Na podlagi prve in tretje alinee 41. člena in določbe 58. do 63. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US), navodila o evidenci stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 11/88), druge alinee 22. člena in 38. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 89/99), prve alinee 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 5. točke 179. člena, 180. člena in 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 10. in 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet občine Tržič na 8. redni seji, dne 29. 12. 2003 sprejel

Na območju Občine Tržič se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
S tem odlokom se določi:
– obveznost plačevanja nadomestila,
– zavezance za plačevanje nadomestila,
– območja, kjer se plačuje nadomestilo,
– merila za določitev višine nadomestila,
– osnovo za odmero nadomestila,
– način določitve višine nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila,
– kazni za prekrške.

Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– gostota javnih služb in poslovnih dejavnosti,
– dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,
– splošna opremljenost s komunalno infrastrukturo,
– ustrezna namenska raba po prostorskem dokumentu.
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo so:
 
I. območje:
– območje naselja Tržič;
 
II. območje:
– območje naselij Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Pristava in Loka;
 
III. območje:
– območja naselij Križe, Retnje, Kovor, Sebenje, Žiganja vas, Breg, Zvirče, Hušica in Senično;
 
lV. območje:
– območja ostalih naselij Podljubelj, Čadovlje, Slap, Lom, Brezje, Hudo, Visoče, Leše, Hudi graben, Vadiče, Popovo, Visoče, Brdo, Novake, Gozd, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno, Grahovše, Potarje, Dolina in Jelendol.

Meje območij iz prejšnjega člena tega odloka, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, so določene na podlagi podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije o mejah naselij in podatkov kartografskega dela odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 1999 (Uradni list RS, št. 109/99 in 93/01). Grafični prikazi območij so na vpogled pri notranji organizacijski enoti Občinske uprave občine Tržič, pristojni za urejanje prostora.

Zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali registracije, ki je lastnik ali uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe na območju Občine Tržič (torej posredni ali neposredni posestnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe na območju Občine Tržič).
Lastnik in uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe na območju Občine Tržič v najemni, zakupni ali drugi podobni pogodbi, v kateri se ureja pravica uporabe, določita medsebojne obveznosti v zvezi s plačilom nadomestila. V primeru, da take določbe ni in uporabnik ne izvršuje svoje obveznosti po tem odloku, za njegove obveznosti solidarno odgovarja lastnik.

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. lega, namembnost in smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,
2. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave,
3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.

Po dejavnosti se zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na območjih iz 2. člena tega odloka uvrstijo v naslednje skupine:
A) zazidana in nezazidana stavbna zemljišča za gospodarske in poslovne namene,
B) zazidana stavbna zemljišča za stanovanjske namene,
C) nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjski namen.
Glede na lego v območju in dejavnost se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:

---------------------------------------------------------------------------
        dejavnost                    I.         II.       III.        IV.
                                  območje     območje   območje     območje
---------------------------------------------------------------------------
Zazidana in nezazidana
stavbna zemljišča
za gospodarski
in poslovni namen                   620         620       400         300
 
Zazidana stavbna
zemljišča za stanovanjski
namen                               100         100        90          80
Nezazidana stavbna zemljišča
za stanovanjski namen                80          60        50          40
---------------------------------------------------------------------------

Pri nezasedenih stanovanjskih ali poslovnih prostorih se pri izračunu nadomestila upošteva dosedanja dejavnost oziroma uporaba.
Kjer se obstoječa dejavnost ne sklada s predvideno dejavnostjo in namembnostjo v prostorskem aktu, se pri točkovanju zazidanih stavbnih zemljišč upošteva obstoječa dejavnost.
Za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva namembnost, ki je določena v planskih dokumentih občine. V primeru mešano določene namembnosti se upošteva višje število točk.

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe ter dejanske možnosti priključitve na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

-------------------------------------------------------------------
        Komunalna                    Gospodarski       Stanovanjski
         oprema                      in poslovni           namen
                                        nameni
-------------------------------------------------------------------
Električno omrežje                        40                20
Oskrba z vodo                             40                20
Odvajanje odpadnih voda                   40                20
Cestno omrežje                            60                30
Plinovod                                  20                10
Javna razsvetljava                        10                 5
-------------------------------------------------------------------

V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka, ki je posledica izjemne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so tiste, ki so namenjene proizvodnji električne energije in lokacije bencinskih servisov.
Izjemne ugodnosti lokacije na območjih iz 2. člena tega odloka se uvrstijo v naslednje skupine:

----------------------------------------------------------------------------
Izjemna ugodnost lokacije              I.         II.        III.      IV.
                                    območje     območje    območje   območje
----------------------------------------------------------------------------
Proizvodnja električne energije       1000        1000       1000      1000
Bencinski servis                      1000        1000       1000      1000
----------------------------------------------------------------------------

Zazidana stavbna zemljišča po tem odloku so tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Odmera se pri zazidanih stavbnih zemljiščih izvede od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe in vsake druge poslovne površine na zemljišču, pri čemer se v primeru, da gre za zemljiško parcelo, ki je gradbena parcela po določilih zakona, ki ureja graditev objektov, mesečna višina nadomestila določi tako, da se sešteje število dobljenih točk po točkovanju iz 6., 7. in 8. člena tega odloka in pomnoži s stanovanjsko oziroma poslovno površino, tako dobljena vrednost pa se na koncu še pomnoži z vrednostjo točke.
V primeru, da stanovanjska ali poslovna stavba ali druga poslovna površina stojijo na parceli, ki je po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni mogoče šteti kot gradbeno parcelo, se mesečna vrednost nadomestila izračuna tako, da se sešteje število dobljenih točk po točkovanju iz 6., 7. in 8 člena tega odloka in pomnoži s stanovanjsko oziroma poslovno površino, tako dobljena vrednost pa se na koncu pomnoži z vrednostjo točke. Takšna površina pa vpliva na obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, saj se jo odšteje od površine celotne zemljiške parcele, od tako dobljene površine pa se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in, da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Nadomestilo se za nezazidano stavbno zemljišče odmeri od celotne njegove površine.
Odmera se za zemljiško parcelo, ki je po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni mogoče šteti za gradbeno parcelo, na njej pa stoji stavba, izvede tako, da se nadomestilo odmeri od površine, ki se izračuna tako, da se od celotne površine zemljiške parcele odšteje površina fundusa stavbe, pomnožena s faktorjem 1,5. Za preostanek površine zemljišče parcele pa se nadomestilo odmeri samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.
Kot vir podatkov o površinah stavbnih zemljišč se uporabljajo podatki iz uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plača:
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena komunalni in gospodarski javni infrastrukturi,
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave,
– za nezazidana zemljišča, kjer gradnja zaradi lastnosti zemljišča ni mogoča in je o tem izdelano izvedensko mnenje,
– na zemljiščih za katera lastnik zemljišča poda predlog Občini Tržič za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča v kmetijsko ali gozdno. Nadomestilo se v teh primerih ne plačuje do uveljavitve prve spremembe ali dopolnitve prostorskega akta občine, ki določa namembnost zemljišča,
– zemljišča, katerih uporabnik je Občina Tržič,
– za zazidana stavbna zemljišča in prostore, ki jih neposredno za namen obrambe in delovanja uporablja Slovenska vojska,
– za zazidana stavbna zemljišča in stanovanjske in poslovne prostore v uporabi tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za stanovanjske ali poslovne prostore mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost,
– za uporabo stavbnih zemljišč, kjer so urejene javne površine,
– za pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ki se neposredno uporabljajo za kmetijsko,
– v ostalih primerih določenih z zakonom.

Novi investitor, to je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju: gospodarski subjekt), ki na območju Občine Tržič zgradi ali odkupi in obnovi zapuščene objekte in pridobi novo uporabno dovoljenje ter v teh objektih zaposli nove delavce, je za odprtje novih delovnih mest za določeno časovno obdobje upravičen do oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar je odvisno od števila novih delovnih mest, ki jih je odprl, in sicer:

– od 11 do 20 novih delovnih mest             1 leto
– od 21 do 40 novih delovnih mest             2 leti
– od 41 do 60 novih delovnih mest             3 leta
– od 61 do 80 novih delovnih mest             4 leta
– od 81 do 100 novih delovnih mest            5 let
– od 101 delovnega mesta dalje                6 let

Obdobje oprostitve nastopi z dnem pravnomočnosti odločbe.
Do oprostitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča niso upravičeni investitorji, ki odkupijo oziroma pridobijo le del kapitalskih oziroma poslovnih deležev pravne osebe in nadaljujejo obstoječo dejavnost.
V primeru začetka stečajnega postopka zoper pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki je z odločbo oproščen plačila za uporabo stavbnega zemljišča, pristojni organ Občine Tržič prijavi terjatev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v stečajno maso.
V primeru delne realizacije odprtja novih delovnih mest, se upošteva zgoraj navedena tabela z razredi in leti oprostitve.
Gospodarski subjekt mora zaradi pridobitve odločbe o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri Uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občinske uprave občine Tržič vložiti vlogo in ji priložiti redni izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od 60 dni ali obrtno dovoljenje, podatke in dokazila o številu novih delovnih mest, ki jih bo gospodarski subjekt odprl in novo uporabno dovoljenje.
Vloge za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča obravnava posebna petčlanska komisija, ki jo imenuje župan Občine Tržič skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Komisija izda odločbo, ki jo podpiše predsednik komisije. Zoper odločbo je dopustno vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča župan Občine Tržič. Pravnomočno odločbo se posreduje Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance, Davčni upravi Republike Slovenije, in sicer davčnemu uradu, ki je pristojen za območje Občine Tržič (v nadaljevanju: davčni urad).
Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občinske uprave občine Tržič spremlja realizacijo nove investicije z vidika odpiranja novih delovnih mest. Če Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občinske uprave občine Tržič po izteku dobe, v kateri je gospodarski subjekt oproščen plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ugotovi, da nova delovna mesta niso odprta, mora to sporočiti komisiji, ki izda odločbo na podlagi katere mora investitor v odločbi določenem roku plačati celotni znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z zakonskimi zamudnimi obresti, katerega je bil oproščen. To odločbo se po pravnomočnosti posreduje davčnemu uradu. Davčni urad mora iz tega razloga za investitorja, ki je z odločbo oproščen plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vsako leto izdati odmerno odločbo in v njej navesti znesek oprostitve.

Plačevanje nadomestila se na pisno vlogo stranke za dobo 5 let oprosti zavezanca, ki je fizična oseba in kupi stanovanje v novozgrajenem večstanovanjskem objektu kot posamezen del stavbe ali zgradi družinsko stanovanjsko hišo, če je ob ceni stanovanja oziroma v dokazljivem delu v ceni stanovanja ali za gradnjo družinske stanovanjske hiše Občini Tržič plačal stroške za opremljanje stavbnega zemljišča (odločba občine o odmeri komunalnega prispevka). Doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči z dnem pravnomočnosti odločbe o oprostitvi, ki jo v upravnem postopku izda pristojna notranja organizacijska enota Občinske uprave občine Tržič.

Neuporaba posameznih stanovanjskih ali poslovnih prostorov objekta ni razlog za oprostitev plačila nadomestila.
Nezmožnost plačevanja zaradi gmotnega položaja zavezanca se obravnava po predpisih, ki urejajo socialno področje.

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Tržič določi do konca leta za naslednje leto Občinski svet občine Tržič s sklepom in je lahko različna za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče ter za nezasedene poslovne prostore.
Če Občinski svet občine Tržič ne sprejme vrednosti točke za naslednje leto, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje leta pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja.

Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence, ki jih Občini Tržič posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije.
Zavezanci so dolžni Občini Tržič in pristojnemu davčnemu organu v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti podatke in obvestila, ki so pomembni za odmero nadomestila kot so: sprememba zavezanca, spremembo vrste dejavnosti ali namembnosti, spremembo poslovne ali stanovanjske površine, spremembo stalnega prebivališča oziroma naslova, kjer sprejemajo poštne pošiljke. Če zavezanci ne sporočijo spremembe, se za odmero uporabijo podatki, s katerim razpolagata Občina Tržič in pristojni davčni organ, ki se lahko pridobijo brez sodelovanja zavezanca.
Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko je nastala sprememba.
Pristojna notranja organizacijska enota Občinske uprave občine Tržič lahko zavezanca pozove naj ji pisno sporoči podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila po tem odloku. V primeru, da se podatki, ki jih sporoči zavezanec, razlikujejo od podatkov, ki jih Občini Tržič posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije, pristojna notranja organizacijska enota Občinske uprave občine Tržič v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovi dejansko stanje.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ na podlagi podatkov iz evidence o stavbnih zemljiščih, ki jo pristojnemu davčnemu organu posreduje Občina Tržič, lahko pa tudi na podlagi podatkov, ki jih dobi neposredno od zavezanca ali po uradni dolžnosti, če ji to dovoljuje zakon ali podzakonski predpis.
Na podlagi javnega pooblastila in medsebojne pogodbe lahko za račun Občine Tržič evidenco o stavbnih zemljiščih vzpostavi in pristojnemu davčnemu organu posreduje pooblaščena gospodarska družba, ki za to izpolnjuje tehnične in kadrovske pogoje.
Izterjavo zavezancev po tem odloku opravlja pristojni davčni organ po zakonu o davčnem postopku.

Glede postopka za odmero in pobiranje, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, delnega odpisa, odloga plačila nadomestila in obročnega odplačevanja se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
Pristojni davčni organ je dolžan o pritožbah zavezancev obvestiti Občino Tržič.
Pristojni davčni organ je dolžan pred odpisom zaradi neizterljivosti, delnim odpisom, odlogom plačila in podobnih posegih v prihodek Občinskega proračuna od občine Tržič predhodno pridobiti dovoljenje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpekcija, pristojna za javne finance in Nadzorni odbor občine Tržič.

Zavezanec, ki ne sporoči spremembe podatkov, potrebnih za odmero ali na zahtevo pristojne notranje organizacijske enote Občinske uprave občine Tržič ne sporoči pisno podatkov po 15. členu tega odloka ali sporoči nepravilne ali lažne podatke, stori prekršek in se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo 200.000 SIT;
– posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti z denarno kaznijo 150.000 SIT;
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 60.000 SIT;
– posameznik z denarno kaznijo 60.000 SIT.

Vrednost točke po določbah 14. člena tega odloka za leto 2004 znaša 0,048 SIT.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/87 ter Uradni list RS, št. 85/97, 101/99, 2/01, 93/01, 23/02 in 63/03).
Postopki, pričeti pred dnem uveljavitve tega odloka, ki še niso pravnomočno zaključeni, se končajo po določbah tega odloka.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.