Na podlagi 3.b. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 22/00, 85/01, 54/02 in 101/03) izdaja minister, pristojen za finance

V pravilniku o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti (Uradni list RS, št. 45/02, 100/02 in 57/03) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Po tem pravilniku se za igralne naprave štejejo:
– igralni avtomati (simulirajo igre s kartami, igre na ruleti, igre z vrtečimi koluti, s kockami, elektronske rulete idr.); pri igralnih avtomatih, opremljenih z več igralnimi mesti, se za igralno napravo šteje vsako igralno mesto posebej,
– žrebalne naprave in igralni panoji (npr. naprave za žrebanje dobitne kombinacije pri tombolah, bingu, lotu, big wheel idr.),
– igralne mize (ugotavlja se skladnost le za tiste njihove sestavne dele, ki vplivajo na naključnost dogodka, kot npr. cilinder rulete idr.).
Kot sestavni del igralne naprave se štejejo tudi vse njene nadgradnje.«

V 3. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Tehnične zahteve za mehanske naprave pri trajnem prirejanju klasičnih iger na srečo so določene s tehnološkim postopkom, ki ga prireditelj sprejme v skladu s podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi 38. člena zakona o igrah na srečo.«

Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izid igre na igralnih napravah mora biti odvisen izključno od naključja. Izid igre je npr. padla številka na ruleti, simbol, na katerem se je ustavil posamezni kolut igralnega avtomata z mehanskimi ali navideznimi koluti, razdelitev kart v zavitku po mešanju pri igrah s kartami, padla številka ali simbol pri igrah s kockami, izpihnjena žogica iz žrebalnega bobna, porazdelitev številk pri različnih vrstah tombole ipd.«

V 5. členu se črta zadnji stavek tretjega odstavka.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»O posegih iz tretjega odstavka tega člena mora koncesionar oziroma prireditelj pisno obvestiti nadzorni organ in institucijo najkasneje do izteka prvega naslednjega delovnega dne.«

V prvem odstavku 8. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Tak dogodek mora biti zabeležen v servisni knjigi naprave, stanje mehanskih števcev pred dogodkom pa sporočeno nadzornemu organu najkasneje do izteka prvega naslednjega delovnega dne od izvedenega vzdrževalnega posega.«

Na koncu prvega odstavka 10. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
»Delež vračanja mora biti izračunljiv iz pravil igre, katerih sestavni del je tudi tabela dobitnih kombinacij in pripadajočih vrednosti izplačil (plačilna tabela).«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
» Pri igrah s kartami in drugih igrah, katerih izid je odvisen tudi od spretnosti in izkušenj igralca, se delež vračanja ugotavlja ob upoštevanju strategije iz teorije igre. V primeru, če igralna naprava omogoča t.im. »autohold« funkcijo, kjer naprava igralcu predlaga zadržanje kart za naslednjo delitev ob upoštevanju optimalne strategije, se delež vračanja upošteva za primer, ko bi igralec v celoti upošteval predlagani autohold.«

V 11. členu se za besedama »Igralna naprava« doda vejica in za njo naslednje besedilo: »za katero je predpisana priključitev na nadzorni informacijski sistem,«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Igralno napravo se lahko nadgradi s sistemom samostojnega progresivnega dobitka (lastna progresiva), ali pa se več igralnih naprav poveže v sistem skupne progresive. Vsaka igralna naprava mora samostojno, ne glede na vrsto progresive, zagotavljati v tem pravilniku opredeljeno funkcionalnost in vračanje tistega deleža vložka, ki je predpisan z zakonom ali opredeljen v tehnični dokumentaciji sistema.
V izračunu deleža vračanja se upošteva delež vračanja same igralne naprave, prirastka vrednosti stave, ki se vplačuje v progresivo (inkrement), in začetne vrednosti kredita progresive. Dostop do nastavitev vrednosti inkrementa in začetne vrednosti kredita progresive mora biti zaščiten.
Dobitek na progresivi lahko proži izid igre na igralni napravi ali kontrolni mehanizem progresive (kontroler). Če je dobitek odvisen od kontrolerja progresive, mora biti kontroler neodvisno preverjen v skladu s 4. členom tega pravilnika.
S preizkusom iz prejšnjega odstavka se preveri način komunikacije progresive z igralno napravo, nastavitev inkrementa in začetne vrednosti glede na specifikacijo, ki je opredeljena v tehnični dokumentaciji progresivnega sistema.«

13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pri igralnih mizah, žrebalnih napravah in igralnih panojih, kjer je izid igre ali žrebanja odvisen od mehanskih in dimenzionalnih lastnosti naprave, morajo le-te po svoji konstrukciji in izvedbi zagotoviti naključnost (npr. dimenzije in nivelacija cilindra pri ruleti, razdalje med številkami na številčnici rulete ter višine in debeline omejevalnikov med njimi, porazdelitev mase vrtečih se delov, dimenzije, masa, hitrost in elastičnost žogic pri žrebalnih napravah, dimenzije odprtin, pravilnost izvedbe naprave za dani namen idr.).«

Za 13. členom se dodajo novi 13.a, 13.b, 13.c, 13.d in 13.e členi, ki se glasijo:

Pri kolesu rulete mora biti razlika med višinami omejevalnikov in širinami predalčkov manjša kot 0,5 mm, razlika med širinami omejevalnikov pa manjša kot 0,2 mm. Reža med statičnim in vrtečim se delom kolesa mora biti med 0,2 mm in 0,8 mm, razlika v višini med robom vrtečega in statičnega dela pa +0,3 do –1,0 mm. Porazdelitev mase vrtečega dela kolesa mora biti takšna, da je pri nagnjenosti 5% iz vodoravne lege uravnovešenje kolesa moč doseči z dodajanjem mase manj kot 150 g. Ročno gnano kolo rulete mora imeti takšno vztrajnost in trenje, da je čas zaustavljanja pri hitrosti vrtenja 0,5 obrata v sekundi daljši kot 4 minute.
Elektronska ruleta mora poleg mehanskih zahtev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi statistične kriterije naključnosti iz 4. člena tega pravilnika.

Oštevilčene ali kako drugače označene žogice za žrebanje morajo imeti enako maso, premer in elastičnost materiala. Glede na povprečno vrednost kompleta za žrebanje sme masa posamezne žogice odstopati manj kot ± 10%. Premer posamezne žogice se določi kot povprečna vrednost najmanj treh meritev, enakomerno razporejenih po površini žogice ob zanemarljivo majhni sili tipala na žogico. Za votle žogice sme premer odstopati od povprečne vrednosti kompleta za žrebanje manj kot ± 1%, za polne pa manj kot ± 5%. Elastičnost materiala se ugotavlja samo za votle žogice kot razlika med premeroma v eni osi, izmerjenima z dvema silama tipala, od katerih je prva med 0,5 N in 1 N, druga pa dvakrat večja od prve. Razlika med obema premeroma sme od povprečne vrednosti razlik dveh premerov vseh žogic v kompletu za žrebanje odstopati manj kot 0,1 mm, oziroma 0,2% povprečne vrednosti premera vseh žogic iz istega kompleta. Pri tem se upošteva večja od obeh navedenih toleranc.
Ostale lastnosti, npr. vpliv električnega naboja zaradi površinske električne upornosti materiala, se ocenijo po potrebi glede konstrukcijske lastnosti žogic in pripadajočega bobna za žrebanje.

Boben za žrebanje žogic mora imeti vsaj štirikrat večji volumen kot ga zasede maksimalno število žogic, ki lahko sodelujejo v žrebanju. Pri avtomatskem žrebanju mora konstrukcija bobna zagotavljati, da izpuh ali izvlek posamezne žogice ni mogoč preden je vzpostavljeno stacionarno stanje gibajočih se žogic. Stacionarno stanje je vzpostavljeno takrat, ko so vse žogice v bobnu v gibanju in se vsaka žogica lahko nahaja kjerkoli v bobnu ter vsaka žogica spremeni hitrost od najmanjše do največje, gibanje pa je tako hitro, da s prostim očesom ni mogoče prepoznati posameznih številk ali označb na žogicah. Najmanjši čas po vklopu pogonskega mehanizma bobna (pnevmatski, mehanski idr.) za doseganje stacionarnega stanja se določi s preizkusom bobna.
S preizkusom se preverijo tudi ostale funkcionalne lastnosti žrebalnega bobna, ki so opisane v tehnični dokumentaciji proizvajalca. Preizkus vključuje tudi preverjanje postopka žrebanja, ki ga ima koncesionar ali prireditelj opisanega v svojih internih aktih.

Statistične preizkuse iz 4. člena tega pravilnika se na žrebalnih napravah izvedejo z ustreznim številom ponovitev glede na njihovo omejeno življenjsko dobo. V poročilu o preizkusu mora biti uporabljena statistična metoda utemeljena in podana ocena njene zanesljivosti.

Za druge igralne naprave in pripomočke za žrebanje oziroma igranje na igralnih mizah, institucija na osnovi njihovih dokumentiranih konstrukcijskih lastnosti in pravil igranja izvede potrebne preizkuse za zagotavljanje naključnosti izida žrebanja in zaščite pred nepooblaščenimi posegi v skladu s tem pravilnikom in v poročilu o preizkusu utemelji uporabljeno preizkusno metodo in poda oceno njene zanesljivosti.«

V 14. členu se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda naslednje besedilo: »igralni avtomat pa tudi z letnico izdelave.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Igralni avtomati morajo biti v celoti imuni na elektromagnetne motnje v radiofrekvenčnem področju od 80 MHz do 1000 MHz z električno poljsko jakostjo 3 V/m in 80% globino amplitudne modulacije.«

17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Igralni avtomati morajo biti v celoti imuni na elektrostatično razelektritev v zraku do 15 kV oziroma na kontaktno razelektritev do 8 kV. Pri elektrostatičnih razelektritvah do 27 kV v zraku lahko pride do trenutne prekinitve, po kateri se mora naprava v celoti povrniti v stanje pred motnjo brez izgube ali okvare podatkov.«

V 19. členu se besedi »igralne naprave« nadomestita z besedama »igralnega avtomata«.
Prva alinea se spremeni tako, da se glasi: »– hitrega prehodnega pojava s časom vzpona 5 ns in trajanja impulza 50 ns ter amplitudo napetosti 2,5 kV na kateremkoli priključku za napajalno električno napetost;«.

V 20. členu se besedi »igralne naprave« nadomestita z besedama »igralnega avtomata«.

Prvi stavek prvega odstavka 25. člena se spremeni tako, da se glasi:

“Za pridobitev certifikata o skladnosti za nov tip igralne naprave poda proizvajalec ali zastopnik proizvajalca, po pooblastilu proizvajalca pa tudi uvoznik, koncesionar ali trajni prireditelj klasičnih iger na srečo, zahtevo instituciji.”

26. člen se črta.

Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Kontrolne aktivnosti vsebujejo del postopkov za ugotavljanje skladnosti igralne naprave s tehničnimi zahtevami in vključujejo:
– preverjanje identičnosti igralne naprave s tehnično dokumentacijo, ki velja za odobreni tip, skladno z navedbami v pripadajočem certifikatu igralne naprave, kar vključuje pregled kritičnih sestavnih delov in identifikacijo nameščenih datotek z izvršno kodo,
– pregled nastavljenih sistemskih nastavitev, npr. delež vračanja pri multiprofilih, nastavljeni maksimalni vložek/izplačilo, konstante števcev, kjer so nastavljive ipd.,
– preverjanje izpolnjevanja zahtev v zvezi z integriteto delovanja, ki vključuje preverjanje predhodno nameščenih zaščit in nameščanje novih po opravljeni kontroli,
– preverjanje funkcionalnih lastnosti, ki vključuje delovanje vplačilnih in izplačilnih sistemov, beleženje na števcih,
– preverjanje izpolnjevanja zahtev glede varnosti in elektromagnetne združljivosti.«
Zadnji stavek četrtega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»Kontrolo je treba izvesti tudi po vsakem posegu v dele igralne naprave, opredeljene v drugem odstavku 5. člena tega pravilnika in se šteje kot redna kontrola.«

V tretjem odstavku 31. člena se zadnji stavek črta.
Peti odstavek se črta in dosedanji šesti odstavek postane nov peti odstavek.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Postopek ugotavljanja skladnosti se konča tudi z izjavo vložnika, da bo izločil igralno napravo iz uporabe.«

31.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na 24. člen tega pravilnika lahko nadzorni organ v postopku izdaje dovoljenja za začetek poslovanja igralnice oziroma igralnega salona ali v postopku izdaje dovoljenja za povečanje obsega poslovanja koncesionarju, ki je že sklenil koncesijsko pogodbo, izjemoma dovoli začasno uporabo novih ali s strani proizvajalca obnovljenih igralnih naprav, za katere je že podana zahteva za pridobitev certifikata o skladnosti s tehničnimi zahtevami, vendar le za obdobje največ šestih mesecev, če igralne naprave izpolnjujejo zahteve za priklop na informacijski sistem nadzornega organa, in če imajo igralne naprave vse elektronske in elektromehanske števce za pravilno obračunavanje igralnega avtomata.
Delež igralnih naprav, dovoljen z začasnim dovoljenjem iz prejšnjega odstavka, ne sme presegati 1/3 vseh igralnih naprav v posamezni igralnici ali igralnemu salonu, pri čemer število certificiranih igralnih naprav v igralnem salonu ne sme biti manjše od zakonsko določenega minimalnega števila.
Koncesionar mora vlogi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena predložiti kopijo zahteve za pridobitev certifikata o skladnosti s tehničnimi zahtevami in potrdilo o podani zahtevi ter navesti razloge, zaradi katerih ni mogoče pravočasno pridobiti certifikata o skladnosti s tehničnimi zahtevami.
V primeru, da zaradi utemeljenih razlogov, ki niso na strani koncesionarja, ni bilo mogoče dokončati postopka ugotavljanja skladnosti v roku, določenem v dovoljenju za začasno uporabo igralnih naprav iz prvega odstavka tega člena, lahko nadzorni organ na predlog koncesionarja ta rok podaljša, vendar za obdobje največ še šestih mesecev. Koncesionar mora v vlogi, ki jo mora predložiti pred iztekom roka, določenega v dovoljenju za začasno uporabo igralnih naprav iz prvega odstavka tega člena, navesti razloge za podaljšanje roka in predložiti dokazila ter predlagati rok podaljšanja. V primeru pridobitve certifikata je dolžan o tem nemudoma obvestiti nadzorni organ.«

Doda se nov 31.b člen, ki se glasi:
»Za igralne naprave, za katere morajo igralnice in prireditelji klasičnih iger na srečo podati zahtevo za pridobitev certifikata o skladnosti do 31. 12. 2003 v skladu s 17. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 101/03), se smiselno uporablja 31. člen tega pravilnika.«

V prilogi 1 – minimalne zahteve za obračunavanje in nadziranje, ki jih morajo izpolnjevati igralne naprave (igralni avtomati) – se v točki 1. 2. 2 doda nov drugi stavek, ki se glasi:

“Izjemoma se sme uporabljati igralni avtomat, ki nima tovarniško vgrajenega absolutnega elektromehanskega števca odigranih iger, če ima vse elektromehanske števce za obračunavanje igralnega avtomata in absolutni elektronski števec odigranih iger.”

Točke 1. 1. 5, 1. 1. 6 in 1. 2. 6 prenehajo veljati z uveljavitvijo tega pravilnika.
Ne glede na prejšnji odstavek se točke 1. 1. 5, 1. 1. 6 in 1. 2. 6 za igralne avtomate, ki so v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika uporabljajo še dve leti od uveljavitve tega pravilnika.

V prilogi 2 – minimalni kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati igralne naprave za vključitev v nadzorni informacijski sistem – se v točki 2. 2. drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Podatke zahtevane v nadzornem informacijskem sistemu, ki jih na ta način ni mogoče pridobiti, in se ne nanašajo na obračunavanje igralnega avtomata, lahko posreduje v igralni avtomat vgrajeni vmesnik.”
Točki 2.4 in 2.5 se črtata.
Na koncu točke 2.7 se doda nov zadnji stavek, ki se glasi:
»Ročno izplačilo kredita na igralnem avtomatu, je lahko le v obliki reseta kredita na igralnem avtomatu, pri katerem se igralcu izplača ves kredit naenkrat.”

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.