Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na pobudo Elizabete Puconja in Andreja Puconje iz Maribora, ki ju zastopajo dr. Peter Čeferin, Rok Čeferin, Aleksander Čeferin, Matej Sršen, Jožef Klavdij Novak in Andrej Simonič, odvetniki v Grosupljem, na seji dne 11. decembra 2003

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove Mesta Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 2/01) se v delu, ki ureja območje Zgornje Počehove, razveljavi.

1. Pobudnika izpodbijata Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove Mesta Maribor (v nadaljevanju: Odlok). Navajata, da se po kartografskem delu Odloka njun stanovanjsko poslovni objekt nahaja na območju Zgornje Počehove, kjer so načrtovane dejavnosti proizvodnje in skladiščenja, kamor sicer sodi tudi obrtna dejavnost. Vendar naj iz besedila 6.4.1. točke 2. člena Odloka, ki ureja namensko rabo površin na tem območju, ne bi izhajalo, da so na njem tudi stanovanjski objekti, čeprav so številni. Pobudnika zato menita, da je njun objekt, ki je po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, 45/95 in nasl. – v nadaljevanju: Uredba o hrupu) sodil na območje III. stopnje varstva pred hrupom, s kartografskimi prilogami Odloka prikrito uvrščen v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Odlok naj bi bil zato v neskladju s 7. členom Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 – ZVPH), z Uredbo o hrupu in z 72. členom Ustave. Pri pripravi Odloka naj ne bi bilo omogočeno vsebinsko sodelovanje javnosti, kar je v neskladju s 44. členom Ustave. Pobudnika zatrjujeta, da je Odlok zato, ker njuno območje ureja različno, v neskladju tudi z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. – ZUN), z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. – ZUreP), z Zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in nasl. – ZPUP) in z določbama 2. in 153. člena Ustave.
2. Mestna občina Maribor odgovarja, da sporno območje sedaj urbanistično načrtujejo prostorski ureditveni pogoji, ki so bili sprejeti pred Odlokom. Na njem naj bi načrtovali gradnje, namenjene proizvodnim, obrtnim, servisnim in skladiščnim dejavnostim. Izpodbijani predpis naj ne bi predvideval drugačnih gradenj na tem območju. To naj bi bilo načrtovano kot proizvodna cona že z urbanističnimi predpisi iz leta 1978. Pobudnika naj bi zmotno menila, da je njun stanovanjsko-poslovni objekt pred Odlokom sodil na območje III. stopnje varstva pred hrupom, saj je ves čas na območju IV. stopnje tega varstva. Izpodbijani Odlok naj bi njuno območje uvrščal v plansko celoto, na kateri so stanovanjske in dopolnilne dejavnosti. Po zasnovi namenske rabe prostora naj bi bilo to območje del planske celote, namenjene površinam za proizvodnjo in skladiščenje (na kartografski prilogi Odloka označene kot Ko3 SD). Mestna občina dokazuje, da je bil postopek priprave in sprejemanja Odloka zakonit.

3. Pobudnika živita na območju Zgornje Počehove, kjer Odlok med drugim načrtuje prostorsko organizacijo dejavnosti, zato izkazujeta pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok je bil med drugim pripravljen po določbah ZUreP, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZUreP-1). Prehodna določba 171. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih občinskih prostorskih planov, zato Odlok še velja.
5. Besedilo Odloka pod točko 6.3.1.2. poglavja “Zasnova razporeditve proizvodnih dejavnosti” ureja območje Zgornje Počehove. V zadnjem odstavku določbe z naslovom “A. Proizvodne dejavnosti na površinah za prestrukturiranje in preselitev” načrtuje na njem manjše površine za obrtne dejavnosti. Po kartografski prilogi Odloka sodi to območje med površine za proizvodnjo in skladiščenje (označene kot Ko3 SD). Na njih so po točki 6.3.3. besedila Odloka načrtovane naslednje dejavnosti: industrija in proizvodna obrt, servisi in remonti za vozila, gradbene dejavnosti predfabriciranja, separacije ipd., lesnopredelovalna, mizarska in živilska industrija ipd. Kot možne dopolnilne dejavnosti so načrtovane: tovorna postaja, tovorni terminal, skladišča, trgovine gradbenega materiala, skladiščno prodajna in predelovalna dejavnost, interni servisi, manjše obrtne dejavnosti, javne gospodarske službe in tovarniške trgovine. Na teh območjih se lahko organizirajo ekonomske cone v skladu z zakonom.
6. Pobudnika očitata, da kartografska priloga Odloka na njunem območju prikrito načrtuje prostorsko organizacijo dejavnosti, ki spreminja območje glede na občutljivost na hrup, zato je Odlok v neskladju z ZUreP.
7. Po prvem odstavku 43. člena ZUreP je srednjeročni prostorski plan na podlagi usmeritev dolgoročnega plana ter ob upoštevanju potreb socialnega in gospodarskega razvoja določil podrobno prostorsko organizacijo dejavnosti in namensko rabo prostora na posameznih območjih. Na podlagi 53. člena ZUreP je bilo izdano Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85). Iz njegovega četrtega odstavka 9. člena izhaja, da so se prostorske sestavine planskih aktov v skladu z njihovimi značilnostmi prikazale pisno, numerično in grafično s tako natančnostjo, da so odločitve glede na raven planskega akta jasne, čitljive in nedvoumne. To pomeni, da morata biti pisni in grafični del prostorskega plana usklajena tako, da so odločitve iz 43. člena ZUreP jasne, čitljive in nedvoumne. Pri tem območja glede na občutljivost na hrup razvršča 4. člen Uredbe o hrupu. Po tej določbi sodi območje, namenjeno obrtnim in podobnim proizvodnim dejavnostim ter bivanju (mešano območje), v III. območje varstva pred hrupom. V IV. območje varstva pred hrupom sodi območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.
8. V obravnavanem primeru iz besedila Odloka izhaja, da so na spornem območju predvidene za obrtno dejavnost manjše površine. Bivanje na njem je še predvideno, zato to območje po 4. členu Uredbe o hrupu sodi v III. območje varstva pred hrupom. Vendar iz grafične priloge Odloka izhaja, da so na njem načrtovane dejavnosti proizvodnje in skladiščenja. Katere so te dejavnosti, pojasnjuje besedilo točke 6.3.3. Odloka tako, da jih našteva. Naštete dejavnosti zaradi hrupne narave terjajo, da se po 4. členu Uredbe o hrupu opravljajo na območjih, ki niso namenjena bivanju, torej na območju IV. stopnje varstva pred hrupom. To ugotavlja tudi Mestna občina, čeprav hkrati pojasnjuje, da je sporno območje še namenjeno bivanju, saj bosta v stanovanjsko-poslovnem objektu na njem živela pobudnika. Pisni in grafični del Odloka sta po navedenem neusklajena tako, da Odlok nima jasne in nedvoumne odločitve o podrobni prostorski organizaciji dejavnosti na spornem območju. Odlok je zato v izpodbijanem delu v neskladju s 43. členom ZUreP.
9. Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče izpodbijani del Odloka razveljavilo. Ker je Ustavno sodišče ta del Odloka razveljavilo že zaradi neskladja s 43. členom ZUreP, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.