Na podlagi 28. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o reševanju pritožb
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa način in postopek reševanja pritožbe (v nadaljnjem besedilu: pritožbeni postopek), ki jo lahko poda posameznik (v nadaljnjem besedilu: pritožnik), evidentiranje, poročanje, nadzor in varstvo podatkov.
1. Pomen izrazov
2. člen
Posamezni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– pritožbeni postopek je postopek, predpisan v tem pravilniku, v katerem se preverijo vsa dejstva v zvezi s pritožbo;
– pritožnik je posameznik, ki meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice in svoboščine in se je v skladu z 28. členom zakona o policiji pritožil na ministrstvo ali policijo;
– vodja organizacijske enote policije – je komandir policijske postaje, direktor policijske uprave in generalni direktor policije ali od njih pooblaščeni policist;
– pristojna notranja organizacijska enota ministrstva je organizacijska enota, ki v skladu s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstva za notranje zadeve in policije vodi postopek reševanja pritožb na ministrstvu za notranje zadeve;
– pooblaščenec ministra je uslužbenec ministrstva za notranje zadeve, ki je s pisnim sklepom ministra imenovan za pooblaščenca in je v skladu s tem pravilnikom pristojen za opravljanje vseh dejanj v postopku reševanja pritožb, predvsem pa za vodenje senata za reševanje pritožb;
– poročevalec je oseba, pristojna za opravljanje nalog v postopku reševanja pritožb in sicer v delu reševanja pritožbe na senatu;
– pritožbena zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na pritožbo;
– za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti se šteje sum, kot ga določa prvi odstavek 148. člena zakona o kazenskem postopku;
– zapis je napisan dokument o razgovoru vodje organizacijske enote policije ali poročevalca s policistom, katerega podpišeta vodja organizacijske enote policije ali poročevalec in policist.
2. Reševanje pritožbe
3. člen
Pritožba se rešuje:
1. pri vodji organizacijske enote policije – vsako pritožbo podano zoper policista, razen kadar iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije;
2. na senatu za reševanje pritožb na Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki ga sestavljajo trije člani, in sicer: pooblaščenec ministra za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister) in dva predstavnika javnosti.
V pritožbenem postopku si pritožnik in policist lahko zagotovita pravno pomoč na svoje stroške.
Policistu se sodelovanje v pritožbenem postopku šteje v redno delovno obveznost.
II. POSTOPEK VLOŽITVE, SPREJEMA IN REŠEVANJA PRITOŽBE
4. člen
Postopek reševanja pritožbe zajema:
1. vložitev in sprejem pritožbe;
2. preverjanje pritožbe;
3. obravnava pritožbe pri vodji organizacijske enote policije;
4. obravnava pritožbe na senatu za reševanje pritožb;
5. odgovor pritožniku;
6. odločanje o stroških postopka.
1. Vložitev in sprejem pritožbe
5. člen
Pritožnik lahko vloži pritožbo pisno, ustno ali v elektronski obliki, na ministrstvo ali katerokoli organizacijsko enoto policije.
V primeru ustne pritožbe se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pritožnik in tisti, ki je pritožbo sprejel. Pritožniku se izroči izvod zapisnika.
Na ministrstvu sprejme ustno pritožbo organizacijska enota, pristojna za reševanje pritožb (v nadaljnjem besedilu: pristojna notranja organizacijska enota ministrstva).
Za pritožbo prejeto v elektronski obliki se šteje, da jo je podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.
6. člen
Pritožba mora biti razumljiva in mora vsebovati:
– ime in priimek ter naslov pritožnika,
– kraj, čas in opis dejanja ali opustitve, za katero pritožnik meni, da so mu bile kršene pravice in svoboščine in
– podpis pritožnika.
7. člen
Uslužbenec, ki sprejema ustno pritožbo, mora pritožnika seznaniti s pritožbenim postopkom.
če je bila pritožba vložena neposredno, mora tisti, ki je pritožbo prejel, pritožniku izdati potrdilo o vloženi pritožbi.
Za pritožbo, poslano po pošti, ali v elektronski obliki, se dan oddaje na pošto ali dan odpreme iz elektronskega poštnega predala, šteje za dan vložitve.
8. člen
če je pritožba podana na ministrstvo ali nepristojni organizacijski enoti policije je ta dolžna pritožbo nemudoma poslati pristojni organizacijski enoti policije v kateri dela policist, zoper katerega je bila vložena pritožba, razen v primeru, če gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V tem primeru se pritožba odstopi pristojni notranji organizacijski enoti ministrstva in organizacijski enoti policije, v kateri dela policist.
9. člen
če je pritožba nepopolna ali nerazumljiva, vodja organizacijske enote policije oziroma pooblaščenec ministra zahteva od pritožnika, da jo popravi oziroma dopolni v roku treh dni. Zahtevo pošlje v pisni obliki.
če pritožnik zahteve ne upošteva, se pritožba zavrže. O tem se pisno obvesti pritožnika, generalno policijsko upravo in pristojno notranjo organizacijsko enoto ministrstva, ki preveri utemeljenost zavržbe pritožbe.
10. člen
Vodja organizacijske enote policije, ki prejme pritožbo v reševanje, mora o sprejeti pritožbi brez odlašanja obvestiti pristojno notranjo organizacijsko enoto ministrstva in policijsko upravo, ki obvesti generalno policijsko upravo, če:
– je bil v postopku, na katerega se pritožba nanaša, kdo hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje;
– se pritožba nanaša na postopek, v katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe;
– se pritožba nanaša na postopek, v katerem je bilo uporabljeno strelno orožje,
– je bil postopek, na katerega se pritožba nanaša, deležen širšega odmeva v sredstvih javnega obveščanja na državnem nivoju in
– pristojna notranja organizacijska enota ministrstva, generalna policijska uprava ali policijska uprava to zahteva.
Vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva lahko v primerih iz prejšnjega odstavka:
– zahteva sprotno obveščanje,
– zagotovi sodelovanje pooblaščencev ministra oziroma predlaga sodelovanje policistov generalne policijske uprave.
Vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva lahko svojo odločitev posreduje ustno in jo takoj, ko je mogoče, vendar najkasneje v 24 urah potrdi tudi pisno.
Pristojna notranja organizacijska enota ministrstva mora v primerih pritožb iz prvega odstavka tega člena takoj obvestiti ministra ali od njega pooblaščenega uslužbenca.
2. Preverjanje pritožbe
11. člen
Preverjanje pritožbe zajema dejanja in postopke, s katerimi se preverijo vsa dejstva v zvezi s pritožbo.
12. člen
če vodja organizacijske enote policije ali pooblaščenec ministra, ki vodita postopek reševanja pritožbe ugotovita, da:
– je pritožnik odstopil od pritožbe in je o tem podal pisno ali ustno izjavo na zapisnik,
– gre za pritožbo, o kateri je bilo v pritožbenem postopku že odločeno,
– je o vsebini zadeve, ki je predmet pritožbe, že pravnomočno odločeno pred drugim organom,
– je bila pritožba vložena prepozno, ali
– je pritožbo vložila neupravičena oseba,
se pritožbeni postopek zaključi in se o tem pisno obvesti pritožnika. Izvod obvestila pritožniku se pošlje tudi vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva in generalni policijski upravi.
13. člen
Preverjanje pritožbe opravljajo:
– vodja organizacijske enote policije kjer dela policist, zoper katerega je podana pritožba;
– pri reševanju pritožbe na senatu – uslužbenec ministrstva ali policije (v nadaljnjem besedilu: poročevalec). Uslužbence ministrstva za posamezen primer ali trajno s sklepom imenuje minister, predstavnike policije pa generalni direktor policije.
Poročevalec mora izpolnjevati pogoje za dostop do tajnih podatkov v skladu z zakonom o tajnih podatkih.
14. člen
Vodja organizacijske enote policije ali poročevalec s pisnim vabilom, kateremu se priloži kopija pritožbe, povabi policista, zoper katerega je podana pritožba, da se izjasni o pritožbi. Policistu je potrebno zagotoviti najmanj tridnevni rok, ki mora preteči od dneva vročitve vabila do izvedbe razgovora z njim. Ta rok se lahko izjemoma s policistovim soglasjem tudi skrajša.
Policist in pritožnik lahko v postopku preverjanja pritožbe predložita listine in druge dokaze. V primeru, ko gre za listine in dokaze, ki jih hrani policija, jih je na zahtevo policista in pritožnika dolžan pridobiti vodja organizacijske enote policije ali poročevalec in jima omogočiti vpogled v dokumentacijo ter dokaze, ki se nanašajo na podano pritožbo.
O razgovoru s policistom se napiše zapis, ki ga podpiše tudi policist.
15. člen
Vodje vseh notranjih organizacijskih enot policije so vodji organizacijske enote policije oziroma poročevalcu, ki preverja pritožbo, dolžni posredovati vse potrebne podatke in dokumente, ki jih ima policija ter omogočiti pregledovanje, kopiranje in izpisovanje teh podatkov oziroma dokumentov.
če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastila iz prvega odstavka onemogočila ali bistveno otežila izvedbo ukrepov iz 150., 151. in 155. člena zakona o kazenskem postopku ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko vodja notranje organizacijske enote policije iz prejšnjega odstavka začasno odreče prikaz dokumentacije, vstop v prostore in posredovanje določenih podatkov in informacij. V tem primeru o nadaljevanju postopka preverjanja pritožbe odloči minister.
Dokumente, ki se nanašajo na izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka in imajo oznako tajnosti, sme vodja organizacijske enote policije oziroma poročevalec pregledovati in si izpisovati podatke samo ob prisotnosti odgovorne osebe, oziroma druge osebe, ki jo ta pooblasti.
16. člen
Vodja organizacijske enote policije ali poročevalec, ki rešuje pritožbo lahko:
– vpogleda v pritožbene zadeve policijske enote z vsemi prilogami;
– opravi razgovor s pritožnikom in policistom, zoper katerega je bila podana pritožba, policisti in drugimi osebami, ki so bili priče dogodka oziroma bi lahko kaj vedeli o dogodku ter jih po potrebi sooči;
– pridobi informacije in mnenja strokovnih služb policije in ministrstva o vprašanjih, ki so predmet pritožbe;
– zahteva poslušanje registrafona in prepis vsebine pogovora v zvezi s pritožbenim postopkom; in
– po potrebi izvede druge ukrepe potrebne za razjasnitev pritožbe
17. člen
Poročevalec na podlagi zbranih ugotovitev in dokazov sestavi poročilo o ugotovitvah v zvezi s pritožbo, v katerem predstavi skladnost ravnanja policista z veljavnimi predpisi.
3. Postopek pri vodji organizacijske enote
policije
18. člen
Ta del postopka reševanja pritožb izvede vodja organizacijske enote policije, kjer dela policist, zoper katerega je podana pritožba.
19. člen
Vodja organizacijske enote policije mora v zvezi s pritožbo proučiti vse razpoložljive dokumente, opraviti potrebne razgovore in izvesti vse kar je potrebno, da si ustvari celosten vpogled v policijski postopek, na katerega je podana pritožba. Preveriti mora vsa dejstva, ki so potrebna za ugotovitev dejanskega stanja ter opraviti razgovor s policistom, zoper katerega je bila pritožba podana.
20. člen
Po končanem preverjanju pritožbe se pisno ali ustno povabi pritožnika na razgovor, ki ga mora opraviti vodja organizacijske enote policije. če se pritožnik razgovora udeleži, se ga seznani z ugotovitvami in izvedenimi ukrepi. Vodja organizacijske enote policije lahko na razgovor s pritožnikom povabi tudi policista, zoper katerega je bila podana pritožba, ki se razgovora udeleži ali ne.
V pisnem ali ustnem vabilu se pritožnika seznani, da se vabilu ni dolžan odzvati in da bo pritožba v tem primeru odstopljena v reševanje na ministrstvo.
21. člen
V zapisnik o obravnavi pritožbe vodja organizacijske enote policije zabeleži bistvene ugotovitve. V zapisniku ni potrebno navajati ali je bila pritožba pritožnika utemeljena ali ne. Navedejo se ukrepi, ki so bili izvedeni in kaj je na to izjavil pritožnik.
V primeru, da se pritožnik strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, se mu predlaga, da se postopek reševanja pritožbe zaključi s tem razgovorom. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe.
Zapisnik podpiše vodja organizacijske enote policije in pritožnik.
22. člen
če se pritožnik strinja s predlogom iz prejšnjega člena in podpiše zapisnik je s tem pritožbeni postopek zaključen. Zapisnik vodja organizacijske enote policije pošlje na pristojno notranjo organizacijsko enoto ministrstva in policijsko upravo. Policijska uprava odstopi zapisnik generalni policijski upravi.
Pritožbena zadeva se hrani v arhivu organizacijske enote policije.
23. člen
V primerih iz tretjega odstavka 28. člena zakona o policiji, mora vodja organizacijske enote policije pritožbo z vsemi zbranimi dokumenti naslednji delovni dan odstopiti pristojni notranji organizacijski enoti ministrstva.
24. člen
Postopek pri vodji organizacijske enote policije mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.
4. Obravnava pritožbe na senatu
25. člen
Pritožbena zadeva se dodeli v reševanje pooblaščencu ministra. Ta je dolžan temeljito proučiti zadevo iz postopka pri vodji organizacijske enote policije. V primeru, da je bil po njegovi oceni predhodni postopek korektno speljan, in da so razjasnjena vsa vprašanja in dileme, predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva takojšnjo obravnavo pritožbe na senatu. V tem primeru je poročevalec na seji senata vodja organizacijske enote policije.
V primeru, da pooblaščenec ministra oceni, da je za razjasnitev posameznih dejstev in dokazov, potrebno zbrati še dodatne dokaze oziroma izvesti še dodatne aktivnosti za razjasnitev dejanskega stanja, oziroma je potrebno ponoviti posamezne postopke ali celoten postopek preverjanja pritožbe predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva, da ta določi poročevalca, ki se zadolži za preveritev pritožbe in pripravo poročila za obravnavo na senatu.
če iz vsebine pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva določi poročevalca, ki celovito preveri pritožbo. Pri določitvi poročevalca vodja pristojne organizacijske enote ministrstva upošteva vsebino pritožbe.
26. člen
Pooblaščence ministra imenuje s sklepom minister.
Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom policistov na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave, imenuje na listo članov in razrešuje minister s sklepom. Število predstavnikov posamezne lokalne skupnosti se določi s pozivom. Predlagane predstavnike lokalnih skupnosti imenuje na listo članov minister s sklepom.
Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom policistov z generalne policijske uprave, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij, po javnem pozivu, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja, kjer se objavi potrebno število predstavnikov javnosti za člane senata, imenuje na listo članov in razrešuje minister s sklepom. V primeru, da število predlaganih predstavnikov javnosti presega razpisano število, organizacije civilne družbe, strokovne javnosti in nevladne organizacije z medsebojnim sodelovanjem izvedejo izbor izmed predlaganih članov. če izbora ne opravijo v določenem času, opravi izbor minister in izbrane predstavnike imenuje na listo članov s sklepom. Pri izboru imajo prednost kandidati, ki so jih predlagale organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic in svoboščin.
27. člen
Pred potekom dobe imenovanja so predstavniki javnosti, ki so člani senata, lahko razrešeni z liste članov senata v naslednjih primerih:
– na lastno željo,
– na obrazloženo zahtevo predlagatelja in
– s sklepom ministra, če se član senata neupravičeno ne udeleži dveh zaporednih sej senata.
28. člen
Senat vodi pooblaščenec ministra.
Administrativno tehnična in druga strokovna opravila opravlja za senate ministrstvo. Ustrezne prostore za delo senata na regionalni ravni zagotovi policija na sedežu policijske uprave.
Seja senata je javna. Javnost lahko senat izključi iz razlogov varovanja tajnih podatkov.
29. člen
Sejo senata skliče vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva. Seja se skliče s pisnim vabilom, ki mora biti vročeno članom senata najmanj pet dni pred sejo.
V skupnem vabilu, ki se pošlje članom senata se določi datum, kraj in čas seje, člane senata z liste predstavnikov javnosti ter pritožbene zadeve, ki bodo obravnavane na seji.
Predstavnike javnosti v senatu se opozori, da lahko po dogovoru s poročevalcem do začetka seje, pogledajo pritožbeno zadevo. Kdo bo poročevalec v posamezni pritožbeni zadevi se navede v vabilu.
Pri določanju predstavnikov javnosti se upošteva območje, kjer je bil izveden postopek, na katerega je podana pritožba, razen v primeru reševanja pritožbe nad delom policistov generalne policijske uprave. Predstavniki javnosti se izberejo po abecednem vrstnem redu iz liste članov senatov.
30. člen
Na sejo senata se s pisnim vabilom povabi tudi pritožnika in policista, zoper katerega je bila podana pritožba. V vabilu se ju opozori, da bo senat odločal o podani pritožbi tudi v primeru, da se =seje senata ne udeležita in da stroške udeležbe na seji senata nosita sama. Vabilo jima mora biti vročeno pet dni pred sejo senata.
31. člen
Na seji senata sodelujeta poročevalec in zapisnikar.
Kadar je to potrebno zaradi pojasnitve posameznih strokovnih vprašanj, se lahko na sejo senata vabi strokovnjake s posameznih področij. če so vabljeni strokovnjaki zaposleni v ministrstvu ali policiji, so jim vodje notranjih organizacijskih enot dolžni omogočiti udeležbo na seji senata.
Vabljeni na sejo senata iz tega člena morajo prejeti vabilo pet dni pred sejo senata.
32. člen
Vodja senata vodi delo senata in skrbi, da se pritožba vsestransko obravnava in pretehta. Poročevalec seznani senat z vsebino pritožbe in poroča o ugotovitvah preverjanja.
Svoja dejstva o vsebini pritožbe lahko podata tudi pritožnik in policist, če se udeležujeta seje senata.
Vsi člani senata se lahko opredelijo do pritožbenih razlogov in njihove utemeljenosti. V ta namen lahko postavljajo vprašanja poročevalcu, drugim vabljenim strokovnjakom, pritožniku in policistu, pogledajo v pritožbeno zadevo in predlagajo izvedbo dodatnih ukrepov za ugotovitev dejanskega stanja.
Vodja senata da na glasovanje predlog posameznega člana senata, da se prekine z obravnavo pritožbe in v primeru, da je predlog izglasovan odredi poročevalcu izvedbo dodatnih ukrepov za ugotovitev določenih okoliščin in dejstev v roku, ki praviloma ne sme biti daljši kot pet dni. Senat lahko tudi odloči, da predlaga vodji pristojne notranje organizacijske enote ministrstva določitev novega poročevalca.
33. člen
V primeru prekinitve obravnave pritožbe iz prejšnjega člena vodja senata takoj določi nov datum in uro za nadaljevanje seje senata in s tem seznani prisotne, ter jih opozori, da ponovnega pisnega vabila ne bodo prejeli. Osebe, ki na seji senata niso navzoče se na nadaljevanje seje povabi s pisnim vabilom, pri tem pa ni potrebno upoštevati v pravilniku določenih rokov.
34. člen
Na podlagi izvedenega postopka pred senatom in ugotovljenih dejstev, okoliščin in dokazov v pritožbenem postopku senat z glasovanjem, pri katerem pa niso navzoči ostali vabljeni, odloči o utemeljenosti pritožbe. Sprejeta je tista odločitev za katero glasujeta vsaj dva člana senata.
Vodja senata takoj po končanem glasovanju seznani prisotne o sprejeti odločitvi in povzame bistvene okoliščine, ki so bile upoštevane pri odločanju.
35. člen
O seji senata se piše zapisnik tako, da predsednik senata glasno narekuje vsebino zapisnika.
Zapisnik mora vsebovati:
– datum, čas in kraj seje;
– sestavo senata in prisotnost vabljenih oseb;
– opozorilo na dolžnost spoštovanja predpisov o varstvu osebnih podatkov in varstvu tajnih podatkov;
– navedbo obravnavane pritožbe;
– navedbo izvedenih dokazov;
– vsebino postavljenih vprašanj in odgovorov, ki so pomembni za odločitev o pritožbi;
– mnenja, predloge in vprašanja članov senata;
– morebitno odločitev o prekinitvi razprave o pritožbi in odreditvi dodatnih ukrepov ter datum in uro za nadaljevanje seje senata;
– odločitev o utemeljenosti pritožbe s kratkim povzetkom bistvenih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odločitvi.
Zapisnik podpišejo vsi člani senata, pritožnik, policist in zapisnikar.
5. Odgovor pritožniku
36. člen
Vodja senata v skladu z odločitvijo na senatu pripravi in podpiše pisni odgovor pritožniku, v katerem mora biti odločitev senata vsebinsko obrazložena. Pritožniku je potrebno obrazloženo odgovoriti na pritožbene razloge, tako da odgovor vsebuje jasna stališča glede vseh relevantnih in razumnih trditev oziroma očitkov vložene pritožbe. Na koncu odgovora se pritožnika opozori, da je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo svojih pravic in svoboščin.
Odgovor pritožniku, poročilo o ugotovitvah poročevalca in zapisnik seje senata se pošlje generalni policijski upravi. Ta je dolžna pisni odgovor pritožniku vročiti policistu, zoper katerega je bila vložena pritožba in organizacijski enoti, v kateri dela policist.
Rešitev pritožbe v senatu je dokončna.
37. člen
če je pritožnik tujec, se mu vabilo pošlje le v primeru, da se nahaja na območju Republike Slovenije in je znano njegovo prebivališče.
Odgovor pritožniku, ki je tujec, se pošlje na naslov njegovega stalnega prebivališča preko ministrstva za zunanje zadeve.
6. Stroški postopka
38. člen
Predstavnikom javnosti, ki sodelujejo v senatih, pripada za udeležbo na seji senata sejnina v višini zneska dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur , ki velja za delavce in funkcionarje v državnih organih Republike Slovenije.
Na podlagi zahtevka pripada članom senata za prihod na sejo povračilo prevoznih stroškov z javnim prevoznim sredstvom oziroma povračilo kilometrine v višini, ki je določena za primer povračila prevoza na in z dela.
Na podlagi zahtevka delodajalca se članu senata povrne znesek plače, ki ga je prejel za čas, ko je sodeloval na seji senata.
Odredbo za plačilo sejnine, prevoznih stroškov in odredbo za povračilo plače delodajalcu, izda pooblaščenec ministra.
Vsem ostalim udeležencem (priče, strokovnjaki, pravni zastopniki, ipd.) pritožbenega postopka ne pripada pravica do povračila kakršnihkoli stroškov, na kar se jih opozori v vabilu ali v prvem razgovoru. Izjemoma lahko vodja pristojne notranje organizacijske enote ministrstva v posameznem primeru odloči drugače.
Sredstva, potrebna za izvajanje tega člena se zagotovijo v proračunu ministrstva.
III. EVIDENTIRANJE, NADZOR IN POROČANJE
39. člen
Na podlagi 61. člena zakona o policiji je policija dolžna vse rešene pritožbe sproti vnesti v evidenco pritožb.
40. člen
Nadzor nad reševanjem pritožb pri vodji organizacijske enote policije izvaja pristojna notranja organizacijska enota ministrstva, generalna policijska uprava in policijska uprava.
Nadzor nad reševanjem pritožb v senatih izvaja uradnik ministrstva, ki ga pooblasti minister.
41. člen
Generalna policijska uprava pošilja ministrstvu trimesečna, polletna in letna poročila o reševanju pritožb.
Pristojna notranja organizacijska enota ministrstva je dolžna ministru poročati o reševanju pritožb in mu posredovati polletno in letno poročilo o reševanju pritožb.
Ministrstvo seznani javnost z letnim in polletnim poročilom o reševanju pritožb, ki ga objavi na svoji spletni strani.
IV. VARSTVO PODATKOV
42. člen
Vsi sodelujoči v delu senatov so dolžni pri uporabi in dostopu do podatkov, ki se nanašajo na pritožbo, ravnati po zakonu o tajnih podatkih, zakonu o varstvu osebnih podatkov ter predpisih, ki urejajo ti področji.
V. PREHODNI DOLOČBI
43. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta pravilnik, preneha veljati navodilo za reševanje pritožb (Uradni list RS, št. 103/00).
Navodilo iz prejšnjega odstavka se še naprej uporablja za reševanje pritožb, podanih do 26. februarja 2004.
VI. KONČNA DOLOČBA
44. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 27. februarja 2004.
Št. 1411-02-016-22/2003/27
Ljubljana, dne 18. decembra 2003
EVA 2003-1711-0140
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve
