na srečo.
Če se po določbah prejšnjih odstavkov odloži dan žrebanja dobitkov, sme prireditelj ne glede na določbo 14. člena tega zakona prodajati srečke do novega dneva žrebanja.
Če je prireditelj klasične igre na srečo že začel prodajati srečke, sme odpovedati prireditev igre le s soglasjem nadzornega organa in če vrne prejeti denar. V ta namen mu nadzorni organ dovoli razpolagati z deponiranimi sredstvi iz 17. člena tega zakona.
26. člen
Žrebanje dobitkov mora biti javno.
O poteku žrebanja sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo vsi njeni člani. V zapisniku se navedejo zlasti kraj, čas in način žrebanja dobitkov, število prodanih srečk, izžrebane številke ali imena dobitnikov z navedbo dobitkov ter morebitne pripombe udeležencev pri igri.
Zapisnik o poteku žrebanja pošlje prireditelj nadzornemu organu najpozneje v sedmih dneh po opravljenem žrebanju.
27. člen
Sporočilo o izidu žrebanja ali ugotavljanja dobitkov mora prireditelj javno objaviti najpozneje v sedmih dneh od dneva žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov.
28. člen
Po poteku roka za izplačilo oziroma izdajo dobitkov komisija ugotovi, kateri dobitki v tem roku niso bili izplačani oziroma prevzeti in kakšna je njihova vrednost.
Zapisnik o ugotovitvah iz prejšnjega odstavka pošlje prireditelj nadzornemu organu najpozneje v sedmih dneh po poteku roka za izplačilo oziroma za izdajo dobitkov.
29. člen
Prireditelj mora v roku 30 dni po poteku roka iz drugega odstavka prejšnjega člena nadzornemu organu predložiti obračun prihodkov in odhodkov ter porabo čistega dobička.
3. Trajno prirejanje klasičnih iger na srečo
a) Prireditelji in dajanje koncesije
30. člen
Klasične igre na srečo sme trajno prirejati kot svojo dejavnost le delniška družba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, na podlagi posebne koncesije (v nadaljnjem besedilu: prireditelj).
31. člen
Delničarji družbe iz prejšnjega člena so lahko le pravne osebe.
Delež posamezne pravne osebe in z njo povezanih oseb v osnovnem kapitalu prireditelja ne sme presegati 20% delnic.
32. člen
Določba prvega odstavka prejšnjega člena ne velja za delavce, zaposlene in bivše zaposlene pri prireditelju. Ti imajo lahko v lasti skupaj največ 10% delnic prireditelja.
Delnice prireditelja so navadne in se lahko glasijo le na ime.
Pravna oseba lahko pridobi ali odsvoji delnice prireditelja le ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, v nasprotnem primeru je posel ničen.
Zahtevi za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka mora pravna oseba, ki želi pridobiti delnice prireditelja, priložiti:
1. podatke o pravni osebi, ki vlaga zahtevo za izdajo soglasja, skupaj z njenim ustanovitvenim aktom;
2. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra, če gre za tujo osebo;
3. izpisek delničarjev iz knjige delničarjev, če je pravna oseba delniška družba;
4. revidirano letno poročilo za zadnji dve poslovni leti;
5. dokazilo o izpolnjevanju davčnih in drugih javnofinančnih obveznosti do države, kjer ima pravna oseba sedež, če gre za tujo osebo;
6. seznam oseb, ki so posredno ali neposredno povezane s pravno osebo, z opisom načina povezave;
7. podroben opis nameravanega pravnega posla;
8. natančno obrazložitev razlogov za pridobitev oziroma odsvojitev delnic;
9. podrobno obrazložitev z razvojnimi nameni in cilji, ki jih ima pravna oseba kot delničar prireditelja;
10. oceno vpliva pridobitve delnic na prihodnje poslovanje prireditelja;
11. drugo dokumentacijo, o kateri pravna oseba, ki želi pridobiti delnice, sodi, da bo na njeni podlagi mogoče oceniti primernost pravne osebe kot delničarja prireditelja in vpliv pridobitve delnic na prihodnje poslovanje prireditelja in razvoj dejavnosti prirejanja iger na srečo.
Minister, pristojen za finance, mora o vlogi za izdajo soglasja iz tretjega odstavka tega člena odločiti v roku enega meseca od vložitve popolne vloge in popolne dokumentacije, sicer se šteje, da je soglasje dano.
33. člen
Prireditelj ne sme imeti lastniških naložb v drugih pravnih osebah in pri podjetnikih.
34. člen
Uprava prireditelja mora imeti najmanj dva člana.
35. člen
Prireditelj mora imeti nadzorni svet.
Vlada imenuje enega člana nadzornega sveta.
36. člen
O dodelitvi koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo odloča vlada, koncesijsko pogodbo s prirediteljem pa sklene minister, pristojen za finance.
37. člen
Vlada mora o vlogi za dodelitev koncesije odločiti najpozneje v šestih mesecih.
Minister, pristojen za finance, mora koncesijsko pogodbo skleniti v 45 dneh po dodelitvi koncesije.
38. člen
Koncesija za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo se lahko dodeli prireditelju, ki izpolnjuje predpisane tehnične, prostorske in kadrovske pogoje, ima premoženje, s katerim se zagotavlja izplačevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi z igrami in pri katerem bo prirejanje iger na srečo pretežna dejavnost.
Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
39. člen
S koncesijsko pogodbo se določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank, temeljni elementi za pravila posameznih klasičnih iger na srečo v skladu z določbami 21. člena tega zakona in druga vprašanja, pomembna za trajno prirejanje teh iger.
Izpolnjevanje obveznosti prireditelja iz koncesijske pogodbe nadzira nadzorni organ.
40. člen
Za dodeljeno koncesijo mora prireditelj plačevati koncesijsko dajatev. Obračunavanje in plačevanje koncesijske dajatve nadzira davčni organ.
Osnova za obračunavanje in plačevanje koncesijske dajatve je vrednost vplačil, doseženih s prodajo srečk in zmanjšanih za izplačane dobitke.
Osnova za plačevanje koncesijske dajatve se ugotavlja mesečno. Od te osnove je prireditelj dolžan obračunati in plačati koncesijsko dajatev v odstotku, ki ga določi vlada s sklepom o dodelitvi koncesije, in sicer v petih delovnih dneh po poteku meseca za pretekli mesec.
41. člen
Prireditelj dokončno obračuna koncesijsko dajatev za preteklo leto na podlagi podatkov o osnovi za plačevanje koncesijske dajatve na dan 10. 3. tekočega leta za preteklo leto.
Če je med letom plačana koncesijska dajatev nižje, kot je obračunana v dokončnem obračunu, mora prireditelj razliko plačati najpozneje do 20. 3. tekočega leta za preteklo leto. Če je med letom plačana koncesijska dajatev višja, kot je obračunana v dokončnem obračunu, prireditelj preveč plačano poračuna pri plačilu naslednje koncesijske dajatve.
Do roka iz prejšnjega odstavka mora prireditelj dokončni obračun in dokazilo o plačilu razlike predložiti davčnemu organu.
Od zneska koncesijske dajatve, ki ni bil plačan v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni v posebnem zakonu.
42. člen
Koncesija za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo se dodeli za največ deset let in se po poteku te dobe lahko podaljša.
Šest mesecev pred potekom roka iz prejšnjega odstavka lahko prireditelj zaprosi za podaljšanje koncesije.
Koncesijo se lahko večkrat podaljša, vsakokrat za pet let.
43. člen
Za posamezno klasično igro na srečo se lahko dodeli le ena koncesija.
44. člen
Prireditelj lahko odpove koncesijsko pogodbo z odpovednim rokom enega leta.
Dodeljena koncesija za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo se lahko odvzame, če prireditelj krši določbe koncesijske pogodbe ali če pri prirejanju posamezne vrste iger na srečo ne spoštuje sprejetih pravil iger ali če prirejanje iger na srečo ni več pretežna dejavnost prireditelja.
O odvzemu koncesije odloča vlada.
Na podlagi sklepa vlade o odvzemu koncesije iz prejšnjega odstavka, koncesijska pogodba preneha veljati.
b) Uporaba sredstev, plačanih za prirejanje klasičnih iger na srečo
45. člen
Sredstva plačila za dodeljeno koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in sredstva, pridobljena na podlagi 19. člena tega zakona, se uporabljajo za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij ter za financiranje dejavnosti športnih organizacij.
46. člen
Za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij se uporablja 80% sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev za trajno prirejanje številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom in lota, 20% pa za financiranje dejavnosti športnih organizacij.
Za financiranje dejavnosti športnih organizacij se uporablja 80% sredstev, doseženih s plačilom koncesijske dajatve za trajno prirejanje športne napovedi, druge športne stave in kviz loterije, 20% pa za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij.
Obvezna razlaga 46. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95) – ORZIS46 (Uradni list RS, št. 22/2000), objavljena 10. 3. 2000, določa:
»Šteje se, da določbe 46. člena veljajo le za delitev sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo, navedenih v tem členu, in ne za delitev drugih sredstev oziroma sredstev, pridobljenih na drug način. Dokler ni podeljene koncesije za trajno prirejanje iger na srečo, ni doseženih sredstev s plačilom koncesijskih dajatev od teh iger, zato teh sredstev ni možno razdeljevati.«
47. člen
Sredstva plačila koncesije za trajno prirejanje iger na srečo, ki se uporabljajo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in 2% od plačane koncesijske dajatve za prirejanje posebnih iger na srečo se vplačuje v posebno fondacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: fondacija).
48. člen
Sredstva plačila koncesije za trajno prirejanje iger na srečo, ki se uporabljajo za financiranje športnih organizacij in 2% od plačane koncesijske dajatve za prirejanje posebnih iger na srečo se vplačuje na račun fondacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
49. člen
Fondacija je pravna oseba.
Organizacija in poslovanje fondacije se določita s pravili fondacije.
4. Določanje in izplačevanje dobitkov ter zastaranje pravice do izplačila dobitkov
50. člen
Skupna vrednost dobitkov pri klasičnih igrah na srečo mora znašati najmanj 40% od:
– vrednosti izdanih srečk pri številčni loteriji, loteriji s trenutno znanim dobitkom, kviz loteriji, tomboli ali srečelovu,
– vrednosti prodanih srečk pri drugih igrah na srečo.
51. člen
Dobitki se izplačujejo v roku, ki ga določajo pravila iger na srečo, s tem da ta rok ne sme poteči prej kot v 60 dneh od dneva objave poročila o izidu žrebanja.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka zastara pravica do izplačila oziroma izdaje dobitka.
52. člen
Dobitki, ki niso bili izplačani ali dvignjeni v roku iz prejšnjega člena, pripadejo pri občasnem prirejanju klasičnih iger na srečo prireditelju za namene, za katere je bila igra prirejena, pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo pa se prenesejo v naslednje žrebanje ali se uporabijo za dobitke pri drugih igrah.
III. PRIREJANJE POSEBNIH IGER NA SREČO
1. Vrste posebnih iger na srečo
53. člen
Posebne igre na srečo po tem zakonu so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi (v nadaljnjem besedilu: posebne igre na srečo).
Vrste posebnih iger na srečo so:
1. igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker);
2. igre s kroglico (francoska ruleta, ameriška ruleta, boulle);
3. igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto, carribean poker, 30/40, red dog);
4. igre s kockami (craps, tai sai);
5. igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto);
6. igre na igralnih avtomatih;
7. stave.
O uvrstitvi novih iger v eno od vrst iz prejšnjega odstavka odloča minister, pristojen za finance.
Posebne igre na srečo se smejo prirejati le v igralnicah.
54. člen
Za igralne avtomate po prejšnjem členu se štejejo mehanične, elektronske ali podobne naprave, na katerih imajo igralci ob vplačilu določenega zneska (s kovanci, z žetoni ali z neposrednim vplačilom pri blagajni oziroma pri igralnem avtomatu) možnost zadeti dobitek.
2. Koncesionar
55. člen
Posebne igre na srečo sme prirejati kot svojo dejavnost le delniška družba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, na podlagi koncesije (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).
55.a člen
Delničarji koncesionarja so lahko Republika Slovenija, lokalne skupnosti in pravne osebe, katerih 100% lastnik ali edini ustanovitelj je Republika Slovenija.
Ne glede na prejšnji odstavek je lahko delničar koncesionarja tudi gospodarska družba, organizirana v obliki delniške družbe, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. delež posamezne gospodarske družbe in z njo povezanih oseb v osnovnem kapitalu koncesionarja ne sme presegati 20% navadnih delnic;
2. delež posamezne fizične osebe v osnovnem kapitalu gospodarske družbe ne sme presegati 10% delnic, pri čemer skupni delež fizičnih oseb ne sme presegati 49% delnic;
3. gospodarska družba mora izpolnjevati merila za veliko družbo po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe, ali pa mora pretežni del prihodkov ustvariti iz dejavnosti investicijskih in pokojninskih družb oziroma skladov, bančništva, zavarovalništva oziroma finančnega posredništva ali s turistično dejavnostjo.
Gospodarske družbe iz prejšnjega odstavka lahko skupaj pridobijo največ 49% navadnih delnic koncesionarja.
Določbe 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za gospodarske družbe, ki imajo koncesijo vlade za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah.
56. člen
Delnice koncesionarja so navadne, ki se glasijo na ime, in prednostne, brez glasovalne pravice.
Navadne delnice se smejo pridobiti ali odsvojiti le ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, v nasprotnem primeru je posel ničen.
Zahtevi za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka se mora priložiti dokumentacija iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona.
Minister, pristojen za finance, mora o vlogi za izdajo soglasja iz drugega odstavka tega člena odločiti v roku enega meseca od vložitve popolne vloge in popolne dokumentacije, sicer se šteje, da je soglasje dano.
57. člen
Koncesionar ima lahko naložbe v kapital pravnih oseb, katerih dejavnost in prihodki so pretežno s področja gostinstva in turizma ter s področja razvoja in proizvodnje igralniških tehnologij.
Za naložbe v kapital vseh drugih pravnih oseb in za vse naložbe v kapital tujih pravnih oseb mora koncesionar pridobiti predhodno soglasje ministra, pristojnega za finance, če te naložbe presegajo 5% osnovnega kapitala koncesionarja.
Ne glede na prejšnji odstavek mora koncesionar pridobiti predhodno soglasje ministra, pristojnega za finance, za vsako naložbo v kapital drugih in tujih pravnih oseb iz prejšnjega odstavka, če skupna vrednost vseh naložb v druge in tuje pravne osebe preseže 20% kapitala koncesionarja.
Minister, pristojen za finance, mora o vlogi za izdajo soglasja iz drugega in tretjega odstavka tega člena odločiti v roku enega meseca od vložitve popolne vloge in popolne dokumentacije, sicer se šteje, da je soglasje dano.
58. člen
Za poslovanje koncesionarja je potreben osnovni kapital, ki mora znašati najmanj 100 milijonov tolarjev, če ima koncesionar eno koncesijo.
Za vsako nadaljnjo koncesijo je potrebnih 100 milijonov tolarjev dodatnega kapitala.
59. člen
Za zagotovitev varnega poslovanja in izpolnjevanja obveznosti oblikuje koncesionar obvezne varnostne rezerve, ki morajo znašati najmanj 50% vrednosti osnovnega kapitala iz prejšnjega člena.
Varnostne rezerve iz prejšnjega odstavka lahko koncesionar oblikuje postopoma v treh letih od začetka poslovanja.
3. Organi koncesionarja
60. člen
Uprava koncesionarja mora imeti najmanj dva člana.
61. člen
Koncesionar mora imeti nadzorni svet.
Člane nadzornega sveta imenujejo sorazmerno deležu delnic delničarji koncesionarja v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99 – ZFPPod, 45/01 in 59/01 – popravek). Vlada imenuje enega člana nadzornega sveta koncesionarja na predlog ministra, pristojnega za finance.
62. člen
Pooblaščena oseba ministrstva, pristojnega za finance, se lahko udeleži sej nadzornega sveta in skupščine koncesionarja.
4. Dodeljevanje koncesije
63. člen
O dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo odloča vlada, koncesijsko pogodbo z delniško družbo iz 55. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: delniška družba) pa sklene minister, pristojen za finance.
Vlada mora o vlogi za dodelitev koncesije odločiti najkasneje v šestih mesecih.
Minister, pristojen za finance, mora koncesijsko pogodbo skleniti v 45 dneh po dodelitvi koncesije.
64. člen
Koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo se lahko dodeli delniški družbi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo.
65. člen
Koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo se dodeli za največ deset let in se po poteku te dobe lahko podaljša.
Šest mesecev pred potekom roka iz prejšnjega odstavka lahko koncesionar zaprosi za podaljšanje koncesije.
Koncesija se lahko večkrat podaljša, vsakokrat za pet let.
66. člen
Koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo ni možno prenašati na druge osebe.
67. člen
Vloga za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo mora vsebovati:
– firmo in sedež delniške družbe,
– izvleček iz vpisa dejavnosti delniške družbe v sodni register,
– statut delniške družbe,
– poslovni načrt delniške družbe najmanj za triletno obdobje,
– podrobne podatke o lastnikih delniške družbe, njihovih medsebojnih upravljalskih in kapitalskih povezavah,
– opis igralnice,
– pravila za vsako igro, ki se bo izvajala v igralnici,
– podatke o osebah, ki bodo vodile igralnico in dokaze o njihovi strokovni usposobljenosti,
– pregled potrebnega števila in kvalifikacijske strukture zaposlenih,
– pravilnik o izvajanju internega nadzora v igralnici,
– dokazila o zagotovljenem osnovnem kapitalu,
– navedbo vrste in obsega iger ter tloris igralnice,
– interne organizacijske predpise za delovanje igralnice (pravilniki in navodila),
– podatke o vrsti in številu igralnih naprav in igralnih pripomočkov s podrobnimi podatki za njihovo identifikacijo,
– podatke o zagotavljanju servisiranja in vzdrževanja igralnih naprav.
Z obsegom prirejanja iger na srečo po tem zakonu je mišljeno število igralnih naprav.
68. člen
Pred dodelitvijo koncesije mora vlada pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju in mnenje sosednjih lokalnih skupnosti.
69. člen
V koncesijski pogodbi je treba navesti:
– firmo in sedež koncesionarja,
– naslov poslovnega prostora, kjer se prirejajo posebne igre na srečo,
– vrste in obseg posebnih iger na srečo, ki jih sme prirejati igralnica,
– člane uprave koncesionarja,
– izvajanje nadzora v igralnici,
– trajanje koncesije,
– višino koncesijske dajatve,
– pravice in obveznosti pogodbenih strank,
– datum začetka poslovanja igralnice.
70. člen
Koncesionar sme prirejati le tisto vrsto posebnih iger na srečo in v takšnem obsegu, kot je to določeno v koncesijski pogodbi.
71. člen
Koncesionar lahko odpove koncesijsko pogodbo z odpovednim rokom enega leta.
72. člen
Vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, če ugotovi, da:
– je bila koncesija pridobljena z namernim navajanjem neresničnih podatkov,
– koncesionar ni pričel poslovati v roku, določenem za začetek poslovanja,
– je koncesionar prekinil poslovanje za več kot tri mesece,
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, ki jih določa ta zakon,
– koncesionar krši določbe koncesijske pogodbe,
– koncesionar krši sprejeta pravila posebnih iger na srečo,
– koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve,
– koncesionar krši določbo 56. člena tega zakona,
– koncesionar nadzornemu organu ne omogoči izvajanje nadzora ali se nadzoru izogiba,
– nastopijo dejstva, zaradi katerih koncesija ne bi bila dodeljena.
Na podlagi sklepa vlade o odvzemu koncesije iz prejšnjega odstavka koncesijska pogodba preneha veljati.
5. Koncesijska dajatev
73. člen
Za vsako dodeljeno koncesijo mora koncesionar plačevati koncesijsko dajatev.
74. člen
2,2% koncesijske dajatve je prihodek fondacije iz 47. člena, 2,2% koncesijske dajatve pa je prihodek fondacije iz 48. člena tega zakona. Od preostalega dela je 50% prihodek proračuna Republike Slovenije in se nameni za razvoj in promocijo turizma, 50% pa se nameni lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju in se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Ta koncesijska dajatev se ne upošteva pri izračunu lastnih prihodkov občin iz prvega odstavka 25. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98, 1/99 – ZNIDC, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US, 97/99 – ZJF in 89/99 – odločba US).
Zaokroženo turistično območje iz prejšnjega odstavka na podlagi sklepa vlade o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici določi z odločbo minister, pristojen za turizem, in to tako, da ga poleg lokalne skupnosti, na območju katere je igralnica, sestavljajo tudi lokalne skupnosti, ki izrazijo interes za vključitev v zaokroženo turistično območje, in ki izpolnjujejo vsaj dva od naslednjih kriterijev, upoštevaje tudi njihovo intenzivnost:
1. dodatna obremenjenost okolja zaradi izvajanja igralniške dejavnosti;
2. prostorska povezanost in soodvisnost pri rabi prostora za razvoj turizma in oblikovanje skupne turistične ponudbe;
3. skupno investiranje ali vzdrževanje objektov in naprav turistične infrastrukture (športno-rekreativni, kulturni objekti in naprave, namenjene pretežno turistom in izletnikom);
4. skupne aktivnosti na področju turistično-informativne in promotivne dejavnosti;
5. skupna komunalna infrastruktura, če je ta izrazito v funkciji turizma.
Posamezna lokalna skupnost se lahko uvrsti le v eno zaokroženo turistično območje.
Lokalne skupnosti, ki so uvrščene v posamezno zaokroženo turistično območje, se dogovorijo o višini deležev koncesijske dajatve, ki jih prejme posamezna lokalna skupnost, s posebno pogodbo.
75. člen
Osnova za obračun koncesijske dajatve je vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri posamezni vrsti iger, zmanjšana za izplačane dobitke za posamezno vrsto iger ter prihodek od iger, ki jih igrajo igralci drug proti drugemu.
Osnova za obračun koncesijske dajatve se ugotavlja vsak mesec, ločeno za vsako vrsto posebnih iger na srečo. Mesečni obračun je dokončen.
V osnovo za obračun koncesijske dajatve se ne všteva vstopnina in napitnina.
Koncesijska dajatev se za vrsto posebnih iger iz 6. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona obračunava in plačuje po naslednji lestvici:
-----------------------------------------------------------------------
Mesečna osnova v SIT Mesečna koncesijska dajatev
nad do znesek v SIT +% nad
-----------------------------------------------------------------------
–25,000.000 – 5
25,000.000 –55,000.000 1,250.000 10 25,000.000
55,000.000 –100,000.000 4,250.000 15 55,000.000
100,000.000 11,000.000 20 100,000.000
-----------------------------------------------------------------------
Za vsako ostalo vrsto iger iz drugega odstavka 53. člena tega zakona se koncesijska dajatev obračunava in plačuje po stopnji 5% od osnove.
Koncesionar mora obračunati in plačati koncesijsko dajatev do petega dne v mesecu za pretekli mesec.
76. člen
Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o mesečnih osnovah koncesijske dajatve, na podlagi katerih obračunava in plačuje koncesijsko dajatev. Podatke iz evidence in kopijo dokazila o vplačilu koncesijske dajatve predloži nadzornemu organu.
Koncesionar mora polletno pošiljati nadzornemu organu pregled vseh stroškov in investicij.
Koncesionar mora trimesečno poročati nadzornemu organu o vseh v tem obdobju danih, prejetih ali vrnjenih kreditih (zbirni pregled). Navesti mora kreditojemalca oziroma kreditodajalca ter zneske, obrestno mero in druge kreditne pogoje, jamstva, poroštva in druge prevzeme ali vstope v obveznosti. Podatke iz IV. poglavja tega zakona in iz prejšnjega odstavka pošilja koncesionar nadzornemu organu na način, v obliki in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
Za pošiljanje podatkov je pristojna in odgovorna uprava koncesionarja.
77. člen
Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih izračunava in plačuje koncesijsko dajatev.
Na podlagi podatkov iz evidence po prejšnjem odstavku sestavi koncesionar mesečni obračun koncesijske dajatve, ki ga ob vplačilu priloži pristojnemu davčnemu organu.
Iz obračuna koncesijske dajatve mora biti razvidno obdobje, za katerega plačuje koncesijsko dajatev, osnova, stopnja in znesek obračunane koncesijske dajatve.
Od zneska koncesijske dajatve, ki ni bil plačan v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni v posebnem zakonu.
6. Izvajanje posebnih iger na srečo
78. člen
Igralnica mora biti urejena tako, da so prostori za igro ter prostori za goste in osebje igralnice prostorsko zaključena celota.
Koncesionar mora organizirati avdio video nadzor in recepcijsko službo, tako da je zagotovljen nadzor nad osebami, ki prihajajo v igralnico (v nadaljnjem besedilu: igralci).
Koncesionar mora voditi posebno evidenco o igralcih, ki vsebuje osnovne podatke za identifikacijo oseb. V evidenco mora vpisati vsakega igralca, ki vstopi v igralnico.
Podatki iz evidence iz prejšnjih odstavkov so poslovna skrivnost in jih sme koncesionar sporočati drugim osebam le, če zakon tako določa.
79. člen
Za vsako vrsto posebnih iger na srečo mora imeti koncesionar pravila, ki morajo ustrezati veljavnim poslovnim običajem.
Pravila posebnih iger na srečo morajo biti sestavljena v slovenščini in še v najmanj dveh tujih jezikih in morajo biti igralcem v igralnici vselej na razpolago.
Koncesionar mora zagotoviti strokovno usposabljanje zaposlenih, ki opravljajo naloge izvajanja iger na srečo.
Koncesionar mora predpisati podroben način izvajanja nadzora z avdio video napravami in drugimi sodobnimi tehničnimi sredstvi.
Koncesionar mora zagotoviti dnevno vodenje posebne evidence o ugotovljenih ali opaženih nepravilnostih na igralnih napravah in pripomočkih ter pri izvajanju in poteku igre.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora koncesionar zagotoviti vodenje mape ločeno za vsako igralno napravo.
80. člen
Koncesionar mora organizirati ustrezen nadzor nad prirejanjem iger na srečo na igralnih napravah in nadzor nad obračunom blagajn in trezorja.
80.a člen
Koncesionar mora imeti vzpostavljen nadzorni informacijski sistem igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: on-line nadzor), ki je povezan v informacijski sistem nadzornega organa in nadzornemu organu zagotavlja neposredni nadzor.
On-line nadzor mora verodostojno spremljati, beležiti in shranjevati podatke o igranju in dogajanju na posameznih igralnih napravah, vključevati blagajniško poslovanje, povezano s prirejanjem iger na srečo na posameznih igralnih napravah, ter spremljati in beležiti dogodke, povezane z delovanjem on-line nadzora.
Podrobnejše predpise o tehničnih in drugih lastnostih on-line nadzora, o lastnostih igralnih naprav, ki se vključijo v on-line nadzor, o obsegu in načinu vključitve igralnih naprav v on-line nadzor ter o obsegu in načinu spremljanja igralnih procesov izda minister, pristojen za finance.
81. člen
Vplačila in dobitki pri posebnih igrah na srečo se določajo v domačem denarju ali v tujem denarju, ki ga določi ministrstvo, pristojno za finance, na predlog koncesionarja.
Dobitki se izplačujejo v tujem denarju le, če je bilo vplačilo za udeležbo v igri vplačano v tujem denarju.
82. člen
Koncesionar ne sme opravljati posojilne dejavnosti.
7. Udeležba pri posebnih igrah na srečo
83. člen
Obisk v igralnici je dovoljen samo osebam, starim najmanj 18 let.
84. člen
Pogoje za obisk v igralnici določa koncesionar; pri tem lahko posameznim osebam ali skupinam oseb prepove vstop v igralnico, ne da bi bilo treba navesti razloge za takšno odločitev. Igralcem, ki pri izvajanju posebnih iger na srečo kršijo pravila iger, lahko koncesionar prepove nadaljnjo udeležbo v igrah.
85. člen
Koncesionar je dolžan zagotoviti izvajanje določb 85.a, 86., 88. in 89. člena tega zakona.
8. Posebne določbe za delavce v igralnici
85.a člen
Vodje igralnic, krupjeji, vodje iger, osebe, ki opravljajo interni nadzor v igralnici, ter glavni in pomožni blagajniki morajo imeti dovoljenje za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: licenca), ki ga izda posebna komisija, sestavljena iz dveh članov, ki ju imenuje minister, pristojen za finance, in člana odbora združenja igralnic pri Gospodarski zbornici Slovenije.
K vlogi za pridobitev licence mora koncesionar za osebe iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev:
– da ima oseba zahtevano izobrazbo in izpolnjuje druge pogoje, katerih minimum vsebin je opredeljen v igralniških standardih, na katere se v predpisu sklicuje minister, pristojen za finance;
– da izpolnjuje dodatne zahteve, ki jih za delovno mesto predpiše koncesionar;
– da oseba ni bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir.
Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev licence oziroma preneha opravljati delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo, za katero je potrebna licenca, mora koncesionar obvestiti komisijo iz prvega odstavka tega člena, ki licenco odvzame. Komisija o odvzemu licence obvesti nadzorni organ.
85.b člen
Nadzorni organ zaradi izvajanja določil tega zakona vodi posebno zbirko podatkov o osebah, ki so pridobile licenco.
V zbirki iz prejšnjega odstavka se zbirajo naslednji podatki: ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, izobrazba, datum pričetka veljavnosti licence in delovno mesto.
Podatki iz zbirke iz prvega odstavka tega člena se hranijo še eno leto od odvzema licence.
86. člen
Delavci v igralnici (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki imajo neposreden stik z izvajanjem igre, se ne smejo udeleževati posebnih iger na srečo kot igralci v igralnici oziroma igralnem salonu, ki je v lasti ali v upravljanju koncesionarja, pri katerem so zaposleni.
87. člen
Delavci morajo kot poslovno skrivnost varovati podatke o igralcih, do katerih so prišli pri opravljanju svojih nalog (o dobitkih ali izgubah, o številu obiskov, o spremljevalcih in podobno).
88. člen
Delavci, ki vodijo posebne igre na srečo ali nadzorujejo igre, ne smejo od igralcev sprejemati napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega.
89. člen
Delavci ne smejo finančno pomagati igralcem.
90. člen
Pravice in obveznosti delavcev v zvezi z vodenjem posameznih posebnih iger na srečo in njihovim odnosom do igralcev se uredijo s splošnimi akti za igralnico.
9. Napitnina
91. člen
Ne glede na določbo 88. člena tega zakona lahko igralci dajejo napitnino za izvajanje določenih posebnih iger na srečo, ki se daje v posebne skrinjice na igralnih mizah.
Napitnina iz prejšnjega odstavka je sestavni del prihodkov koncesionarja.
Prihodki iz napitnine so lahko podlaga za plače in plače na podlagi delovne uspešnosti.
Pri delitvi prihodka iz napitnin iz prejšnjega odstavka so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja.
Način delitve se določi s splošnim aktom za igralnico v skladu s panožno kolektivno pogodbo.
10. Prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih
92. člen
Ne glede na določbe četrtega odstavka 53. člena in 55. člena tega zakona, sme delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, v igralnem salonu na podlagi koncesije kot svojo dejavnost prirejati posebne igre na srečo iz 6. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: koncesionar za igralni salon).
Koncesionar za igralni salon mora imeti v lasti ali upravljanju objekte turistične infrastrukture. Objekti turistične infrastrukture so za potrebe tega zakona gostinski obrati, marine in igralnice.
Igralni salon se mora nahajati izključno v objektih iz prejšnjega odstavka, razen v igralnici.
Koncesionar za igralni salon mora imeti igralne avtomate, s katerimi izvaja posebne igre na srečo, v lasti ali na podlagi finančnega najema, pri katerem gre za takojšnji prenos lastninske pravice na koncesionarja za igralni salon.
Ne glede na prejšnji odstavek ima lahko koncesionar za igralni salon igralne avtomate tudi v najemu, vendar le od proizvajalcev igralnih naprav in samo za potrebe testiranja ter največ za dobo treh mesecev. Število igralnih avtomatov, ki jih ima lahko koncesionar v najemu, ne sme presegati 10% s koncesijsko pogodbo določenega števila igralnih avtomatov. Dovoljenje za najem izda minister, pristojen za finance.
93. člen
Delničar ali družbenik pravne osebe, ki ima koncesijo za igralni salon, ne sme biti član uprave koncesionarja oziroma vodja igralnice koncesionarja.
Član uprave koncesionarja za igralni salon ter osebe, ki opravljajo vodstvene funkcije v igralnem salonu, ne smejo biti pravnomočno obsojene na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir.
Potrdilo iz kazenske evidence ministrstva, pristojnega za pravosodje, mora koncesionar za igralni salon priložiti k vlogi iz 67. člena tega zakona.
94. člen
Koncesionar za igralni salon mora imeti osnovni kapital v višini najmanj 50 milijonov tolarjev, če ima eno koncesijo.
Za vsako nadaljnjo koncesijo je potrebnih 50 milijonov tolarjev dodatnega osnovnega kapitala.
95. člen
Za zagotavljanje varnega poslovanja in izpolnjevanja obveznosti oblikuje koncesionar za igralni salon obvezne varnostne rezerve.
Koncesionar za igralni salon izpolnjuje pogoj iz prejšnjega odstavka, če denarna sredstva in kratkoročne finančne naložbe skupaj v vsakem trenutku znašajo najmanj 50% vrednosti osnovnega kapitala iz prejšnjega člena.
Varnostne rezerve iz prvega odstavka tega člena lahko koncesionar za igralni salon oblikuje postopoma v treh letih od podpisa koncesijske pogodbe.
96. člen
Ime igralnega salona sme vsebovati besede “casino” oziroma “igralnica” samo v povezavi z besedama “igralni salon”.
97. člen
V igralnem salonu je lahko nameščenih najmanj 50 in največ 200 igralnih avtomatov.
Igralni avtomat mora biti naravnan tako, da igralcem vrača povprečno najmanj 90% vloženega denarja.
V igralnem salonu mora koncesionar za igralni salon na vidnem mestu z napisom obvestiti igralce o minimalnem povprečnem odstotku vračanja vloženega denarja.
Če ima igralni avtomat več igralnih mest, se v smislu prvega odstavka tega člena šteje vsako igralno mesto za en igralni avtomat.
98. člen
Osnova za obračun koncesijske dajatve je vrednost prejetih vplačil, zmanjšana za izplačane dobitke.
Osnova za obračun koncesijske dajatve se ugotavlja vsak mesec. Mesečni obračun je dokončen.
V osnovo za obračun koncesijske dajatve se ne všteva vstopnina in napitnina.
Koncesionar za igralni salon obračunava in plačuje koncesijsko dajatev po stopnji 20% od osnove.
Koncesionar za igralni salon mora obračunati in plačati koncesijsko dajatev do petega dne v mesecu za pretekli mesec.
99. člen
Podrobnejše predpise o načinu opravljanja dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo v igralnih salonih, o lokaciji igralnega salona, o obveznostih koncesionarjev za igralni salon in o drugih vprašanjih v zvezi z opravljanjem te dejavnosti izda minister, pristojen za finance.
100. člen
Vse določbe tega zakona, ki se nanašajo na koncesionarja, se smiselno uporabljajo tudi za koncesionarja za igralni salon, razen 3.a, 55.a, 57., 58., 59., 60., 61. in 75. člena.
Ne glede na prejšnji odstavek, se za delitev koncesijske dajatve iz prvega odstavka 74. člena tega zakona za igralne salone ne oblikuje zaokroženih turističnih območij. V primeru, da se igralni salon nahaja znotraj zaokroženega turističnega območja iz 74. člena tega zakona, se koncesijska dajatev v delu, ki pripada lokalnim skupnostim, nameni vsem lokalnim skupnostim znotraj zaokroženega turističnega območja. Če pa se igralni salon ne nahaja znotraj zaokroženega turističnega območja iz 74. člena tega zakona, je koncesijska dajatev, ki jo plačuje koncesionar za igralni salon, v delu, ki sicer pripada lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju, prihodek lokalne skupnosti, kjer se igralni salon nahaja oziroma se deli v skladu s posebno pogodbo med lokalnimi skupnostmi, ki so sklenile dogovor o opravljanju igralniške dejavnosti na podlagi predpisa iz 99. člena tega zakona.
101. člen
(črtan)
102. člen
(črtan)
IV. POSLOVNE KNJIGE, LETNO POROČILO IN REVIDIRANJE
103. člen
Prireditelj oziroma koncesionar mora voditi poslovne knjige, sestavljati letna poročila in knjigovodske listine in zagotavljati javnost podatkov iz letnih poročil v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah in zakona o revidiranju, če s tem zakonom ni določeno drugače.
104. člen
Prireditelj oziroma koncesionar sestavlja računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
105. člen
Prireditelj oziroma koncesionar mora predložiti letne računovodske izkaze v pregled revizijski gospodarski družbi najkasneje v dveh mesecih po preteku poslovnega leta.
Prireditelj oziroma koncesionar mora predložiti revidirano poslovno poročilo nadzornemu organu v štirih mesecih po preteku koledarskega leta.
Ob predložitvi revidiranega poslovnega poročila mora prireditelj oziroma koncesionar nadzornemu organu predložiti tudi seznam lastnikov in njihove lastniške deleže.
106. člen
Koncesionar mora voditi dnevno evidenco stanj in sprememb stanja domače in tuje gotovine, drugih plačilnih sredstev ter žetonov v blagajni in trezorju.
V. NADZOR
107. člen
Nadzor nad prirejanjem iger na srečo opravlja Urad za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ), ki se ustanovi kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
Nadzorni organ preverja in analizira podatke za sklenitev koncesijskih pogodb oziroma za izdajo dovoljenj, nadzira in analizira izvajanje tega zakona in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzira opravljanje dejavnosti, izdaja odločbe, daje predloge za uvedbo postopkov pred pristojnimi organi, spremlja, zbira in analizira podatke, ki jih prejema od prireditelja oziroma koncesionarja v skladu z določbami tega zakona ter opravlja druge upravne in z njimi povezane strokovne naloge.
Nadzorni organ pri opravljanju nalog nadzora postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.
Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se igre na srečo prirejajo v nasprotju s tem zakonom, sprejetimi pravili ali internimi predpisi, izda odločbo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
V odločbi iz prejšnjega odstavka se določijo roki, v katerih mora prireditelj oziroma koncesionar odpraviti ugotovljene nepravilnosti. Rok ne sme biti daljši kot 30 dni od vročitve odločbe. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Če prireditelj oziroma koncesionar ne izvrši odločbe ali če nadzorni organ pri ponovnem pregledu ugotovi, da se kljub izdani odločbi iste napake ponavljajo, lahko vlada odvzame koncesijo oziroma dovoljenje.
Če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se igre na srečo prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije, izda odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
108. člen
Naloge nadzornega organa so:
– obravnavanje in analiziranje planov in finančnih načrtov ter poročil o delu koncesionarja oziroma prireditelja,
– nadziranje računovodskih izkazov in revidiranih poslovnih poročil,
– nadziranje lastniške strukture, organiziranosti, internih aktov in poslovanja koncesionarja oziroma prireditelja,
– nadziranje izvajanja koncesijske pogodbe oziroma pogojev iz dovoljenja prireditelja,
– izvajanje neposrednega nadzora pri opravljanju vseh procesov, ki so neposredno ali posredno vezani s prirejanjem iger na srečo,
– poročanje vladi o poslovanju koncesionarja oziroma prireditelja,
– organiziranje izdelave igralniških standardov,
– vodenje registra koncesionarjev, prirediteljev klasičnih iger, igralnic, igralnih salonov in imetnikov licenc,
– sodelovanje z uradom, pristojnim za preprečevanje pranja denarja,
– vzpostavitev informacijskega sistema, ki je v neposredni povezavi z on-line nadzornimi sistemi igralnih naprav koncesionarjev iz 80.a člena tega zakona in informacijskimi sistemi iz 3.a člena tega zakona,
– izvajanje nadzora preko nadzornega informacijskega sistema.
Če nadzorni organ na podlagi podatkov in ugotovitev oceni, da so pri opravljanju dejavnosti podani razlogi za sum kaznivega dejanja, obvesti o tem pristojne organe.
Za izvajanje nadzora po tem zakonu ima nadzorni organ pravico zahtevati sodelovanje drugih državnih organov, specializiranih organizacij, zavodov ali posameznikov, kadar to ni v nasprotju z interesi postopka.
Nadzorni organ najmanj enkrat letno o svojem delu poroča vladi.
Nadzorni organ sme podatke, ki jih je pridobil po tem zakonu, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom. Vsaka oseba, ki sodeluje oziroma je sodelovala pri opravljanju nadzora po tem zakonu, je zavezana vse v tem procesu pridobljene podatke, informacije in dejstva obravnavati kot poslovno skrivnost. Dolžnost varovanja tajnosti podatkov traja tudi po prenehanju delovnega razmerja pri nadzornem organu.
Po poteku treh let nadzorni organ podatke iz prejšnjega odstavka arhivira. Po treh letih od arhiviranja podatke uniči. Trajno hrani podatke iz registra koncesionarjev, igralnic, igralnih salonov ter prirediteljev klasičnih iger na srečo.
109. člen
Za izvajanje nalog nadzornega organa imenuje vlada pooblaščene osebe za nadzor, na predlog njegovega predstojnika.
Pooblaščena oseba nadzornega organa ima pravico pri svojem delu pregledati poslovne prostore in vse procese, ki so neposredno ali posredno povezani s prirejanjem iger na srečo, naprave in pripomočke za prirejanje iger na srečo, naprave za nadzor nad izvajanjem iger na srečo, avdio video posnetke, poslovne knjige, pogodbe, listine, evidence in druge dokumente ali podatke prireditelja oziroma koncesionarja, ki omogočajo vpogled v poslovanje in so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja.
Pooblaščena oseba nadzornega organa je lahko prisotna pri dnevnem obračunu naprav, blagajne in trezorja ter pri drugih postopkih in procesih, ki se odvijajo neposredno ali posredno pri prirejanju iger na srečo.
Pooblaščena oseba nadzornega organa pri koncesionarju nadzira predvsem:
– odpiranje, zapiranje in obračunavanje igralnih naprav oziroma iger,
– vrsto, obseg, pravila in izvajanje posameznih iger,
– organizacijo in izvajanje notranje kontrole, ki jo zagotavlja koncesionar,
– organizacijo in delovanje recepcijske službe,
– izvajanje predpisanega evidentiranja igralcev,
– organizacijo in izvajanje avdio in video nadzora (recepcije, poteka iger, odpiranja in zapiranja igralnih miz in blagajne),
– organizacijo in izvajanje blagajniškega poslovanja,
– tehnično brezhibnost igralnih naprav in pripomočkov,
– strokovno usposobljenost delavcev v igralnici,
– prostorsko urejenost igralnice, opredeljeno s tem zakonom,
– notranje akte koncesionarja,
– izvajanje določila o igralni valuti.
Pooblaščena oseba nadzornega organa pri prireditelju nadzira predvsem:
– vrsto, obseg, pravila in izvajanje posameznih iger,
– tehnično brezhibnost igralnih naprav in pripomočkov,
– notranje akte prireditelja,
– način in izid žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
– vrsto, število in vrednost dobitkov,
– nadzor nad uporabo sredstev prirediteljev občasnih iger na srečo.
Ne glede na tretji, četrti in peti odstavek tega člena opravlja pooblaščena oseba nadzornega organa vsa potrebna dejanja za ugotovitev dejanskega stanja.
109.a člen
Pooblaščena oseba nadzornega organa se izkazuje s službeno izkaznico.
Pooblaščena oseba nadzornega organa ne sme biti delničar, družbenik, član uprave ali član nadzornega sveta gospodarske družbe, ki prireja igre na srečo.
Kršitev določb petega odstavka 108. člena tega zakona in prejšnjega odstavka se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja in ugotavlja odškodninska odgovornost delavca.
Pooblaščenim osebam nadzornega organa za ovrednotenje posebne odgovornosti ter zaradi omejitev pripadajo dodatki, določeni na podlagi predpisov, ki urejajo dodatke delavcev davčne uprave.
109.b člen
Stroški, ki nastanejo nadzornemu organu med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel, v skladu s tarifo, ki jo določi vlada.
Stroški postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, gredo v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
110. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – prireditelj oziroma koncesionar:
1. če brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa priredi igro na srečo (3. in 3.a člen);
2. če prireja igre na srečo preko interneta ali drugih telekomunikacijskih sredstev v nasprotju s predpisom iz 3.a člena tega zakona;
3. če izvaja igre na srečo z igralno napravo oziroma pripomočkom, za katerega nima dovoljenja za uporabo iz četrtega odstavka 3.b člena tega zakona;
4. če se izkupiček od prodanih srečk ne deponira pri banki v višini, ki zagotavlja izplačilo dobitkov ali če s tem zneskom razpolaga brez dovoljenja nadzornega organa (drugi odstavek 17. člena);
5. če spremeni pravila iger na srečo, ko je že začel prodajati srečke (23. člen) ali če brez dovoljenja pristojnega organa spremeni kraj oziroma odloži dan žrebanja dobitkov (prvi odstavek 25. člena);
6. če odpove prireditev igre brez soglasja nadzornega organa ali če ne vrne prejetega denarja (četrti odstavek 25. člena);
7. če dobitke ne žreba pred komisijo, ki jo potrdi nadzorni organ (prvi odstavek 24. člena);
8. če pred začetkom žrebanja dobitkov ne ugotovi števila prodanih srečk ter če neprodanih srečk ne zapečati ali uniči pred komisijo (drugi odstavek 24. člena);
9. če žrebanje dobitkov ni javno ali če zapisnika o poteku žrebanja ne pošlje nadzornemu organu (prvi in tretji odstavek 26. člena);
10. če zapisnika o ugotovitvah iz prvega odstavka 28. člena ne pošlje nadzornemu organu (drugi odstavek 28. člena);
11. če ne predloži nadzornemu organu obračuna prihodkov in odhodkov ter porabo čistega dobička (29. člen);
12. če skupna vrednost dobitkov pri klasičnih igrah na srečo ne znaša najmanj 40% od vrednosti prodanih srečk pri drugih igrah na srečo (50. člen);
13. če ne izplača dobitkov v roku, določenem v pravilih iger na srečo (prvi odstavek 51. člena);
14. če dobitki, ki niso bili izplačani ali dvignjeni v roku iz 51. člena ne pripadejo za namene, za katere je bila igra prirejena ali se ne prenesejo v naslednje žrebanje (52. člen);
15. če nadzornemu organu ne pošilja redno vseh predpisanih podatkov (četrti odstavek 76. člena);
16. če ne vodi dnevne evidence stanja in sprememb stanja domače in tuje gotovine, drugih plačilnih sredstev ter žetonov v blagajni in trezorju (106. člen);
17. če pooblaščeni osebi pristojnega organa pri opravljanju nadzora ne omogoči pregleda poslovne dokumentacije, poslovnih prostorov in naprav za prirejanje iger na srečo, avdio video trakov ali drugih zahtevanih podatkov ali ji kako drugače onemogoči izvajanje nadzora (drugi in tretji odstavek 109. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe – prireditelja iger na srečo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vsak član uprave koncesionarja, ki ne zagotovi pošiljanja podatkov iz četrtega odstavka 76. člena (peti odstavek 76. člena).
111. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – koncesionar:
1. če prireja posebne igre na srečo, ki niso navedene v koncesijski pogodbi ali če jih prireja v večjem obsegu (70. člen),
2. če v igralnici nista organizirana avdio video nadzor in recepcijska služba, tako da je zagotovljen nadzor nad osebami, ki prihajajo v igralnico (drugi odstavek 78. člena);
3. če ne vodi posebne evidence o igralcih, če ta ne vsebuje osnovnih podatkov za identifikacijo ali če vanjo ne vpiše vsakega igralca (tretji odstavek 78. člena);
4. če sporoči podatke iz evidence drugim osebam v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 78. člena);
5. če gostom v igralnici niso na razpolago pravila iger (drugi odstavek 79. člena);
6. če ne zagotovi strokovnega usposabljanja zaposlenih (tretji odstavek 79. člena);
7. če ne predpiše podrobnega načina izvajanja nadzora z avdio video napravami ali drugimi sodobnimi tehničnimi sredstvi (četrti odstavek 79. člena);
8. če ne zagotovi vodenja posebne evidence o ugotovljenih nepravilnostih na igralnih napravah in pripomočkih ter pri izvajanju in poteku igre (peti odstavek 79. člena) ali če ne zagotovi vodenja mape ločeno za vsako igralno napravo (šesti odstavek 79. člena);
9. če ne organizira nadzora nad prirejanjem iger na srečo na igralnih napravah in nadzora nad obračunom blagajn in trezorja (80. člen);
9.a če nima vzpostavljenega on-line nadzora oziroma če ravna v nasprotju s predpisi, ki jih izda minister, pristojen za finance (80.a člen);
10. če sprejema vplačila in izplačuje dobitke v drugi valuti, kot je določeno (81. člen);
11. če opravlja posojilno dejavnost (82. člen);
12. če dovoli obisk v igralnici osebam, ki še niso stare 18 let (83. člen);
13. če dopusti delavcu, ki ima neposreden stik z izvajanjem igre v igralnici oziroma v igralnem salonu, da se udeleži posebne igre na srečo kot igralec v igralnici oziroma igralnem salonu, ki je v upravljanju ali v lasti koncesionarja, pri katerem je zaposlen (85. in 86. člen);
14. če dopusti, da delavec, ki vodi posamezno posebno igro na srečo ali nadzoruje igro, od igralcev sprejme napitnino, darilo, posojilo ali drugo ugodnost zase ali za koga drugega (85. člen);
15. če dovoli, da delavec finančno pomaga igralcem (85. člen);
16. če osebe iz 85.a člena opravljajo delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo brez licence;
17. če ne obvesti komisije, da imetnik licence ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev licence (85.a člen).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe – koncesionarja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Premoženjska korist, ki jo je pravna oseba pridobila s storitvijo prekrška pod 1. točko prvega odstavka tega člena, se odvzame.
112. člen
Z denarno kaznijo najmanj 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delavec, ki je zaposlen v igralnici:
1. če ima neposreden stik z izvajanjem igre v igralnici oziroma v igralnem salonu in se udeleži posebne igre na srečo kot igralec v igralnici oziroma igralnem salonu, ki je v upravljanju ali v lasti koncesionarja, pri katerem je zaposlen (86. člen);
2. če kot poslovno tajnost ne varuje podatkov o igralcih, do katerih je prišel pri opravljanju svojih nalog (87. člen);
3. če od igralcev sprejme napitnino, darilo, posojilo ali drugo ugodnost zase ali za koga drugega (88. člen);
4. če finančno pomaga igralcem (89. člen).
113. člen
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – prireditelj iger na srečo:
1. če prodaja srečke dalj kot 60 dni (14. člen);
2. če pravil iger na srečo ne objavi na krajevno običajen način ali če udeležencem pri igrah ne predloži pravil iger na vpogled povsod, kjer se prodajajo srečke (tretji odstavek 22. člena);
3. če spremembe kraja žrebanja ali odložitve dneva žrebanja ne objavi na enak način, kot je bilo objavljeno obvestilo o prireditvi igre na srečo (drugi odstavek 25. člena);
4. če sporočila o izidu žrebanja dobitkov ne objavi najpozneje v sedmih dneh od dneva žrebanja dobitkov (27. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe – prireditelja iger na srečo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
114. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki prodaja srečke za igro na srečo, za katere ni bilo izdano dovoljenje oziroma koncesija po določbah tega zakona (3., 16. in 30. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki prodaja srečke za igre na srečo, za katere ni bilo izdano dovoljenje oziroma koncesija po določbah tega zakona (12. člen).
115. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti priredi kakšno igro na srečo iz 2. člena tega zakona brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa (3. in 3.a člen).
116. člen
(črtan)
117. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koncesionar za igralni salon:
1. če nima vzpostavljenega on-line nadzora igralnih naprav iz 80.a člena tega zakona oziroma če ravna v nasprotju z določili 80.a člena tega zakona;
2. če nima igralne naprave v lasti oziroma nima dovoljenja nadzornega organa za najem igralne naprave od proizvajalca (92. člen);
3. če je ime igralnega salona v nasprotju s 96. členom tega zakona;
4. če je v igralnem salonu nameščenih manj oziroma več igralnih avtomatov kot je določeno v tem zakonu (97. člen);
5. če igralni avtomat ne vrača povprečno najmanj 90% vloženega denarja (97. člen);
6. če ne obvesti igralcev z napisom na vidnem mestu o minimalnem povprečnem odstotku vračanja vloženega denarja (97. člen);
7. če prireja posebne igre na srečo v nasprotju s predpisom iz 99. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Premoženjska korist, ki jo je koncesionar za igralni salon pridobil s storitvijo prekrška iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena, se odvzame.
118. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če osnove za koncesijsko dajatev ne ugotovi na predpisan način (40., 75. in 98. člen);
2. če ne vplača ali ne vplača pravočasno koncesijske dajatve (40., 75. in 98. člen);
3. če ne oblikuje obvezne varnostne rezerve (59. in 95. člen), če delnice prenaša v nasprotju z določbami tega zakona (32. in 56. člen) ali če ima naložbe v druge pravne osebe v nasprotju z določbami tega zakona (57. člen);
4. če v svojih evidencah ne zagotovi podatkov, na podlagi katerih obračunava koncesijsko dajatev (prvi odstavek 77. člena);
5. če ne sestavi ali če sestavi nepopolno mesečni obračun koncesijske dajatve in ga ne predloži pristojnemu davčnemu organu (tretji odstavek 40. člena, drugi in tretji odstavek 77. člena);
6. če ne predloži dokončnega obračuna in dokazila o vplačilu razlike v predpisanem roku (41. člen);
7. če ne predloži letnih računovodskih izkazov v pregled revizijski gospodarski družbi ali če ne predloži revidiranega poslovnega poročila nadzornemu organu ali če k poročilu ne predloži seznama lastnikov in njihovih deležev (105. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
119. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti organizira denarno verigo (7. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki organizira denarno verigo (7. člen).
120. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti sprejema vplačila za igre na srečo ali opravlja druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe (6. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti kakorkoli sprejema vplačila in obljublja dobitek, pa to ni v skladu z 2. členom tega zakona (7. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki sprejema vplačila za igre na srečo ali opravlja druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo za tuje osebe (6. člen).
121. člen
Z denarno kaznijo najmanj 140.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki priredi igro na srečo iz 2. člena tega zakona brez dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa (3. člen).
121.a člen
Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koncesionar oziroma prireditelj, če ne izvrši odločbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
122. člen
Za prekrške iz 1. točke prvega odstavka 110. člena, 1. točke prvega odstavka 111. člena ter 114., 115., 117. in 119. člena tega zakona se poleg denarne kazni izreče tudi varstveni ukrep odvzema igralnih naprav oziroma predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek.
Igralne naprave oziroma predmete iz prejšnjega odstavka nadzorni organ zapečati ali začasno zaseže.
122.a člen
Postopek za prekršek ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku ni več mogoč, ko pretečejo štiri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
Zakon o igrah na srečo – ZIS (Uradni list RS, št. 27/95) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
123. člen
Loterija Slovenije nadaljuje z dejavnostjo prirejanja iger na srečo do odločitve vlade o dodelitvi koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo po tem zakonu.
124. člen
Loterija Slovenije mora svoje poslovanje, akte in organizacijo uskladiti z določbami tega zakona v šestih mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Loterijski svet pri Loteriji Slovenije nadaljuje z delom po določbah zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86) in po dosedanjih splošnih aktih do konstituiranja fondacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in do konstituiranja fondacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Obvezna razlaga 124. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95) – ORZIS124 (Uradni list RS, št. 22/2000), objavljena 10. 3. 2000, določa:
»Do 9. 3. 1998, to je do dneva konstituiranja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, se za delitev prihodkov, doseženih z dejavnostjo Loterije Slovenije, uporabljajo določbe zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86) in določbe splošnih aktov, veljavnih v času sprejema novega zakona o igrah na srečo, to je določbe pravilnika o razporejanju loterijskih sredstev za socialno-humanitarne in športne dejavnosti na posamezne organizacije, ki ga je Loterijski svet sprejel na 5. seji, dne 23. 7. 1991, na 17. seji, dne 18. 9. 1992, na 19. seji, dne 25. 10. 1995 in na 29. seji, dne 18. 12. 1996.«
125. člen
Določbe 31. člena tega zakona ne veljajo za Loterijo Slovenije.
126. člen
Fondacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in fondacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji iz 47. in 48. člena tega zakona se konstituirata v šestih mesecih po sprejetju zakona, ki ureja fondacije.
Nerealizirana razporejena sredstva Loterije Slovenije po letnem planu Loterijskega sveta za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, se prenesejo na fondaciji po stanju na dan njunega konstituiranja.
127. člen
Do sprejetja zakona, ki ureja fondacije se invalidske in humanitarne ter športne organizacije v Republiki Sloveniji financirajo tako kot doslej.
Obvezna razlaga 127. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95) – ORZIS127 (Uradni list RS, št. 22/2000), objavljena 10. 3. 2000, določa:
»Za zakon, ki ureja fondacije, se po tem členu šteje zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96 in 47/97), za fondacije po tem členu pa štejeta Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.«
128. člen
Pravna oseba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo, nadaljuje s to dejavnostjo v nespremenjenem obsegu in v istih poslovnih prostorih do odločitve vlade o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo. Pri opravljanju svoje dejavnosti se mora pravna oseba ravnati po vseh določbah tega zakona, razen po 55. členu do vključno 62. člena.
Če pravna oseba iz prejšnjega odstavka prireja posebne igre na srečo v spremenjenem obsegu ali v drugih ali preurejenih poslovnih prostorih, ali če krši določbe tega zakona, preneha veljati dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo, izdano po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona. Ugotovitveni sklep o prenehanju izda vlada.
Če pravna oseba iz prvega odstavka tega člena ne pridobi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, preneha veljati dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo, ki ga je pridobila po prej veljavnih predpisih.
129. člen
Do ustanovitve Urada za nadzor prirejanja iger na srečo opravlja naloge nadzornega organa ministrstvo, pristojno za finance.
130. člen
Koncesionar, ki na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe prične obračunavati in plačevati koncesijsko dajatev na podlagi tega zakona, preneha obračunavati in plačevati posebni prometni davek po zakonu o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 67/93).
131. člen
Do uveljavitve predpisov o novi organiziranosti davčnega organa opravlja naloge davčnega organa po tem zakonu iz 97. in 100. člena Republiška uprava za javne prihodke, naloge davčnega organa iz 40., 41. in 77. člena pa Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku se glede postopka davčnega nadziranja, pravnih sredstev in obnove postopka uporabljajo določbe predpisov zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, če gre za pravne osebe, in določbe predpisov o davkih fizičnih oseb, če gre za zasebnike in fizične osebe.
132. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati zakon o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86), zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo ter za razširitev ali preselitev dejavnosti oziroma dela dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 66/93) in zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic in o plačevanju takse na igralne avtomate (Uradni list RS, št. 47/93).
133. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo – ZIS-A (Uradni list RS, št. 85/2001) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Prireditelj, ki ob uveljavitvi tega zakona prireja posebne igre na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic, lahko v nespremenjenem obsegu, v istih prostorih in pod nespremenjenimi pogoji opravlja to dejavnost še eno leto po uveljavitvi tega zakona.
Vloga za dodelitev koncesije za igralni salon ne zadrži izvršitve določbe prejšnjega odstavka.
38. člen
Ne glede na določbe 18. člena tega zakona ima lahko koncesionar za igralni salon dve leti od dodelitve koncesije minimalno 30 igralnih avtomatov.
39. člen
Določbe 3., 13. in 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati v igralnicah, določbe 3. člena pa tudi pri prirediteljih klasičnih iger na srečo, dve leti po uveljavitvi tega zakona.
40. člen
Določba 8. člena tega zakona se začne uporabljati v roku 90 dni po uveljavitvi tega zakona. V tem roku je potrebno na novo imenovati nadzorne svete in prilagoditi akte koncesionarja.
41. člen
11. člen tega zakona se začne uporabljati 1. 1. 2002.
42. člen
Ne glede na 11. člen tega zakona se koncesijska dajatev za vrsto posebnih iger iz 6. točke drugega odstavka 53. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 35/97 – sklep US, 43/97 – popravek sklepa US in 22/2000 – obvezna razlaga; v nadaljnjem besedilu: ZIS) za mesečno osnovo, ki presega 150,000.000 tolarjev, obračunava in plačuje v višini 21,000.000 tolarjev ter dodatno v odstotku nad vrednostjo 150,000.000 tolarjev, ki v obdobju do 31. 12. 2002 znaša 25% ter od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2003 znaša 23%.
Ne glede na 18. člen tega zakona družba, ki pridobi koncesijo za igralni salon na podlagi določb ZIS, obračunava in plačuje koncesijsko dajatev v obdobju do 31. 12. 2002 po stopnji 17%, v obdobju od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2003 po stopnji 18%, ter v obdobju od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004 po stopnji 19% od osnove.
43. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati prvi odstavek 11. člena zakona o davku od iger na srečo (Uradni list RS, št. 57/99).
44. člen
Ne glede na prvo alineo prvega odstavka 20. člena zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 40/97) ima lahko družba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, več kot 20% navadnih delnic koncesionarja.
45. člen
Za koncesionarja za igralni salon se ne uporablja 3. točka prvega odstavka 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 51/71, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91 in 57/97).
46. člen
Dodatek iz 21. člena tega zakona se začne izplačevati naslednji mesec po uveljavitvi tega zakona.
47. člen
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati pravilnik o uporabi igralnih avtomatov zunaj igralnic (Uradni list RS, št. 97/2000, 27/2001 in 75/2001), navodilo o načinu izpolnjevanja pogojev za povečanje višine vložka na igralnih avtomatih zunaj igralnic (Uradni list RS, št. 100/2000), uredba o višini posebne takse za igralne avtomate (Uradni list RS, št. 35/95) ter odredba o načinu plačevanja posebne takse za prirejanje posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic ter o vsebini in obliki posebne nalepke (Uradni list RS, št. 35/95).
Ne glede na prejšnji odstavek se za prireditelje iz 37. člena tega zakona še eno leto od uveljavitve tega zakona uporabljajo določbe od 92. do 102. člena, od 115. do 117. člena in 122. člen ZIS ter predpisi iz prejšnjega odstavka.
48. člen
Osebe, ki ob uveljavitvi tega zakona prirejajo igre na način iz 4. člena tega zakona, morajo prenehati prirejati tovrstne igre v enem letu od uveljavitve tega zakona oziroma lahko prirejanje iger prenesejo na prireditelja, ki ima koncesijo za prirejanje iger na srečo.
Ministrstvo, pristojno za finance, izda osebam iz prejšnjega odstavka dovoljenje za prirejanje iger do preteka roka iz prejšnjega odstavka. V dovoljenju določi tudi višino dajatve na način, kot je predpisan v 40. členu ZIS. Ne glede na določbo 47. člena ZIS je dajatev po tem členu prihodek proračuna Republike Slovenije.
49. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo – ZIS-B (Uradni list RS, št. 101/2003) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
Postopki za dodelitev koncesije za prirejanje iger na srečo, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se vodijo po določbah tega zakona.
15. člen
Podrobnejšo vsebino dokumentacije, postopke in način izvajanja določb 3., 4., 5. in 6. člena tega zakona določi vlada z uredbo, ki jo izda v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Z uredbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi podrobnejša vsebina kriterijev, ki jih poleg kriterijev, določenih v 1. členu tega zakona, upošteva minister, pristojen za finance, pri odločanju o izdaji soglasij iz 3., 5. in 6. člena tega zakona, kot so zlasti:
1. vpliv na odpiranje novih delovnih mest v Republiki Sloveniji;
2. vpliv na razvoj dejavnosti igralništva, gostinstva in turizma ter s področja razvoja in proizvodnje igralniških tehnologij oziroma vpliv na druge dejavnosti, v katere se namenjajo sredstva iz igralništva;
3. vpliv na višino koncesijske dajatve in drugih dajatev, ki jih je dolžan plačevati koncesionar;
4. možnost nadzora vlaganj v povezane pravne osebe in s povezanimi pravnimi osebami ter v odvisne pravne osebe in z odvisnimi pravnimi osebami;
5. možnosti repatriacije dobička v Republiko Slovenijo v primeru vlaganj v tujino.
16. člen
Minister, pristojen za turizem, v skladu z 8. členom tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona na novo določi zaokroženi turistični območji, ki sta bili na podlagi odredbe o določitvi zaokroženih turističnih območij za potrebe posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 67/95, 21/97, 68/99, 91/2001, 54/2002 – odločba US in 111/2002 – pravilnik; v nadaljnjem besedilu: odredba) določeni kot četrto in peto zaokroženo turistično območje.
Do določitve zaokroženih turističnih območij iz prejšnjega odstavka se lokalnim skupnostim, ki so bile na podlagi odredbe uvrščene v četrto in peto zaokroženo turistično območje, izplačuje koncesijska dajatev v enakih deležih, razen če se niso dogovorile drugače, in za enake namene, kot so jih prejemale do sedaj.
Minister, pristojen za finance, izda v enem mesecu po sklenitvi pogodbe iz 8. člena tega zakona odločbo posamezni lokalni skupnosti iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena, s katero ugotovi višino prejetih sredstev iz naslova koncesijske dajatve za prirejanje posebnih iger na srečo od učinkovanja razveljavitve četrte in pete alinee 3. člena odredbe na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-50/00-18 z dne 30. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54/2002) in določi zneske doplačila oziroma zneske vračila preveč izplačanih sredstev, skupaj z roki in načinom plačila.
Z odločbo ministra, pristojnega za finance, iz prejšnjega odstavka se tudi določi, da se v primeru, če občina, ki ima ugotovljena preplačila, v roku, določenem v tej odločbi, ne vrne preveč prejetih sredstev, opravi ustrezen poračun v okviru razpoložljivih sredstev na podračunu enotnega zakladniškega računa proračuna te občine.
Minister, pristojen za turizem, v skladu s kriteriji iz 8. člena tega zakona na novo določi ostala zaokrožena turistična območja v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Po izteku tega roka odredba iz prvega odstavka tega člena preneha veljati.
17. člen
Ne glede na 39. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 85/2001; v nadaljnjem besedilu: ZIS-A), se določbi 80.a in 85.a člena ZIS začneta uporabljati v igralnicah 30. 10. 2004.
Ne glede na 39. člen ZIS-A se določba 3.b člena ZIS za igralnice in prireditelje klasičnih iger na srečo začne uporabljati 30. 10. 2004, če je za igralne naprave, ki so v uporabi na dan 30. 10. 2003, podana zahteva za pridobitev certifikata o skladnosti v skladu s predpisom iz 3.b člena ZIS do 31. 12. 2003.
18. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 19. in 20. člen zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 40/97 in 13/2002 – odločba US) in 59. člen zakona o pospeševanju turizma (Uradni list RS, št. 57/98, 68/2000 – sklep US, 21/2002, 86/2002 – odločba US in 94/2002 – odločba US).
19. člen
Določbe prvega odstavka 1., 2. in 10. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
