Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in v povezavi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 25. členom zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/90, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01), 218. člen zakona o gradnji objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in na podlagi 15. člena statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99, 51/01, 43/03) je Občinski svet občine Škocjan na seji dne 16. 12. 2003 sprejel

V Občini Škocjan se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju besedila: nadomestilo) plačuje v skladu z določili tega odloka.

Nadomestilo se plačuje za zemljišča, ki so:
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Škocjan opredeljena kot območja stavbnih zemljišč,
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Škocjan po svoji namembnosti opredeljena kot kmetijska območja I. in II. kategorije, ki so pozidana, opremljena z električno in vodovodno infrastrukturo in se uporabljajo za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene,
– v prostorskih sestavinah planskih aktov Občine Škocjan po svoji namembnosti opredeljena kot območja, urejena s prostorsko izvedbenimi akti.
Kartografska dokumentacija opredeljenih območij je na vpogled na sedežu Občine Škocjan.
Območja na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– lego stavbnega zemljišča,
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– način pozidave (vrsta, gostota pozidave in značaj pozidave).
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
Prvo območje: Škocjan, Hrastulje, ind. cona Dobruška vas, ind. cona Dobrava pri Škocjanu;
Drugo območje: Zloganje, delno Škocjan, Dolnja Stara vas, Zavinek, Dobrava pri Škocjanu, delno Jarčji vrh, delno Zagrad, delno Stara Bučka;
Tretje območje: Klenovik, Gor.Stara vas, Male Poljane, Velike Poljane, delno Zagrad, Gabrnik, Goriška Gora, Goriška vas, Bučka, Čučja mlaka, Dobruška vas, Dol.Radulje, Dule, Gor.Dole, Gor.Radulje, Grmovlje, Hudenje, Delno Jarčji vrh, Jelendol, Jerman vrh, Mačkovec, Močvirje, Osrečje, Ruhna vas, Segonje, delno Stara Bučka, Stopno, Stranje, Štrit, Tomažja vas, Zaboršt, delno Zagrad, Zalog.

Meje območij iz prejšnjega člena so prikazane na grafični karti, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled na sedežu Občine Škocjan.
Meje naselij so določene v registru prostorskih enot, ki so v pristojnosti upravljanja Geodetske uprave Republike Slovenije-Območne enote Novo mesto.

Pri določitvi višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave;
– lega, namembnost in smotrna raba stavbnega zemljišča;
– motnje pri uporabi stavbnega zemljišča (hrup, smrad, prah in drugi škodljivi vplivi).

Pri opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo se upošteva možnost priključitve na posamezne objekte in naprave, ki se ovrednoti z naslednjim številom točk:

1. vodovod                          20 točk
2. električno omrežje               20 točk
3. javna kanalizacija               40 točk
4. telefonsko omrežje               30 točk
5. plinovodno omrežje               20 točk
6. javna razsvetljava               10 točk
7. makadamska cesta                 10 točk
8. asfaltna cesta                   20 točk
9. cestišče s hodnikom za pešce     10 točk

Kolikor se pojavi dvom v zvezi z možnostjo priključitve objekta na posamezno komunalno napravo, o tem odloča upravljalec posamezne komunalne naprave.

Po namenu uporabe se stavbna zemljišča na območjih iz 2. člena tega odloka razvrstijo v naslednje skupine dejavnosti:
a) gospodarski namen 1: proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken; proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas; proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov; pridobivanje energetskih surovin; pridobivanje rudnin in kamnin;
b) gospodarski namen 2: obdelava in predelava lesa; proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov; gradbeništvo;
c) gospodarsko poslovni namen 1: proizvodnja vlaknin, papirja, založništvo, tiskarstvo; proizvodnja kovinskih izdelkov brez strojev in naprav; proizvodnja strojev in naprav; proizvodnja vozil in plovil;
d) gospodarsko poslovni namen 2: proizvodnja tekstilij, tekstilnih in krznenih izdelkov; proizvodnja usnja, usnjenih izdelkov; proizvodnja električne, optične opreme; proizvodnja pohištva, drugih predelovalnih dejavnosti, reciklaža; oskrba z elektriko, plinom, vodo; gostinstvo; finančno posredništvo;
e) trgovina: trgovina, popravila motornih vozil; zasebna gospodarstva z zaposlenim osebjem;
f) storitvena dejavnost 1: kmetijstvo, lov, gozdarstvo; ribištvo; proizvodnja hrane, pijač, tobačni izdelki; promet, skladiščenje, zveze; nepremičnine, najem poslovne storitve; eksteritorialne organizacije, združenja;
g) storitvena dejavnost 2: druge javne, skupne in osebne storitve;
h) družbena dejavnost: javna uprava, obramba, socialno zavarovanje; izobraževanje; zdravstvo, socialno varstvo.
Pri razvrstitvi posameznih dejavnosti v navedene skupne dejavnosti se upošteva uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 89/98 in 12/99).
Stavbe, ki služijo za opravljanje kmetijske dejavnosti fizičnih oseb, ne zapadejo pod določila tega člena.
Glede na lego in vrsto dejavnosti se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:

V primeru, da je posamezna pravna oseba registrirana za več dejavnosti, ki jih opravlja na isti lokaciji, se pri odmeri nadomestila upošteva prevladujoča dejavnost.

Nadomestilo se plačuje:
1. za zazidana stavbna zemljišča od:
a) stanovanjske površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti, pralnice, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineta, čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v objektu. Pri več stanovanjskih objektih, kjer površin skupnih in pomožnih prostorov (hodnikov, stopnišč …) ni možno določiti, se nadomestilo odmeri od čiste tlorisne površine stanovanja, ki se pomnoži s faktorjem 1.15;
b) poslovne površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki ….);
c) odprtih prostorov, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine, ki niso zajeti pod točko b.) in se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 6. člen tega odloka, pri površini za odmero nadomestila pa se glede na namen uporabe upošteva naslednje korekcijske faktorje:

– za parkirišča, odprta skladišča, nadstrešnice             0,3
– za vsa zemljišča na območju bencinske črpalke             0,5
– za površine bazenov                                       0,5
– za ograjene površine okrog bazenov in prostore
za kampiranje                                               0,3
– za zunanje gostinske površine                             0,5
– za zemljišča pod električnimi daljnovodi                  0,3
– za rekreacijske površine (tenis igrišča, ...)             0,3
– za razstavno prodajne površine                            0,7
– za ostale primere                                        0,3.

d) za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista stavbna zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
2. za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Pri tem se za nezazidana stavbna zemljišča fizičnih oseb upošteva seštevek točk iz 8. člena, navedenih v tabeli 1 in tabeli 2, za pravne osebe pa samo točke iz tabele 2.

Smotrna uporaba stavbnega zemljišča se glede na lego in vrsto stanovanjske zazidave točkuje po naslednji tabeli:

    Tabela 1
-------------------------------------------------------------
Vrsta zazidave      1. območje     2. območje      3. območje
-------------------------------------------------------------
individualne hiše           70             40              20
vrstne hiše                 60             40              20
blokovna gradnja            40             35              10
-------------------------------------------------------------

Namen uporabe stavbnega zemljišča se točkuje po naslednji tabeli:

    Tabela 2
----------------------------------------------------------------------------
Vrsta zazidave                      1. območje      2. območje    3. območje
----------------------------------------------------------------------------
stanovanjski in počitniški objekti          30              20            10
nezazidana stavbna
zemljišča – fizične osebe                   40              30            20
nezazidana stavbna
zemljišča – pravne osebe                    70              50            30
----------------------------------------------------------------------------

Znižanje odmere nadomestila zaradi motenj pri uporabi stavbnega zemljišča se upošteva samo za stanovanjske površine. Za motnje pri uporabi stanovanja se šteje:
1. hrup ob magistralnih in regionalnih cestah in ob večjih industrijskih obratih,
2. prah, smrad in drugi škodljivi vplivi.
Skupno število točk za odmero nadomestila se na podlagi vloge zavezanca lahko zniža največ za 20%, in sicer:
– znižanje skupnega števila točk za odmero nadomestila za 10% se zavezancu lahko prizna na podlagi preveritve stanja na terenu;
– znižanje skupnega št. točk za odmero nadomestila za 20% se zavezancu lahko prizna v primeru, da motnje pri uporabi stanovanja presegajo z zakonom določene dopustne meje, kar dokazuje s predložitvijo meritev pristojnih služb.

Mesečna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 5., 6. in 8. člena sešteje, zniža v skladu z določili 9. člena ter seštevek pomnoži s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine v skladu z določili 7. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 5. in 8. člena tega odloka pomnoži s celotno površino nezazidanega stavbnega zemljišča v skladu z določili 7. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.

Zavezanci za plačilo nadomestila so fizične osebe, samostojni podjetniki in pravne osebe, kot lastniki ali neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Nadomestilo odmeri davčni organ.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

Vrednost točke za izračun nadomestila na območju občine Škocjan določi s sklepom občinski svet občine, na predlog župana občine.

Prijava podatkov za odmero nadomestila in javljanje kasnejših sprememb:
Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni Občini Škocjan posredovati vse potrebne pravilne podatke za izračun nadomestila: ime in priimek zavezanca, lastnika in najemnika, enotna matična številka, davčna številka, točen naziv in naslov, lega stavbnega zemljišča, katastrska občina, parcelna številka, namembnost rabe iz zemljiškega katastra, število etaž in površina posameznih delov objekta z navedbo dejavnosti in uporabnika ter spremembe uporabnih površin za bivanje, oziroma poslovno dejavnost, komunalna opremljenost, vrsta zazidave in leto gradnje.
Zavezanci so dolžni v roku 30 dni javiti davčnemu organu, oziroma občini Škocjan vse spremembe v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.
Če nastane sprememba med letom, se upošteva z začetkom naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Občina Škocjan lahko javno pozove lastnike nepremičnin, da posredujejo podatke, ki so osnova za odmero nadomestila. Lastniki sporočijo te podatke na obrazcu, ki ga dobijo na sedežu občine Škocjan. Popis za odmero se izvede na podlagi javnega poziva, ki se izvede na krajevno običajen način.
Samostojni podjetniki, predložijo po javnem pozivu iz prejšnjega odstavka, kot obvezno prilogo k posebnemu obrazcu tudi odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Pravne osebe lahko občina Škocjan pisno pozove, da v roku 15-dni od prejema poziva predložijo gradbeno dokumentacijo, iz katere so razvidni podatki za odmero nadomestila. Kolikor predložena dokumentacija ni zadostna, se opravi ogled in izmere na terenu.
V primeru, da predloženi podatki niso skladni z evidencami in registrom podatkov s katerimi razpolaga občina Škocjan, se zaradi uskladitve podatkov opravi ogled na terenu.
V primeru, da lastniki ali uporabniki ne prijavijo podatkov za odmero nadomestila v 15. dneh od poziva, se zavezancem odmeri nadomestilo na podlagi razpoložljivih evidenc.
V primeru, da niti lastnik niti uporabnik ne javita sprememb, ki se nanašajo na novega uporabnika, prejšnji zavezanec za plačilo nadomestila pa zavrne odločbo, je nadomestilo dolžan plačati lastnik nepremičnine.

Višina nadomestila se lahko poveča za stavbna zemljišča, ki so s prostorsko izvedbenim načrtom predvidena za pozidavo, za katera občina izvaja izgradnjo javnega infrastrukturnega omrežja v skladu s sprejetim programom opremljanja stavbnih zemljišč, lastniki zemljišč v navedenem območju pa niso zainteresirani niti za gradnjo, niti za prodajo. O povišanju odloči na predlog župana občinski svet.

Poleg primerov, navedenih v 59. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), lahko davčni organ dovoli odlog plačila, obročno plačilo, odpis dolga v celoti ali deloma, če se ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine v skladu z zakonom o davčnem postopku. Občinski svet lahko v posebnih primerih na predlog župana, v skladu z zakoni, odloča o celotni ali delni oprostitvi plačila nadomestila

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je v pristojnosti občinske uprave.

1. Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki:
– ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi,
– na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila.
2. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.
3. Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori dejanje iz 1. in 2. alinee 1. odstavka tega člena.
4. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.

Z uveljavitvijo tega odloka, za območje Občine Škocjan, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (SDL, št. 19/88, 3/89 in 21/89).
Novim zavezancem za plačilo nadomestila, se v skladu z določili tega odloka nadomestilo odmerja od dneva veljavnosti tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.