Na podlagi 46. člena v zvezi s 60. členom zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odl. US, 33/00 – odl. US, 87/01, 47/02, 67/02 in 110/02 – ZGO-1) je Vlada Republike Slovenije sprejela

1. V pravilih službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 49/96, 111/00 in 52/01) se v vseh točkah besedi “bojna pripravljenost“ nadomestita z besedo “pripravljenost“ v ustreznem sklonu, besedi “dnevno povelje“ se nadomestita z besedama “dnevni ukaz“ v ustreznem sklonu in besedi “protipožarna zaščita“ se nadomestita z besedama “požarna zaščita“ v ustreznem sklonu.
V vseh točkah pravil službe se pod izrazom “čin“ razume tudi ustrezen razred vojaškega uslužbenca.
2. V 1. točki v drugem odstavku se za besedama “uporabljajo v“ doda besede “izrednem stanju in v“.
3. V 2. točki v prvem odstavku se na koncu besedila doda stavek, ki se glasi:
“Pravila službe se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe, ki delajo v Slovenski vojski, če s predpisi posamezno vprašanje ni drugače urejeno.“.
Spremeni se drugi odstavek tako, da se glasi:
“Pravila službe se uporabljajo tudi za opravljanje vojaške službe v zavezništvu, pri izvrševanju mednarodnih obveznosti ali drugih nalog v drugih državah in mednarodnih organizacijah, če z mednarodno pogodbo ali posebnim predpisom posamezno vprašanje ni drugače urejeno.“.
Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
“V teh pravilih službe uporabljeni izrazi vojak, podčastnik, častnik in drugi izrazi, zapisani v moškem spolu, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.“.
4. V 3. točki v drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
“Službeni čas za pripadnike stalne sestave je delovni čas, ki so ga dolžni prebiti pri opravljanju vojaških dolžnosti, vključno s predpisanim delom v posebnih delovnih pogojih.“.
5. V 9. točki se spremenita četrti in peti odstavek tako, da se glasita:
“Višja je tista vojaška oseba, ki opravlja višjo vojaško dolžnost.
Nižja je tista vojaška oseba, ki opravlja nižjo vojaško dolžnost.“.
V šestem odstavku se besede “Osebni in naslovni čini“ nadomestijo z besedami “Čini in razredi“.
6. V 11. točki v prvem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: “Za vsak nastop v javnosti morajo pridobiti soglasje nadrejenega oziroma druge pristojne osebe, če je tako predpisano.“.
7. V 12. točki se na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: “Ugovore, prošnje, pritožbe in druge vloge po službeni poti vlagajo tudi civilne osebe, ki delajo v vojski.“.
8. V 13. točki se spremeni prvi stavek tako, da se glasi:
“Pripadnik Slovenske vojske se sme pogovarjati o službenih zadevah s predstavniki drugih držav v okviru pooblastil.“.
9. V 14. točki se v prvem odstavku na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: “Sestanki se sklicujejo tudi na pobudo podrejenih.“.
Črtata se drugi in tretji odstavek.

10. V 16. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“16. Vojaške osebe, ki se zaradi nastalih vojnih razmer ločijo od svoje enote, se morajo priključiti najbližji enoti Slovenske vojske ali zavezniški enoti in se v njeni sestavi bojevati, dokler se ne vrnejo v svojo enoto.“.
11. V 18. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“18. V skrajni nuji lahko vojaška oseba, ki ni mogla napraviti pisne oporoke, izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama, praviloma vojaškima osebama. Priči morata oporoko zapisati ter jo takoj izročiti poveljniku čete, njej enake ali višje enote, ta pa mora poskrbeti, da se čimprej izroči pristojnemu sodišču.
Med izrednim ali vojnim stanjem lahko vojaški osebi sestavi oporoko po določbah zakona, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, poveljnik čete, njej enake ali višje enote, vojaški duhovnik s privolitvijo poveljnika ali kdo drug v prisotnosti poveljnika, jo podpiše in jo do preteka veljavnosti hrani kot uradni dokument.
Če pripadnik Slovenske vojske, ki pričakuje svojo skorajšnjo smrt, izrazi željo po verskem obredu, mu jo poveljujoči izpolni, če je to mogoče glede na nastale razmere. Če je prisoten vojaški duhovnik ustrezne veroizpovedi, mu nudi oporo in mu podeli zakramente, če pripadnik Slovenske vojske tako želi.“.
12. V 19. točki se v prvem odstavku besede “poveljniki operativnih poveljstev“ nadomestijo z besedami “poveljnik sil ter drugi poveljniki, ki jih pooblastita“.
13. V 22. in 23. točki se besedilo spremeni tako, da se glasita:
“22. Vojaške osebe:
– izražajo pripadnost svoji enoti, Slovenski vojski in Republiki Sloveniji;
– negujejo tovarištvo v enoti in moštvu;
– spoštujejo in upoštevajo pravice in dolžnosti drugih vojaških oseb;
– s svojim zgledom in delom pozitivno vplivajo na podrejene in sotovariše;
– se trudijo opravljati svoje delo brez napak;
– so vztrajne in dosledne pri izvajanju nalog;
– skrbijo za podrejene;
– pomagajo družinam podrejenih, če to podrejeni ali njegova družina želi.
23. Pripadniki Slovenske vojske morajo biti častni, pošteni, korektni in realni ter ne prikrivajo nadrejenim in sotovarišem stanja v enotah v katerih so, niti razmer in situacije, v kateri se nahajajo.
Nadrejeni morajo podrejenim zagotavljati čim boljše pogoje za delo in od njih zahtevati dosledno izvrševanje nalog.
Pripadniki Slovenske vojske dosledno spoštujejo vojaško disciplino.
Podrejeni ne razpravljajo o odločitvah nadrejenih, razen kadar so k temu poklicani oziroma, če je to v skladu s temi pravili.
Podrejeni lahko nadrejenega diskretno opozorijo na očitne napake v zvezi z opravljanjem službe.“.
14. V 24. točki se drugi stavek nadomesti tako, da se glasi:
“Nadrejenemu na primeren način predlagajo pobude za boljše delo. Nadrejeni je dolžan odgovoriti na prejeto pobudo.“.
15. V 25. točki se za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
“Čustvena razmerja, kot je ožje prijateljstvo, zunajzakonska in zakonska zveza in podobno, se med službenim časom ne smejo izražati in ne vplivati na opravljanje službe.“.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
16. V 30. točki se v drugem odstavku v prvem stavku za besedama “službenim časom“ postavi pika in črta besedilo v nadaljevanju stavka.
17. V 33. točki se v prvem odstavku na koncu besedila doda stavek, ki se glasi:
“Ženske lahko zaradi nosečnosti opravljajo vojaško službo v civilni obliki po predhodni odobritvi poveljnika čete, njej enake ali višje enote.“.
18. V 34. točki se spremeni besedilo tako, da se glasi:
“34. Vojaške osebe morajo biti urejeno oblečene, obrite in ostrižene. Vojaške osebe imajo lahko brke in brado. Brada in brki morajo biti kratko pristriženi, redno negovani in urejeni. Brki ne smejo segati čez zgornjo ustnico. Dlake brade in brkov ne smejo biti krajše od 5 mm in ne daljše od 20 mm oziroma ne smejo segati čez zgornji gumb srajce. Drugi deli obraza morajo biti gladko obriti. Lasje morajo biti čisti, pri moških kratko pristriženi. Pri pokončni drži glave zadaj ne smejo segati čez vrh ovratnika in ne smejo ovirati nošenja pokrivala. Zalizci morajo biti pristriženi pravokotno in lahko segajo največ do sredine ušes. Pri ženskah v bojni uniformi morajo biti lasje speti tako, da pri pokončni drži glave zadaj ne segajo čez vrh ovratnika in ne smejo ovirati nošenja pokrivala. Ličenje ne sme biti vpadljivo. Nohti morajo biti kratko pristriženi in pri nošenju bojne uniforme so lahko lakirani le z lakom nevtralne barve. Lasje so lahko obarvani le v naravnih barvah las.
Lasje, brki in brada morajo biti urejeni tako, da vojaške osebe ne motijo pri uporabi zaščitne maske in drugih osebnih zaščitnih sredstev.
O primerni urejenosti, določeni s temi pravili, odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.
Civilne osebe, ki delajo v vojski, skrbijo za svojo urejenost in se prilagajajo posebnostim službe v vojaških enotah in poveljstvih kjer delajo.“
19. V 35. točki se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
“Vojaške osebe ne smejo uporabljati zasebnih mobilnih telefonov in sončnih očal, če bi s tem motile ali onemogočile varno izvedbo službenih nalog, o čemer odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.
Vojaške osebe se lahko v uniformi udeležijo verskih obredov.“.

20. V 36. točki se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi:
“Za običajni nakit po teh pravilih se šteje zlasti zaročni ali poročni prstan, verižica okoli vratu in pri ženskah običajni uhani v ušesih. Pri opravljanju nalog v bojni uniformi praviloma ne smejo nositi uhanov. “.
21. V 38. točki se črta tretji stavek.
Doda se drugi odstavek, ki se glasi:
“Poveljujoči vedno določi svojega namestnika in uredi pristojnost poveljevanja za dve stopnji nižje.“.
22. V 41. točki se spremeni besedilo tako, da se glasi:
“41. Akti poveljevanja, ki jih izdajajo načelnik Generalštaba Slovenske vojske in drugi poveljniki, so direktive, odločitve, načrti, standardni operativni postopki, ukazi in povelja.
Z direktivo se določajo širše naloge, organizacijske in druge rešitve ter postopki in načini za njihovo uresničevanje v daljšem časovnem obdobju. Direktive praviloma izdajajo načelnik Generalštaba Slovenske vojske, poveljnik sil ter osebe, ki jih pooblastita.
Z odločitvijo se konkretno določa ali ureja ravnanje ali ukrepanje v določenih razmerah, času in prostoru.
Z načrtom se določajo organizacijske, kadrovske, tehnične in druge možnosti, cilji ali naloge, rešitve in aktivnosti za določeno poveljstvo ali enoto oziroma delo in uporabo enot.
Standardni operativni postopek je akt poveljevanja, s katerim poveljnik predpisuje način izvedbe aktivnosti. Z njim določa postopke običajnih opravil ali postopke pri izvedbi bojnih nalog, s katerimi želi zagotoviti usklajenost izvedbe nalog v podrejenih enotah.
Z ukazom se urejajo celovite aktivnosti povezane z delom ali uporabo enot. Ukaz se praviloma izdaja pisno.
S poveljem se določa konkretno ravnanje vojaških oseb. Izdaja se kratko in praviloma ustno.“.
23. V 42. točki se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
“Način, obliko in vsebino pisnih ukazov se ureja s pravili štabnega dela in drugimi akti.“.
24. V 43. točki se v prvem odstavku beseda “ukazovalno“ nadomesti z besedo “poveljevalno“.
V drugem odstavku se za besedo “višji“ črta besede “po činu ali položaju“.
25. V 47. točki se beseda “Nadrejeni“ nadomesti z besedami “Poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote“.
26. V 48. točki se v prvem odstavku beseda “subordinacije“ nadomesti z besedo “enostarešinstva“.
27. V 52. točki se v drugem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Podrejeni izvrši ukaz tudi, če ne razume njegovega širšega pomena in namena. Nadrejeni po potrebi razloži, zakaj je izdal ukaz. Razlaga je pomoč za izvedbo ukaza.“.
28. V 53. točki se za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
“Na način, določen v prejšnjem odstavku, ravna tudi podrejeni, ki je prejel ukaz, za katerega je prepričan, da njegova izvršitev pomeni storitev prekrška. Izjemoma sme podrejeni odkloniti izvršitev takega ukaza, če bi bilo neposredno ogroženo njegovo življenje.“.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
29. V 55. točki se črta zadnji stavek.

30. V 56., 57., 58. in 59. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“56. Nadrejeni izda ukaz neposredno podrejenemu. Kadar ni navzoča neposredno nadrejena vojaška oseba in je potrebno nalogo hitro izvršiti ter je ni mogoče odložiti (na primer v boju ali kadar je treba obnoviti organizacijo poveljevanja, vzpostaviti predpisano vojaško disciplino in red), so vojaške osebe dolžne izvršiti ukaz najvišje vojaške osebe.
57. Nadrejena vojaška oseba lahko izjemoma izda ukaz tudi brez seznanitve neposredno podrejenega, nižje podrejenemu (npr. skupini izvidnikov lahko izda ukaz za nalogo neposredno poveljnik brigade). Tisti, ki je dobil ukaz neposredno od višjega poveljnika, mora ukaz izvršiti in o tem obvestiti svojega neposredno nadrejenega takoj, ko je to mogoče.
58. O izvršitvi vsakega ukaza je treba poročati tistemu, ki je ukaz izdal takoj, ko je to mogoče.
59. Vojaška oseba, ki dobi ustno povelje in ga razume, to pove z besedo “razumem“ ter začne ukaz izvrševati. Če ukaza ne razume, lahko prosi za pojasnilo.“.
31. V 60. točki se v prvem odstavku za besedami “ga mora o tem obvestiti“ črta pika in doda besede “takoj, ko je to mogoče“.
32. V 64. točki se črtata besedi “poznavanja in“.
33. V 66. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“66. Vojaške osebe se pozdravljajo z vojaškim pozdravom. Nižji glede na položaj ali čin oziroma razred, pozdravi višjega glede na položaj ali čin oziroma razred.
Vojaki brez ali z enakim činom se med seboj niso dolžni pozdravljati z vojaškim pozdravom.
Vojaške osebe pozdravljajo, ko nosijo pokrivalo ali so brez njega.
Na način, določen v tej točki, se pozdravljajo tudi pripadniki tujih oboroženih sil.“.
34. Črta se 68. točka.
35. Besedilo 69. točke se spremeni tako, da se glasi:
“69. V zaprtih službenih prostorih se vojaške osebe medsebojno pozdravijo ob prvem prihodu na delovno mesto ali v prostor ter ob odhodu.“.
36. V 70. točki se besede “čete, njemu enake ali višje enote oziroma nadrejenega poveljstva“ nadomesti z besedo “enote“.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Po potrebi ob prihodu poveljnika najstarejši po položaju poroča.“.
37. V 73. točki se v prvem odstavku črta besedi “in mirovnih“.
38. V 74. točki se črta drugi stavek.
39. V 75. točki se v prvem odstavku spremenita prva in enajsta alinea tako, da se glasita:
“– v postroju, razen poveljujočih;
– če opravljajo stražarsko ali drugo podobno službo razen, če to ni posebej predpisano;“.

40. V 76. točki se doda peti odstavek, ki se glasi:
“V času dviganja in spuščanja zastave ter med igranjem državne himne ali himne Slovenske vojske, v vojaških objektih praviloma ni dovoljeno gibanje oseb in vozil.“.
41. V 78. točki se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Vojaške osebe se med seboj vikajo, razen neposredno podrejenih in nadrejenih, če tako dovoli nadrejeni, ter vojaških oseb, ki so na enakem položaju.“.
Drugi odstavek se črta.
42. V 79. in 80. točki se besedilo spremeni tako, da se glasita:
“79. Pripadniki Slovenske vojske se naslavljajo:
– civilne osebe z “gospa“ ali “gospod“;
– kandidati za vojake v Centru za usposabljanje s “kandidat”;
– vojaki in mornarji s činom ali “vojak“ oziroma “mornar“;
– podčastniki in častniki s činom;
– vojaški uslužbenci z “uslužbenec“ ali dolžnostjo;
– generali vseh stopenj z “general”;
– admirali vseh stopenj z “admiral”;
– nadrejeni se lahko naslavlja s položajem in priimkom.
Za pripadnice Slovenske vojske se v prejšnjem odstavku navedeni nazivi uporabljajo v ženski obliki.
Vojaške osebe se naslavlja s činom in priimkom (npr. “stotnik Perko”). Če vojaška oseba ne ve, kako se piše druga vojaška oseba, jo lahko naslovi s činom ali dolžnostjo. Neposredno nadrejeni pri naslavljanju vojaka doda še vojakov priimek (npr. “vojak Kovač“).
80. Nadrejeni ali višji nadrejeni smejo podrejenega poklicati ali ga nasloviti po položaju ali dolžnosti (npr. “Poveljnik druge čete, takoj se javite dežurnemu častniku!” ali “Dežurni prve čete, naprej!”).“.
43. V 83. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“83. Pripadnik Slovenske vojske, ki pride v novo poveljstvo ali enoto, se mora najprej javiti in predstaviti poveljniku enote.
Vojaki se javljajo poveljniku čete ali njej enake enote.“.
44. V 85. točki se na koncu doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Organiziranje slovesnih obedov in podobnih aktivnosti se določa z aktom, ki ureja vojaški protokol.“.
45. V 86. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“86. Poveljnika enote enakega ali višjega položaja, vedno pričaka poveljnik enote, v katero je prišel na obisk, na vhodu v poveljstvo enote.
Kadar pridejo v enoto vojaške osebe nadrejenih poveljstev na najavljeni službeni obisk, jih po opravljenem obisku sprejme poveljnik enote na kratek razgovor. Vojaške osebe poveljnika seznanijo s povzetki ugotovitev in zaključkov, ki jih bodo prenesle nadrejenemu.
Vojaške osebe morajo svoj prihod v poveljstvo ali enoto vedno najaviti. Sprejme jih tisti, h kateremu so namenjene.“.
46. V 89. in 90. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“89. Poveljniki enot, h katerim prihajajo na obisk župani, jih pričakajo na vhodu v poveljstvo oziroma na kraju prireditve, če so bili vabljeni na prireditev, ali za to pooblastijo podrejenega. O delovnih obiskih županov, poveljniki obvestijo nadrejenega.
90. Obiske tujih ministrov za obrambo, obrambnih ali vojaških delegacij oziroma enot drugih vojska ter mednarodnih organizacij, organizirajo kabinet ministra za obrambo, Generalštab Slovenske vojske in pristojna poveljstva.
Kabinet ministra za obrambo in Generalštab Slovenske vojske usklajujeta mesečne programe obiskov iz prejšnjega odstavka.“.
47. V 92. točki se v prvem in drugem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Poveljstvo ali enota se mora odzvati vabilu na sodelovanje na državnih slovesnostih in lokalnih praznovanjih, kadar jih organizira lokalna skupnost.
Prireditve iz prejšnjega odstavka se udeležijo vojaške osebe iz poveljstva ali enote po odločitvi poveljnika. Delegacija je v službenih ali slovesnih uniformah.“.
48. V 93. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“93. Razpored vabljenih na vojaških prireditvah se določa z aktom, ki ureja vojaški protokol.“.
49. V 97. točki se doda drugi odstavek, ki se glasi:
“Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za civilne osebe, ki delajo v vojski.“.

50. V 101. točki se v prvem odstavku besedi “vojaškim osebam“ nadomestita z besedami “pripadnikom Slovenske vojske“.
V drugem odstavku se črta besedi “vojaški osebi -“.
51. V 103. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“103. Vojaki na vodnih sestankih izberejo svojega zaupnika, ki na uradnih razgovorih poveljniku voda posreduje mnenja o aktualnih vprašanjih dela in življenja v vodu.
Vodni zaupnik lahko sodeluje na uradnih razgovorih vojakov s poveljnikom voda, če to vojak želi.
Poveljnik voda vodnega zaupnika lahko vpraša za mnenje k posameznim ugovorom, pritožbam ali prošnjam, če je varovana zasebnost vlagatelja ugovora, pritožbe ali prošnje.
Vodni zaupniki izmed sebe izberejo četnega zaupnika, ki ima enako vlogo na ravni čete, kot vodni zaupnik v vodu.
Vodni zaupnik lahko zahteva uradni razgovor po potrebi pri poveljniku voda oziroma četni zaupnik pri poveljniku čete.“.
52. V 110. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“110. Vojaško strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje se izvaja v skladu z letnimi načrti in programi v Slovenski vojski, Ministrstvu za obrambo ali v šolah drugih držav.“.
53. Črtajo se 111., 112., 113. in 114. točka.
54. Spremeni se podnaslov “11. RAZPOREJANJE NA DRUGE DOLŽNOSTI IN PODALJŠEVANJE POGODB O ZAPOSLITVI“ tako, da se glasi
“11. RAZPOREJANJE NA DRUGE DOLŽNOSTI“.
55. Črtajo se 116., 117., 118., 119., 120. in 121. točka.
56. Črtajo se 123., 124., 125. in 126. točka.
57. V 127. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“127. Dodelitve enot se izvajajo zaradi določenih nalog v skladu s pravili za urejanje pristojnosti poveljevanja.“.
58. Spremeni se podnaslov “13.2 Disciplinski postopek zoper vojake med služenjem vojaškega roka in pripadnike rezervne sestave med vojaško službo“ tako, da se glasi
“13.2 Disciplinska in odškodninska odgovornost med vojaško službo“.
59. V 131. točki se v prvem odstavku beseda “hujših“ nadomesti z besedo “škodljivih“, v drugem odstavku pa beseda “hujše“ z besedo “škodljive“.

60. V 133. točki se v prvem odstavku za besedama “prisoten tudi“ doda besedi “vodni ali“.
61. V 134. točki v drugem odstavku se beseda “hujših“ nadomesti z besedo “škodljivih“.
62. V 136. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“136. Zoper disciplinski ukrep se lahko vojaška oseba pritoži v treh dneh od dneva, ko ji je bil ukrep izrečen. Pritoži se po službeni poti nadrejenemu osebe, ki je ukrep izrekla in ta o pritožbi odloči. Če je treba, lahko tisti, ki odloča, za pripravo predloga odločitve imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo vojaške osebe z enakim ali višjim činom, kot ga ima storilec. Komisija mora predlog odločitve posredovati tistemu, ki jo je imenoval, praviloma v treh dneh. Njegova odločitev o pritožbi je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva.
Disciplinski ukrep se izvrši, ko postane odločitev o izreku dokončna.“.
63. V 140. točki se za besedo “enote“ postavi pika in črta besedilo v nadaljevanju stavka.
64. V 141. točki se v prvem odstavku za besedama “postrojem enote“ postavi pika in črta besedilo v nadaljevanju stavka.
V drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
“Enoto, v katero se kaznovani premesti, določi tisti, ki je izrekel ukrep, samostojno ali v soglasju z nadrejenim.“.
65. V 142. točki se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
“Ukrep se razglasi pred postrojem enote.“.
66. V 145., 146., 147. in 148. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“145. Disciplinski postopek zoper vojaške osebe, pripadnike stalne sestave Slovenske vojske, se uvede s pisnim sklepom, ki ga izda načelnik Generalštaba Slovenske vojske na lastno pobudo ali na predlog nadrejenega vojaški osebi, za katero obstaja utemeljen sum, da je kršila vojaško disciplino.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka se ne pošilja po službeni poti, ampak se pošlje načelniku Generalštaba Slovenske vojske neposredno.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda tudi Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo, inšpektor za obrambo oziroma poveljnik voda, njemu enake ali višje enote vojaške policije.
Določbe teh pravil se smiselno uporabljajo tudi za ugotavljanje disciplinske odgovornosti civilnih oseb, ki delajo v vojski.
146. V primeru, če načelnik Generalštaba Slovenske vojske pooblasti v skladu z zakonom o obrambi določeno osebo za vodenje in odločanje o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji, se postopek uvede s pisnim sklepom, ki ga izda pooblaščena oseba.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko izda pooblastilo za vsak primer posebej, lahko pa z ukazom prenese pristojnost odločanja o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji na poveljnike bataljonov, njim enakih ali višjih enot. Šteje se, da je tako pooblastilo načelnik Generalštaba Slovenske vojske izdal, ko je razglašeno izredno ali vojno stanje.
147. Vsakdo lahko obvesti o sumu kršitve vojaške discipline neposredno nadrejenega vojaški osebi, za katero obstaja sum, da je kršila vojaško disciplino. Če obvestilo prejme nepristojna oseba, ga mora najkasneje v treh dneh posredovati pristojni osebi.
Pristojna oseba mora obvestilo proučiti in ugotoviti ali obstaja utemeljen sum kršitve vojaške discipline. Če ugotovi, da utemeljen sum obstaja, mora pripraviti predlog za uvedbo postopka iz prejšnje točke. Če ugotovi, da ne obstaja utemeljen sum kršitve vojaške discipline, mora o tem najkasneje v 30 dneh obvestiti tistega, ki je posredoval obvestilo.
148. Predlog za uvedbo disciplinskega postopka mora biti pisen, obrazložen z navedbo dokazov, in dan v roku, ki omogoča izvedbo postopka na prvi in drugi stopnji znotraj zastaralnih rokov.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske odloči o prenosu pooblastila za odločanje o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji v posamičnem primeru praviloma v roku 7 dni oziroma v roku, ki omogoča izvedbo postopka znotraj zastaralnih rokov.
Roki, določeni v prejšnji in tej točki, niso prekluzivne narave.“.
67. Za 148. točko se doda novo podpoglavje 13.4, ki se glasi:
“13.4 Disciplinski postopek zaradi kršitve vojaške discipline zoper pripadnike Slovenske vojske v izrednem ali vojnem stanju oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi“.
Dosedanje predpoglavje 13.4 se preštevilči in postane podpoglavje “13.5 Odškodninska odgovornost“.
68. Za 148. točko se dodajo nove točke 148.a, 148.b, 148.c, 148.č, 148.d, 148.e, 148.f, 148.g, 148.h in 148.i, ki se glasijo:
“148.a Disciplinski postopek se v izrednem in vojnem stanju oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi, če je to mogoče, izvede tako kot v miru. Kadar pa to iz objektivnih razlogov ni mogoče, se disciplinski postopek izvede po postopku, določenem s temi pravili.
Če zaradi nastalih bojnih in podobnih razmer ni mogoče opraviti posameznega dejanja v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti, se postopek prekine. V času prekinitve postopka zastaralni roki ne tečejo.
148.b Ob razglasitvi izrednega stanja ali vojnega stanja oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi so za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zaradi lažjih kršitev vojaške discipline pristojni poveljnik voda, njemu enake ali višje enote.
148.c Oseba, ki je pooblaščena za vodenje in odločanje v posameznem disciplinskem postopku (v nadaljnjem besedilu: disciplinski organ), mora izdati sklep o uvedbi disciplinskega postopka v roku 24 ur od prejema pooblastila oziroma v 48 urah od trenutka, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca, če razmere to dopuščajo, vendar najkasneje v 7 dneh. Po preteku 3 mesecev, ko je bila kršitev storjena, ni mogoče uvesti disciplinskega postopka.
S sklepom o uvedbi disciplinskega postopka disciplinski organ razpiše tudi disciplinsko obravnavo. Vročitev sklepa vojaški osebi, za katero obstaja utemeljen sum kršitve vojaške discipline, se šteje tudi za vročitev vabila na disciplinsko obravnavo.
Priče se na disciplinsko obravnavo vabijo pisno, neposredno ali preko telekomunikacijskih sredstev, o čemer je disciplinski organ dolžan narediti uradni zaznamek, ki se šteje tudi kot dokaz o vročitvi.
Sindikat se obvesti o izvedenih disciplinskih postopkih in o izrečenih disciplinskih ukrepih, ko prenehajo stanja iz 148.a točke teh pravil.
148.č Disciplinska obravnava mora biti izvedena v roku 3 dni od izdaje sklepa o uvedbi disciplinskega postopka.
Na disciplinski obravnavi mora biti vojaški osebi omogočeno, da se izjasni o očitanih kršitvah in da poda zagovor. Ostali dokazi kot so zaslišanja prič, listine, materialni dokazi in podobno pa se izvedejo, v skladu z nastalimi razmerami.
148.d Disciplinski organ mora najkasneje v 5 dneh po koncu disciplinske obravnave izdati pisno odločbo o disciplinski odgovornosti, če je to mogoče. Če to ni mogoče, se kopija zapisnika z disciplinske obravnave šteje za pisni odpravek odločbe, ki se vojaški osebi, zoper katero je bil voden postopek, vroči ob zaključku zadeve.
Zapisnik se šteje za pisni odpravek odločbe, če vsebuje:
– datum, uro in kraj izvedbe disciplinske obravnave;
– imena in priimke ter čin ali razred pooblaščene osebe, vojaške osebe v postopku in zapisnikarja;
– pravno kvalifikacijo očitane kršitve;
– zagovor vojaške osebe v postopku;
– navedbe prič, če so bile zaslišane;
– povzetek vsebin listin, če so bile uporabljene kot dokaz;
– odločitev o odgovrnosti, pri čemer mora biti navedena pravna kvalifikacija tiste kršitve, za katero je bila vojaška oseba spoznana za odgovorno, olajševalne in oteževalne okoliščine, ki so bile upoštevane pri izreku ukrepa, ukrep, način izvršitve ukrepa in navedba, da je bila vojaška oseba seznanjena s pravico do ugovora in rokom ter postopkom za vložitev ugovora;
– podpis disciplinskega organa in vojaške osebe v postopku.
Zapor do 30 dni se obvezno izreče za težje kršitve vojaške discipline, določene v 1., 6., 7., 9., 10. in 12. točki četrtega odstavka 57. člena zakona o obrambi, za ostale težje kršitve vojaške discipline pa le, če so s kršitvijo nastale škodljive posledice.
148.e Ne glede na roke, določene s temi pravili, se vojaški osebi v izrednem ali vojnem stanju oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi, ne sme izreči disciplinski ukrep isti dan, ko se je zvedelo za kršitev in za storilca, ampak mora preteči najmanj 24 ur od takrat, ko se je zvedelo za kršitev in za storilca.
148.f Rok za ugovor je 3 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi odločbe oziroma po prejemu kopije zapisnika o disciplinski obravnavi.
148.g Vojaška oseba lahko zoper odločitev prvostopenjskega disciplinskega organa ugovarja pisno ali ustno oziroma preko telekomunikacijskih sredstev, o čemer je disciplinski organ dolžan narediti uradni zaznamek, ki ga posreduje v pisni obliki, če je to mogoče, če pa ni mogoče pa preko telekomunikacijskih sredstev enemu izmed članov disciplinske komisije Ministrstva za obrambo, ki je pristojna za odločanje na drugi stopnji. O tem se naredi uradni zazanamek. Vojaška oseba lahko vloži ugovor tudi neposredno članu disciplinske komisije.
V razmerah iz 148.a točke teh pravil so člani disciplinske komisije Ministrstva za obrambo, ki odloča na drugi stopnji, tudi poveljniki in namestniki poveljnikov bataljonov ter njim enakih ali višjih enot.
148.h V primeru ugovora zoper odločitev o disciplinski odgovornosti, predsednik disciplinske komisije ali član, ki je sprejel ugovor, skliče sejo tričlanskega senata najkasneje v 3 dneh od prejema ugovora.
Člani senata morajo imeti najmanj enak čin oziroma razred, kot ga ima vojaška oseba v postopku. Če razmere dopuščajo, je najmanj en član senata civilna oseba ali oseba, zaposlena v Ministrstvu za obrambo.
Senat mora v 5 dneh po obravnavi ugovora izdati pisno odločbo o odločitvi oziroma kadar to ni mogoče, se kopija zapisnika z odločitvijo šteje za pisni odpravek odločbe.
Senat praviloma odloča brez prisotnosti vojaške osebe, če pa razmere dopuščajo, lahko vojaška oseba neposredno na seji dopolni svoj ugovor.
148.i Vojaška oseba ima lahko ves čas disciplinskega postopka pooblaščenca.“
69. V 149. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“149. Pripadnik stalne sestave je odškodninsko odgovoren za protipravno povzročeno škodo, če jo povzroči pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti.
Za škodo iz prejšnjega odstavka, ki jo pripadnik stalne sestave povzroči tretji osebi, je nasproti tej osebi odškodninsko odgovorno Ministrstvo za obrambo.
Tretja oseba lahko kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od pripadnika stalne sestave, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno.
Določbe teh pravil o odškodninski odgovornosti se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe, ki delajo v vojski.“

70. Za 149. točko se dodajo 149.a, 149.b, 149.c, 149.č, 149.d in 149.e točka, ki se glasijo:
“149.a Če je s kršitvijo vojaške discipline nastala škoda, se lahko v disciplinskem postopku odloči tudi o odškodninski odgovornosti. Če bi bila z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti v disciplinskem postopku onemogočena hitra in učinkovita izvedba disciplinskega postopka, se o odškodninski odgovornosti odloči v posebnem postopku, določenem s temi pravili.
Za postopek odločanja o odškodninski odgovornosti in odškodnini se smiselno uporabljajo določbe zakona o obrambi in teh pravil o postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti, razen določb o zastaranju, za katere se uporabljajo splošni predpisi, če se vodi odškodninski postopek samostojno in se ne odloča o odškodninski odgovornosti v okviru disciplinskega postopka.
O odškodninski odgovornosti in povrnitvi škode odloča načelnik Generalštaba Slovenske vojske, ki lahko za odločanje o odškodninski odgovornosti pooblasti osebe, ki so z zakonom o obrambi določene kot osebe, ki so lahko pooblaščene za vodenje in odločanje o disciplinski odgovornosti pripadnika stalne sestave na prvi stopnji.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko izda pooblastilo za vsak primer ugotavljanja odškodninske odgovornosti posebej, lahko pa z ukazom prenese pristojnost odločanja o odškodninski odgovornosti na prvi stopnji na poveljnike bataljonov, njim enakih ali višjih enot.
Načelnik Generalštaba slovenske vojske lahko v zahtevnih primerih imenuje za ugotavljanje odškodninske odgovornosti na prvi stopnji najmanj tričlansko komisijo. Člani komisije so praviloma strokovnjaki s področja, ki omogoča strokovno in hitro ugotavljanje višine škode in odškodninske odgovornosti, eden od članov pa mora imeni najmanj enak čin kot pripadnik stalne sestave, katerega odškodninska odgovornost se ugotavlja. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske z imenovanjem članov komisije, imenuje tudi predsednika te komisije.
149.b Postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti se uvede z izdajo sklepa o uvedbi postopka.
V postopku o ugotavljanju odškodninske odgovornosti se obvezno opravi popis škode ter ugotovi vse okoliščine in razloge, zaradi katerih je škoda nastala, kot tudi izda sklep o ugotovitvi odškodninske odgovornosti po opravljeni odškodninski obravnavi.
149.c Na odškodninski obravnavi se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
– navedbo časa in kraja obravnave;
– imena udeležencev in zapisnikarja;
– navedbo vseh dokumentov, ki so pomembni za ugotovitev odškodninske odgovornosti;
– izjavo pripadnika stalne sestave, katerega odškodninska odgovornost se ugotavlja;
– ugotovitve in odločitev glede odgovornosti, višine škode ter povrnitve povzročene škode.
Pisni odpravek ugotovitev in odločitve se izdela kot sklep o ugotovitvi odškodninske odgovornosti in ni izvršilni naslov, kar se izrecno zapiše v sklep. Ministrstvo za obrambo lahko odškodninski zahtevek uveljavlja pri sodišču splošne pristojnosti.
149.č Zoper odločitev o odškodninski odgovornosti je mogoč ugovor v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. O ugovoru odloča komisija iz sedmega odstavka 57. člena zakona o obrambi.
149.d O višini in načinu poravnave škode, ki je povzročena Ministrstvu za obrambo, je mogoč pisni dogovor med osebo, ki je pooblaščena za ugotavljanje odškodninske odgovornosti oziroma posebno komisijo iz 149.a točke teh pravil, in povzročiteljem škode. Dogovor lahko obsega obročno vračilo škode, ki praviloma ne sme preseči 36 mesečnih obrokov.
Pisni dogovor je izvršilni naslov.
Če bi ugotavljanje višine škode povzročilo nesorazmerne stroške ali če bi povračilo škode bistveno poslabšalo socialni položaj vojaške osebe in njegove družine se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku ali se vojaško osebo v celoti oprosti poplačila škode.
149.e Za izplačano odškodnino za škodo, ki jo je vojaška oseba na delu ali v zvezi z delom naklepno povzročila tretji osebi, uveljavlja Ministrstvo za obrambo, ki je škodo izplačalo, regresni zahtevek za poplačilo celotne ali pavšalne odškodnine.“.
71. V 152. točki se v drugem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Nastanitveni objekti in prostori morajo omogočati ustrezno delovanje poveljstev in enot. Pred vojašnicami in določenimi drugimi vojaškimi objekti ter vojaškimi tabori v miru visita državna zastava in zastava Slovenske vojske.“.
72. Črta se 154. točka.
73. V 155. točki se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
“Vojaški objekti se uporabljajo tudi za športne, kulturne in druge podobne potrebe družinskih članov pripadnikov Slovenske vojske, o čemer odloča pristojni poveljnik.“.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
74. V 156. točki se v drugem odstavku besede “načelnik Generalštaba Slovenske vojske“ nadomesti z besedama “poveljnik sil“.
V drugem odstavku se spremeni zadnji stavek tako, da se glasi:
“V večjih vojašnicah se določi upravnik vojašnice, ki je podrejen poveljniku vojašnice.“
75. V 157. in 158. točki se spremeni besedilo tako, da se glasi:
“157. Dolžnosti poveljnika vojašnice so:
– določi hišni red;
– ureja izvajanje ukazanih ukrepov za pripravljenost in alarmiranje poveljstev in enot;
– ureja varstvo pri delu in na usposabljanju, požarno zaščito in ravnanje ob naravnih in drugih nesrečah;
– ureja in nadzoruje varovanje in vzdrževanje stavb, objektov, naprav in napeljav;
– določa enotam zborna mesta, dele dvorišča, ki jih posamezna enota uporablja, vadbišča, igrišča in drugo v vojašnici;
– ureja red in disciplino, varnostne ukrepe, prometni režim, notranjo službo, nadzor nad osebami, ki prihajajo in odhajajo iz vojašnice, ter način prijave strank, čas in mesto za obiske;
– ureja uporabo skupnih prostorov, objektov in naprav, določa mesto in način shranjevanja opreme in materiala posebne namembnosti ter določa skrbnike skupnih prostorov;
– ureja red in službo v vojaški restavraciji in jedilnici, v intendantskem servisu, ambulanti, stražnici, streliščih, vadbiščih in športnih objektih, v delavnicah in drugih objektih, ogrevanje in razsvetljavo prostorov, ureditev ter razsvetljavo vojašniškega dvorišča in vojašnice ter odvoz smeti in drugih odpadkov;
– v sodelovanju z vojaškim duhovnikom določa termine, materialne in prostorske možnosti za bogoslužje in pogovor;
– ureja varovanje objektov v skladu z enotnim sistemom varovanja in predpisi;
– določa druge ukrepe za red, disciplino in opravljanje vojaške službe v vojašnici.
158. Dolžnosti upravnika vojašnice so:
predlaga hišni red;
– izvaja ukrepe varstva pri delu in skrbi za izvajanje požarne zaščite;
– organizira in skrbi za vzdrževanje stavb, objektov, naprav in napeljav ter skrbi, da so okvare pravočasno odpravljene;
– nadzoruje uporabo skupnih in servisnih prostorov, objektov in naprav;
– predlaga zagotovitev reda in ureditev službe servisnih in drugih dejavnosti v vojašnici;
– skrbi za urejenost okoliša, vadbišč, strelišč, delavnic, parkirišč, za zunanjo razsvetljavo ter komunalno urejenost vojašnice;
– vodi register objektov in okolišev vojašnice, stroškovne in druge evidence ter predlaga poveljniku vojašnice rešitve v zvezi z uporabo prostorov, objektov, izrabo prostora in okolišev vojašnice.”.
76. V 160., 161., 162. in 163. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“160. Prostori morajo biti urejeni in čisti. Pri čiščenju in vzdrževanju prostorov sodelujejo pripadniki Slovenske vojske ter civilne osebe in službe.
161. Skupni prostori so namenjeni vsem zaposlenim v vojašnici. Določa jih poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote. V skupnih prostorih se lahko izvajajo določeni programi celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske.
162. V spalnici je treba vsaki vojaški osebi odrediti posteljo, ki je brez dovoljenja vodnega podčastnika ne sme zamenjati. Spalnice vojakov in vojakinj morajo biti ločene, če je to le možno.
163. Vse postelje morajo biti postlane na enak način. Vojaške osebe lahko počivajo na posteljah med popoldanskim odmorom in nočnim počitkom, sicer pa le, če jim je to odobreno.
Kadarkoli je mogoče, se spalnica prezrači, obvezno pa po vstajanju, pred popoldanskim odmorom in po njem ter pred začetkom nočnega počitka.
V spalnici vojaške osebe ne smejo kaditi, kuhati, greti jedi, jesti ali sušiti in čistiti oblačil, obutve ter orožja. V času, ki je namenjen nočnemu in popoldanskemu počitku, vojaške osebe v spalnicah oziroma izven njih ne smejo početi aktivnosti, ki bi motile počitek drugih.“.
77. V 166. točki se v prvem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Vodni podčastnik odredi starešino spalnice in njegovega namestnika.“.
78. V 169. točki se v prvem odstavku na koncu besedila črta pika ter postavi vejica in doda “v katerem morajo biti, če je le možno, ločeni prostori za ženske in moške.“.
V drugem odstavku se besede “poveljnik čete ali njej enake enote“ nadomesti z besedama “četni podčastnik“.
79. Podnaslov “3.4. Častniški in vojaški klub“ se spremeni tako, da se glasi:
“3.4. Prostori za prostočasne in interesne dejavnosti“.

80. V 170. in 171. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“170. V vojašnicah se določijo prostori za organiziranje in izvajanje prostočasnih in interesnih dejavnosti.
171. Prostor za prostočasne in interesne dejavnosti je prostor, v katerem pripadniki Slovenske vojske in njihove družine organizirajo družabno življenje, preživijo del prostega časa in izvajajo kulturne, športne in druge aktivnosti. V hišnem redu se določi tudi možnost sodelovanja civilnih oseb.
V prostorih iz prejšnjega odstavka je lahko strokovna knjižnica, medioteka, prostor za družabne igre in drugo.
Delo v prostorih iz te točke vodi upravnik, ki ga imenuje poveljnik vojašnice.“.
81. Za 171. točko se doda nov podnaslov, ki se glasi: “3.4.a Spominska soba“.
82. Za 171. točko in podnaslovom se doda 171.a točka, ki se glasi:
“171.a V vojašnici se določi prostor za spominsko sobo. Spominska soba je opremljena z dokumenti, slikami, priznanji, športnimi pokali in drugimi viri, ki predstavljajo zgodovino enot in poveljstev v vojašnici ter vojaško zgodovino okolja. Spominska soba se lahko uporablja tudi za predstavitve in razstave vojaških predmetov ter opreme in za protokolarne naloge enot.
Poveljnik vojašnice določi upravnika spominske sobe.“.
83. V 172. točki se črta peti odstavek.
84. V 175. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“175. Intendantski servis je v pristojnosti enote, ki je nosilec logistične oskrbe in ki skrbi za opremo, notranji red, organizacijo dela in poslovanje servisa.
Servis oskrbuje enote v vojašnici. V njem se:
– menja neustrezna intendantska oprema oseb, delovna in zaščitna oblačila ter oprema;
– organizira in izvaja osnovno vzdrževanje ter čiščenje obleke, obutve in pohištva;
– prevzema umazano perilo in obleka za pranje, kemično čiščenje ter vzdrževanje in vrača oprano perilo, čisto ter popravljeno opremo;
– izdaja potrebna sredstva za osebno higieno ter za čiščenje in vzdrževanje prostorov;
– izdaja in sprejema uniforme in drugo osebno opremo;
– organizira striženje vojaških oseb;
– organizira kopanje vojaških oseb, če to ni drugače zagotovljeno;
– omogoča likanje perila in druge osebne opreme vojaškim osebam;
– omogoča nakup opreme in pribora za vojaške osebe.
Storitve intendantskega servisa praviloma koristijo vojaške osebe v okviru vojašnice. Servis opravlja redne storitve po načrtu, izredne pa po naročilu. Izvajalci servisnih storitev so lahko tudi gospodarske družbe in druge organizacije, s katerimi Ministrstvo za obrambo sklene ustrezne pogodbe.
V določenih vojašnicah se lahko organizira tudi vojaška trgovina, v kateri pripadniki Slovenske vojske kupujejo zlasti dele intendantske opreme Slovenske vojske, opremo za prostočasne aktivnosti in drugo. Vojaško trgovino upravljajo lahko tudi gospodarske družbe in druge organizacije, s katerimi Ministrstvo za obrambo sklene pogodbo.
Delovni čas servisa in vojaške trgovine določa poveljnik vojašnice.“.
85. V 77. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“177. Dežurni vojašnice mora imeti primeren prostor in opremo za opravljanje dolžnosti.“.
86. V 181. točki se črtata četrti in peti odstavek.
87. V 182. točki se črta drugi odstavek.
88. V 184. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“184. Na dvorišču vojašnice pri glavnem vhodu visita državna zastava in zastava Slovenske vojske. Vojašnično dvorišče se uporablja za usposabljanje in druge aktivnosti.“.
89. V 189. točki se v drugem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Taborni prostor mora omogočati zagotavljanje osnovnih potreb za bivanje in delo, nemoten potek aktivnosti in varno uporabo obstoječih objektov v naseljih ter izven njih kot tudi nemoten umik enote iz tabora. Taborni prostor se ne sme določati v neposredni bližini spomeniških in drugih objektov varovanih po mednarodnem pravu.“.

90. V 190. točki se za tretjo alineo v drugem odstavku doda nova alinea, ki se glasi:
“– določi v miru dvig državne zastave prvi dan tabora in spust zadnji dan tabora;“.
91. V 192. točki se v prvem odstavku za besedo “okrepčevalnice“ doda besedi “samopostrežni aparati“.
92. V 197. točki se črta tretji odstavek.
93. V 198. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Osebe, odgovorne za vzdrževanje nepremičnin, morajo vsaj enkrat mesečno pregledati nepremičnine.“
94. Črta se 200. točka.
95. V 202. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“202. Vojaške osebe lahko med službenim časom odidejo izven vojašnice zaradi osebnih razlogov ali zaradi potreb službe. V primeru, če vojaške osebe želijo oditi iz vojašnice zaradi osebnih potreb, morajo pridobiti dovoljenje nadrejenega. Službene izhode vojaških oseb odredijo neposredno nadrejeni.
Vsak prihod oziroma odhod iz vojašnice se evidentira, praviloma z registrirno uro.“.
96. V 203. točki se drugi stavek spremeni in se glasi:
“Dežurnim enot mora biti omogočen dostop do prostorov.“.
97. Črta se 205. točka.
98. V 207. točki se v tretjem odstavku črta beseda “samostojnega“, besede “načelnik Generalštaba Slovenske vojske“ pa se nadomesti z besedama “poveljnik sil“.
99. V 211. točki se črta drugi odstavek.

100. V 212. točki se v drugem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Dolžnost dežurnega opravljajo vojaške osebe. Merila za določanje dežurnih, njihovo usposabljanje in preverjanje usposobljenosti določa poveljnik bataljona, njemu enak ali višji poveljnik.“.
101. V 214., 215. in 216. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“214. Vojaška oseba se lahko odredi le na eno listo za dežurstvo. Naloge dežurnih določi poveljnik sil.
Dežurni so oproščeni dela tisti dan, ko pridejo z dolžnosti dežurnega.
Dežurni morajo po predaji dežurstva nadaljevati delo, kadar so ukazani ukrepi za pripravljenost, kadar je v poveljstvu ali enoti alarm, med vojaškimi vajami, ob naravnih in drugih nesrečah, v razmerah, ki zahtevajo, da se začeto delo nadaljuje, ker bi njegova ustavitev oziroma prekinitev negativno vplivala na pripravljenost enote, povzročila materialno škodo oziroma spravila v nevarnost moštvo.
215. Vojaška oseba, ki je odrejena za dežurnega, se mora zadnji delovni dan pred sprejemom dežurstva pripraviti na izvajanje ter pregledati in preučiti ukaze in akte, s katerimi so urejene njegove dolžnosti.
Neposredno pred prevzemom dežurstva se mora seznaniti s stanjem v enoti in z novimi ukazi po katerih se mora ravnati ter prevzeti dokumente in stvari po seznamu, ki so v sobi dežurnega.
216. Dežurni ima praviloma pomočnika. Dežurni in pomočnik počivata izmenoma približno enako.
Dežurni je praviloma vedno tam, kjer je enota oziroma njen večji del, o čemer odloči poveljnik, kateremu je dežurni podrejen.
Dežurnemu in pomočniku se zagotovi prehrana.“.
102. V 217. točki se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Ob prihodu nadrejenega v službo mu dežurni poroča o stanju.“.
Tretji odstavek se črta.
103. V 218. točki se za četrto alineo prvega odstavka dodata novi alinei, ki se glasita:
“– dežurna služba vojaške policije;
– dežurni telekomunikacijskih in informacijskih sistemov;“.
V drugem odstavku se na koncu besedila doda:
“Dežurstva v Slovenski vojski se opravljajo v skladu z odločitvijo poveljnika sil.“
104. Podnaslovi “2.1.1. Operativno dežurstvo, 2.1.2. Dežurni vojašnice ali tabora, 2.1.3. Dežurni v poveljstvu, 2.1.4. Dežurni v četi, 2.1.5. Dežurni bataljona ali njemu enake enote in 2.1.6. Dežurni brigade“, se črtajo.
105. Črtajo se 220., 221., 222., 223., 224., 225., 226., 227., 228. in 229. točka.
106. V 232. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“232. Z dnevnim ukazom se določijo vse dejavnosti splošnega pomena v enoti za posamezni dan in se izdaja do ravni čete. Dnevni ukaz se lahko spremeni le izjemoma s soglasjem poveljnika, ki ga je izdal. Pomembnejše spremembe je potrebno sporočiti nadrejenemu. Dnevnega ukaza ni treba izdati, če enota izvaja večdnevne aktivnosti, določene s prej izdelanim elaboratom. V dnevnem ukazu se določi tudi čas in kraj verskega obreda oziroma drugih aktivnosti v zvezi z duhovno oskrbo vojaških oseb Slovenske vojske, če so te aktivnosti predvidene na dan, za katerega velja dnevni ukaz.
Vsebina dnevnega ukaza se prilagaja vrsti enot in njihovi popolnitvi (enote, v katerih vojaški obvezniki služijo vojaški rok, enote vojne sestave, enote z vpoklicanimi pripadniki rezervne sestave ipd.) oziroma razmeram, v katerih enote delujejo (mir, izredno ali vojno stanje ipd.).“.
107. V 234. in 235. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“234. Dnevni ukaz poveljnika bataljona se pravočasno pošlje neposredno podrejenim enotam. Dnevni ukazi se hranijo deset let.
V enotah se lahko z dnevnim ukazom odredijo dežurni za več dni naprej.
Pred koncem delovnega časa se morajo poveljniki seznaniti z dnevnim ukazom nadrejenega poveljnika za naslednji dan.
235. Zaporedna lista se vodi poimensko tako, da je razvidno, kdo od vojaških oseb bo opravljal dolžnosti organov notranje in stražarske službe ob delovnih in dela prostih dnevih, ob praznikih, kakor tudi neposredno pred dela prostimi dnevi in prazniki.
Zaporedno listo v četi vodi oseba, ki jo odredi poveljnik čete ali njegov namestnik. Zaporedna lista mora biti izdelana do petnajstega v mesecu za mesec dni vnaprej. Vsak pripadnik stalne sestave mora biti z dolžnostjo seznanjen najmanj tri dni pred nastopom dolžnosti, kar potrdi s podpisom.
Zaporedna lista se vodi tako, da so posamezniki in enote enakomerno obremenjeni z notranjo in stražarsko službo. Poveljniki nadzorujejo vodenje zaporedne liste. Zaporedna lista se hrani pet let po izteku tekočega leta.“.
108. V 238. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“238. Redni izhod vojakov iz vojašnice se uredi z dnevnim razporedom in podrobneje v četnem dnevnem ukazu.
Prvi redni izhod iz vojašnice se praviloma dovoli vojakom na dan, ko so slovesno prisegli.
Ob odhodu iz vojašnice mora imeti vojak s seboj vojaško knjižico, ki velja kot dovoljenje za redni izhod iz vojašnice.
Vojaki so lahko na rednem izhodu v času, ko ni načrtovano usposabljanje. Vojaki se prijavijo za izhod poveljniku voda en delovni dan pred željenim izhodom v času, predvidenem za uradne razgovore.
Izhodi vojakov se prilagajajo vrsti enot, popolnjenosti in razmeram, v katerih enote delujejo. Zlasti se upošteva, ali so v enoti vojaki, ki služijo vojaški rok, ali so enote popolnjene s pripadniki rezervne sestave oziroma ali enote delujejo v miru ali v izrednem ali vojnem stanju.“.
109. V 239. točki se črta drugi odstavek.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Če želi vojak dobiti dovoljenje za izredni izhod zaradi obiska, se javi nadrejenemu, o izhodu pa odloči poveljnik čete, njej enake ali višje enote.“.

110. V 240. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“240. Izhod iz vojašnice kot nagrada, se vojakom dovoli po končanem dnevnem usposabljanju.“.
111. Črta se 241. točka.
112. V 242. točki se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Tedenski izhod se praviloma začne v petek ob 15. uri in konča v nedeljo do 21. ure.“.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Poveljnik čete, njej enake ali višje enote lahko odobri posameznemu vojaku nagradni tedenski izhod na predlog poveljnika voda.“.
Sedmi odstavek se črta.
113. V 243. točki se v prvem odstavku besede “lahko po službeni poti zaprosi poveljnika čete“ nadomestijo z besedama “zaprosi nadrejenega“.
Za prvim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
“Vojakom, ki prostovoljno služijo vojaški rok, ne pripada izredna odsotnost za poroko in praviloma tudi ne za opravljanje šolskih ali študijskih obveznosti.“.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Vojaki, ki so dali kri kot krvodajalci, so na dan krvodajalske akcije oproščeni vseh aktivnosti.“.
114. Črta se podnaslov “5. POTOVANJE VOJAŠKIH OSEB“, podnaslov 6. se preštevilči in se glasi “5. SPREJEM IN ODPUST IZ VOJAŠKE SLUŽBE“.
115. Črta se 246. točka.
116. Črta se 249. točka.
117. V 250. točki se besede “operativnega poveljstva ali načelnik Generalštaba Slovenske vojske“ nadomesti z besedo “sil“.
118. V 252. točki se v drugem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Ob odpustu vojakov se organizira slovesnost.“.
119. V 253. in 254. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“253. Z varovanjem se zagotavlja varnost objektov, dokumentov, oseb, moštva, oborožitve, streliva, minskoeksplozivnih in drugih materialnih sredstev pred različnimi oblikami ogrožanja. Poveljstva in enote varujejo objekte in druga materialna sredstva iz svoje pristojnosti. Temeljna vprašanja varovanja v skladu s temi pravili uredi poveljnik sil.
Pri izvajanju varovanja je dovoljena v skladu z zakonom uporaba orožja.
254. Varovanje je ukrep stalne in povišane pripravljenosti za delovanje poveljstev, enot in zavodov Slovenske vojske. Varovanje obsega tudi obrambo objektov, moštva, oborožitve in drugih materialnih sredstev pred napadom.“.

120. V 261. točki se črta tretji odstavek.
121. Črta se 265. točka.
122. V 268. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Straža je oborožena s puškami in pištolami. Posamezne straže imajo lahko tudi drugo orožje. Osebe iz sestave straže imajo med stražo bojni nahrbtnik, zaščitno masko in čelado v stražnici. Stražar lahko med stražo nosi zaščitno masko pri sebi in čelado na glavi. Oborožitev in oprema straže se določi v elaboratu straže.“.
123. Črta se 270. točka.
124. V 273. točki se črtata drugi in tretji odstavek.
125. Črta se 276. točka.
126. V 277. točki se črta drugi odstavek.
V tretjem odstavku se beseda “dve“ nadomesti z besedo “deset“.
127. Črta se 278. točka.
128. V 280. točki se črta četrti odstavek.
129. V 281. točki se črtata tretji in četrti odstavek.

130. V 282. točki se črtata četrti in peti odstavek.
131. Črta se 283. točka.
132. V 285. točki se črtajo drugi, tretji in peti odstavek.
133. V 286. točki se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek.
134. V 287. točki se črtajo tretji, četrti in peti odstavek.
135. Črtata se 288. in 289. točka.
136. V 290. točki se črtata drugi in tretji odstavek.
137. Črta se 292. točka.
138. Črta se 294. točka.
139. V 295. točki se črta prvi odstavek.

140. V 298. točki se črta drugi odstavek.
141. Črta se 300. točka.
142. Črta se 302. točka.
143. Črta se 307. točka.
144. V 308. točki se črta četrti odstavek.
145. Črtajo se 310., 311. in 312. točka.
146. V 313. točki se črtajo četrti, peti in šesti odstavek.
147. V 317. točki se črta prvi odstavek.
148. V 318. točki se črtajo drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek.
149. V 319. točki se črta tretji odstavek.

150. Črta se 320. točka.
151. Črta se 323. točka.
152. Črta se 325. točka.
153. V 326. točki se črtata drugi in tretji odstavek.
154. Črtajo se 327., 328. in 329. točka.
155. V 334. točki se črta drugi odstavek.
156. V 337. točki se v prvem odstavku črta druga alinea.
157. V 338. točki se črta prvi odstavek.
158. Črtajo se 340., 341. in 342. točka.
159. V VI. poglavju se črtajo podnaslovi “1. ALARM, 2. BOJNI ALARM, 3. MOBILIZACIJSKI ALARM, 4. ALARM OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH IN 5. USPOSABLJANJE IN PREVERJANJE IZURJENOSTI ZA ALARM“.

160. V 347. točki se črtajo besede “bojne in mobilizacijske“.
161. V 348. točki se črta drugi odstavek.
162. Črtata se 349. in 350. točka.
163. V 352. točki se črta prvi odstavek.
164. V 352. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“352. Alarm lahko odredi oziroma ukaže:
– minister za obrambo v skladu s predpisi;
– poveljniki ob neposrednem napadu na njihovo enoto oziroma poveljstvo.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske mora o ukazu za alarm iz prejšnjega odstavka obvestiti ministra za obrambo takoj, ko je to mogoče.“.
165. V 353. točki se v prvem odstavku črta beseda “bojni“.
166. V 354. točki se v prvem odstavku črta beseda “bojnim“ in spremeni tretja alinea tako, da se glasi:
“– enota, ki na znak alarma ni v vojašnici, se po potrebi vrne v vojašnico;“.
Drugi odstavek se črta.
167. Črtata se 355. in 356. točka.
168. V 357. točki se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
“Načelnik Generalštaba Slovenske vojske podrobneje določi z ukazom ravnanje in postopke ob alarmu.“.
Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek, v njem se črta beseda “bojni“.
169. V 358. in 359. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“358. Alarm se lahko ukaže z namenom, da se izvede mobilizacija, pri čemer se morajo poveljstva in enote čimprej zbrati v rajonih in začeti izvajati naloge v skladu z mobilizacijskimi dokumenti.
359. Alarm se lahko ukaže za bojno uporabo enot, pri čemer se poveljstva in enote organizirano in v čim krajšem času zberejo v rajonih ali na položajih in zagotovijo ukazano stopnjo pripravljenosti za izvajanje nalog.“.

170. Črtata se 360. in 361. točka.
171. V 362. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“362. Alarm se lahko ukaže za izvajanje nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, pri čemer se poveljstva in enote v čim krajšem času zberejo na določenem kraju oziroma na kraju naravne ali druge nesreče ter začnejo organizirano reševati ogrožene ljudi in premoženje ter opravljati druge potrebne naloge.“.
172. Črta se 364. točka.
173. V 365. točki se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“Usposabljanje in preverjanje izurjenosti za alarm poveljstev in enot se izvaja na podlagi načrtov in programov usposabljanja in urjenja ter načrtov in programov nadzora ter inšpekcije.“.
174. Črta se 370. točka.
175. Spremeni se naslov VII. poglavja in se glasi:
“VOJAŠKE SLOVESNOSTI, PRAZNOVANJA, POČASTITVE IN VOJAŠKO ŽALOVANJE“.
176. V 371. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“371. Vojaške slovesnosti, praznovanja in počastitve v Slovenski vojski so ob državnih praznikih, prisegi vojakov, sprejemu bojne zastave, Dnevu Slovenske vojske in dnevih rodov ter služb, sprejemu in predaji poveljniške dolžnosti, ob pričetku in na koncu usposabljanja oziroma šolanja, podelitvi priznanj in odlikovanj, razglašanju aktov o odlikovanjih, priznanjih, pohvalah, nagradah, podelitvah činov in povišanjih, ob odhodu posameznikov v pokoj in ob drugih dogodkih, pomembnih za poveljstva ali enote oziroma Slovensko vojsko.
Vojaške slovesnosti, praznovanja in počastitve se razlikujejo po vsebini in obsegu glede na njihov namen in pomen. Temu je prilagojen tudi njihov obseg, število sodelujočih in program. Način izvedbe posamezne vojaške slovesnosti, praznovanja in počastitve določa protokol Generalštaba Slovenske vojske, razen če s temi pravili ni določeno drugače.
Na vojaške slovesnosti ob prisegi vojakov, sprejemu bojne zastave, Dnevu Slovenske vojske in dnevih rodov ter služb se praviloma vabijo tudi poslanci Državnega zbora, zlasti člani Odbora Državnega zbora za obrambo, predstavniki drugih državnih organov ter župani na območju, ki spada v teritorialno pristojnost poveljstva ali enote, ki slovesnost organizira. Na praznični dan, se glede na glavno slovesnost, določi primeren čas za bogoslužje.
Na vojaške slovesnosti, ki so po odločitvi ministra za obrambo državnega pomena, se praviloma vabijo tudi predsednik Republike Slovenije, predsednik Državnega zbora, predsednik Državnega sveta, predsednik in člani Vlade Republike Slovenije, predsednik Ustavnega sodišča ter drugi nosilci državnih funkcij in vojaški diplomatski predstavniki drugih držav.
Program vojaških slovesnosti, praznovanj in počastitev državnega pomena usklajujeta protokola Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske.“
177. Črta se podnaslov “1.1. Slovesne prisege, 1.2. Druge slovesnosti, 1.3. Podelitev bojne zastave, dviganje in spuščanje državne zastave, 1.4. Predaja in prevzem dolžnosti in 1.5. Obiski v vojašnicah“.
178. V 373. točki se drugi odstavek spremeni in nadomesti z novim drugim, tretjim, četrtim, in petim odstavkom, ki se glasijo:
“Osebe, ki se zaposlijo na vojaških dolžnostih v Slovenski vojski, prisežejo v skladu s temi pravili skupinsko ali posamično ob nastopu službe, če niso služile vojaškega roka.
Vojaki na služenju vojaškega roka prisežejo praviloma tretji teden po nastopu vojaškega roka.
Poveljnik slovesnosti ob prisegi je praviloma poveljnik enote, katere pripadniki prisegajo.
Slovesnost ob prisegi praviloma obsega:
– prihod zastavnega oddelka;
– državno himno;
– priložnostni govor;
– prisego;
– himno Slovenske vojske;
– odhod zastavnega oddelka.“.
179. Črtajo se 374., 375., 376., 377., 378., 379., 380., 381. in 382. točka.

180. Črtajo se 384., 385. in 386. točka.
181. V 393. točki se beseda “brigade“ nadomesti z besedo “bataljona“.
182. V 397. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“397. Predsednik Državnega sveta in Varuh človekovih pravic se sprejmeta s postrojeno enoto v velikosti oddelka.“
183. V 400. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“400. Delo v vojašnici ob državnih praznikih poteka po prazničnem urniku. V dopoldanskem času se organizira priložnostna slovesnost z osrednjo temo, prilagojeno prazniku. Ostali del dneva se izvajajo športno-rekreacijske aktivnosti ali obiski kulturno-zgodovinskih spomenikov, razstav in prireditev.
Na predvečer Dneva državnosti se praviloma ob 20. uri s prostora pri Ljubljanskem gradu izstreli šest salv iz šestih topov. Tri salve iz šestih topov se lahko izstrelijo tudi ob drugih državnih praznovanjih, če je tako določeno v državnem programu praznovanja. Izstrelitev salv v tem primeru ukaže načelnik Generalštaba Slovenske vojske.“
184. V 402. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“402. Na Dan Slovenske vojske delo v vojašnicah poteka po prazničnem urniku. Generalštab Slovenske vojske na Dan Slovenske vojske pripravi osrednjo slovesnost po posebnem programu.
Dnevi rodov in služb Slovenske vojske se obeležujejo tako, da delo v enotah poteka po prazničnem urniku.”.
185. Črtata se 403. in 404. točka.
186. V 405. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“405. Vojaške parade se lahko izvajajo v okviru počastitve državnih praznikov ali vojaških slovesnosti.
Razpored in sestavo enot, ki sodelujejo na paradi, določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske v skladu s programom slovesnosti.“.
187. V 408. točki se v prvem odstavku na koncu besedila doda stavek “Častna straža lahko sodeluje tudi na drugih podobnih slovesnostih, po predhodnem soglasju načelnika Generalštaba Slovenske vojske.“.
188. Za 409. točko se doda nova 409.a točka, ki se glasi:
“409.a Vojaške osebe se lahko poročijo v vojaški uniformi. Sodelavci lahko v uniformah novoporočencema pripravijo slovesni vojaški sprejem po zaključenem poročnem obredu, praviloma pred objektom, v katerem je bila sklenjena zakonska zveza.“.
189. Črta se VIII. poglavje in naslov poglavja nadomesti s podnaslovom “4. VOJAŠKA ŽALOVANJA“ in “4.1. Splošne določbe“.

190. V 410. točki se črtata drugi in tretji odstavek.
191. V 411. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“411. Med splošnim ali vojaškim žalovanjem se:
– na vojašnicah oziroma vojaških objektih zastave spustijo na pol droga;
– priredijo komemorativna zborovanja;
– opravijo bogoslužni obredi;
– prilagodi spored vojaških slovesnosti in praznovanj;
– v poveljstvih in enotah ne prirejajo kulturne, zabavne ali športne prireditve;
– v času žalovanja v miru prilagodi dnevni razpored tako, da se ne izvajajo taktična usposabljanja, bojna streljanja in podobne oblike usposabljanja.”.
192. Podnaslov “2. RAVNANJE OB SMRTI VOJAŠKIH OSEB“ se nadomesti s podnaslovom “4.2. Ravnanje ob smrti pripadnikov Slovenske vojske“.
193. V 412. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“412. Če se pripadnik Slovenske vojske v miru ponesreči ali izgubi življenje pri opravljanju vojaške službe, poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote obvesti o tem družino oziroma ožje sorodnike umrlega in nadrejenega.“.
194. Črta se 413. točka.
195. V 414. točki se besede “poveljnik čete ali njej enake enote“ nadomesti z besedami “poveljnik bataljona ali njemu enake ali višje enote“.
196. V 415. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“415. Če se je pripadnik Slovenske vojske v miru pri opravljanju dolžnosti težko poškodoval ali izgubil življenje, odredi poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote komisijo, ki ugotovi dejstva in razmere, v katerih se je oseba ponesrečila ali izgubila življenje.“.
197. V 416. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“416. Za pogreb poskrbi poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote, v kateri je pokojna oseba službovala. Pri organizaciji pogreba se poveljnik lahko obrne na druga poveljstva in enote, ki mu morajo pomagati.
Za pogreb generalov in admiralov odredi načelnik Generalštaba Slovenske vojske odbor za pogreb.“.
198. V 417. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Kadar se pripadnik Slovenske vojske ne pokoplje v kraju, kjer je umrl, se posmrtni ostanki prenesejo v skladu s splošnimi predpisi. Za prevoz posmrtnih ostankov se določi spremstvo.
Z vojaškimi častmi se pospremijo tudi posmrtni ostanki vojaških oseb vojsk prijateljskih držav, ki so izgubile življenje v Republiki Sloveniji, ter nosilcev državnih funkcij iz prijateljskih držav, ki so umrli v Republiki Sloveniji, če s protokolom ni določeno drugače.“.
199. Podnaslov “3. POGREBI Z VOJAŠKIMI ČASTMI“ se nadomesti s podnaslovom “4.3. Pogrebi z vojaškimi častmi“.

200. V 419. točki se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
“– nosilci partizanske spomenice 1941;“.
201. V 420. točki se na koncu besedila doda stavek, ki se glasi:
“Če vojaška oseba ali ožji sorodniki umrlega izrazijo željo za verskim pogrebom, verski obred praviloma opravi vojaški duhovnik oziroma duhovnik ustrezne veroizpovedi.“
202. V 421. točki se v drugem odstavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
“Bojne zastave Slovenske vojske ter enot in poveljstev Slovenske vojske se nosijo samo na pogrebih predsednika Republike Slovenije, ministra za obrambo, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, njegovih namestnikov, poveljnika sil in glavnega podčastnika Slovenske vojske. Vrsto bojnih zastav določi Generalštab Slovenske vojske.“.
203. V 422. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi:
“422. Za častno enoto se določi:
– častno četo pri pogrebu predsednika Republike Slovenije;
– častni vod pri pogrebu predsednika Državnega zbora, predsednika Vlade Republike Slovenije, ministra za obrambo, načelnika Generalštaba, poveljnika sil in glavnega podčastnika Slovenske vojske;
– častni oddelek pri pogrebih ostalih oseb, ki se pokopljejo z vojaškimi častmi.“.
204. V 423. točki se črta drugi odstavek.
205. Črtajo se 424., 425., 426., 427., 428., 429., 430. in 431. točka.
206. V 432. točki se črtata drugi in tretji odstavek.
207. Črta se 433. točka.
208. Podnaslov “4. ŽALNE SLOVESNOSTI IN POLAGANJE VENCEV“ se nadomesti s podnaslovom “4.4. Žalne slovesnosti“.
209. V 438. točki se črta drugi odstavek.

210. Za 438. točko se doda nova 438.a točka, ki se glasi:
“438.a Izvajanje vojaških slovesnosti, praznovanj, počastitev in vojaških žalovanj se podrobneje uredi z aktom, ki ureja vojaški protokol.“.
211. IX. poglavje se preštevilči v VIII. poglavje.
212. Te spremembe in dopolnitve pravil službe v Slovenski vojski začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.