Na podlagi šestega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 19. člena, devetega odstavka 21. člena, šestega odstavka 40. člena, tretjega odstavka 44. člena, četrtega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 51. člena, drugega odstavka 56. člena in drugega odstavka 93. člena zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 - SPZ) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o urejanju in spreminjanju mej parcel
ter o evidentiranju mej parcel
v zemljiškem katastru
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet urejanja)
Ta pravilnik ureja način evidentiranja mej parcel, način ugotavljanja katastrskih mej, način označitve mej v naravi, določa natančnost določitve zemljiškokatastrskih točk, pogoje in način določanja zemljiškokatastrskih točk v lokalnih koordinatnih sistemih, minimalne zahteve za načrt in opis predvidene parcelacije ter sestavine elaboratov ureditve meje, parcelacije, izravnave meje, komasacije ter določitve meje območja pravnega režima.
2. EVIDENTIRANJE MEJ PARCEL
2. člen
(način evidentiranja mej parcel)
Meje parcel se v zemljiškem katastru evidentirajo s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, med katerimi potekajo meje, in prikažejo grafično.
3. člen
(zemljiškokatastrske točke)
Za zemljiškokatastrske točke se v zemljiškem katastru vodijo naslednji podatki:
– številka zemljiškokatastrske točke,
– koordinate zemljiškokatastrske točke,
– višina zemljiškokatastrske točke,
– metoda določitve horizontalnih koordinat,
– natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk,
– status zemljiškokatastrske točke,
– številka postopka, s katerim je zemljiškokatastrska točka nastala ali se je spremenila, in
– datum vpisa nove oziroma spremenjene zemljiškokatastrske točke v zemljiški kataster.
4. člen
(številka zemljiškokatastrske točke)
(1) Številka zemljiškokatastrske točke se določi v okviru katastrske občine.
(2) Zemljiškokatastrske točke na meji katastrskih občin se oštevilčijo v vseh katastrskih občinah, katerih mejo določajo.
(3) Oštevilčba zemljiškokatastrskih točk poteka od 1 do največ 999999.
(4) Številka ukinjene zemljiškokatastrske točke se ne sme ponovno uporabiti.
5. člen
(koordinate zemljiškokatastrske točke)
(1) Koordinate zemljiškokatastrskih točk se določijo v državnem koordinatnem sistemu in se zaokrožijo na centimeter. V računanjih se uporabljajo koordinate zemljiškokatastrskih točk zaokrožene na centimeter.
(2) če zemljiškokatastrske točke nimajo koordinat določenih v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo predpisano s tem pravilnikom, so koordinate zemljiškokatastrskih točk grafične koordinate, določene na podlagi zemljiško-katastrskih načrtov pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov oziroma grafične koordinate, določene z grafičnim evidentiranjem mej parcel v skladu s tem pravilnikom.
(3) Neposredna uporaba grafičnih koordinat v postopkih urejanja in spreminjanja mej parcel je dovoljena le na podlagi predhodne preveritve njihove lokacijske natančnosti.
6. člen
(spremembe koordinat zemljiškokatastrskih točk)
Koordinate zemljiškokatastrskih točk se lahko spremenijo, če niso bile določene s predpisano natančnostjo, če se določijo z večjo natančnostjo ali če se spremeni državni koordinatni sistem.
7. člen
(višina zemljiškokatastrske točke)
Zemljiškokatastrskim točkam se določi višina v državnem koordinatnem sistemu, če je to na osnovi izmeritvenih točk v bližini enostavno izvedljivo.
8. člen
(določitev koordinat zemljiškokatastrskih točk)
(1) Koordinate zemljiškokatastrskih točk se določijo:
– na podlagi geodetskih izmer na terenu, ali
– na podlagi digitalnih ortofotonačrtov, drugih geodetski načrtov ali topografskih podatkov.
(2) Kadar se koordinate zemljiškokatastrskih točk določijo na podlagi geodetskih izmer na terenu, mora uporabljena metoda geodetskih meritev zagotavljati določitev horizontalnih koordinat nove točke glede na geodetske točke, iz katere je bila izvedena izmera, s standardno deviacijo obeh koordinat največ 6 cm.
(3) Koordinate zemljiškokatastrskih točk se lahko določijo na podlagi digitalnih ortofotonačrtov ali na podlagi drugih geodetski načrtov ali topografskih podatkov, če omogočajo določitev koordinat zemljiškokatastrskih točk s srednjim pogreškom največ enega metra in če s tem soglašajo lastniki parcel, katerih meje določajo zemljiškokatastrske točke.
9. člen
(metode določitve horizontalnih koordinat, natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk)
Metode določitve horizontalnih koordinat, natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk in status zemljiškokatastrskih točk se evidentirajo s šiframi, ki jih objavi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) na svojih spletnih straneh.
10. člen
(številka postopka, datum vpisa nove oziroma spremenjene zemljiškokatastrske točke)
(1) Številko postopka, s katerim je zemljiškokatastrska točka nastala ali se je spremenila, določi geodetska uprava.
(2) Datum vpisa nove oziroma spremenjene zemljiškokatastrske točke je datum, ko je geodetska uprava vpisala novo oziroma spremenjeno zemljiškokatastrsko točko v zemljiški kataster.
11. člen
(evidentiranje sprememb mej parcel)
(1) Spremenjene ali nove meje parcel se v zemljiškem katastru evidentirajo tako, da se vpišejo spremembe pri obstoječih zemljiškokatastrskih točkah, ki določajo spremenjene meje parcel, in vpišejo nove zemljiškokatastrske točke, ki določajo nove meje parcel. Zemljiškokatastrske točke, ki ne določajo več mej parcel, se ukinejo.
(2) če podatki zemljiškega katastra ne omogočajo evidentiranja spremenjene ali nove meje neposredno s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu, se zaradi ohranitve relativnih razmerij med parcelami, spremenjene in nove meje evidentirajo z grafičnimi koordinatami, ki so lahko različne od koordinat zemljiškokatastrskih točk. Pri tem se zaradi čimbolj resnične slike dejanskega stanja popravijo tudi meje v okolici (v nadaljnjem besedilu: grafično evidentiranje mej).
12. člen
(grafični prikaz mej parcel)
(1) Meje parcel se grafično prikažejo z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk, kadar so te določene v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom. Obstoječe meje se pri tem popravi tako, da potekajo od zemljiškokatastrske točke, ki določa spremenjeno ali novo mejo, do prve točke loma obstoječe meje.
(2) Meje parcel se grafično prikažejo z uporabo grafičnih koordinat zemjiškokatastrskih točk v naslednjih primerih:
– če zemljiškokatastrske točke nimajo določenih koordinat v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo, določeno s tem pravilnikom,
– če imajo zemljiškokatastrske točke določene koordinate v lokalnem koordinatnem sistemu, ali
– če imajo zemljiškokatastrske točke določene koordinate z natančnostjo, določeno s tem pravilnikom, vendar mej, ki jih določajo, ni mogoče evidentirati z neposredno uporabo teh koordinat.
(3) Grafične koordinate se v primerih iz prejšnjega odstavka določijo tako, da se zaris novih ali spremenjenih mej s premikom, vrtenjem in prilagoditvijo teh mej grafično vklopi na obstoječ grafični zaris mej in popravi povezave z obstoječimi mejami oziroma popravijo tudi meje v okolici (v nadaljnjem besedilu: grafični vklop).
(4) Grafični vklop se izvede tako, da na njegovi podlagi evidentirane grafične koordinate zagotavljajo:
– da je število zemljiškokatastrskih točk z grafičnimi koordinatami enako, kot je število zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo v naravi,
– da meje nimajo večje število lomov kot v naravi,
– da so stiki mej na pravih mestih relativno na lego parcel, ki jih meje razmejujejo, in
– da so parcele, prikazane v grafični obliki, podobne oblike kot parcele v naravi.
13. člen
(poprava grafičnega prikaza mej parcel)
(1) Zaradi izkazovanja čimbolj resničnega stanja v grafičnem prikazu mej parcel lahko geodetska uprava popravi grafični prikaz mej parcel z grafičnim evidentiranjem mej po uradni dolžnosti na podlagi zemljiškokatastrskih točk, ki imajo določene koordinate v državnem koordinatnem sistemu, ali na podlagi geodetskih načrtov, digitalnih ortofoto načrtov ali topografskih podatkov.
(2) O popravi grafičnega prikaza mej parcel z grafičnim evidentiranjem mej po uradni dolžnosti se izdela elaborat, ki vsebuje prikaz z grafičnimi koordinatami pred izvedenim grafičnim evidentiranjem mej in novo stanje ter opis uporabljene metode grafičnega evidentiranja mej.
14. člen
(obveščanje o spremembah grafičnega prikaza mej parcel)
O spremembah grafičnih prikazov mej parcel zaradi sprememb grafičnih koordinat, izvedenih v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 12. člena tega pravilnika, in o popravi grafičnega prikaza mej parcel, izvedeni v skladu s prejšnjim členom, geodetska uprava lastnikov parcel ne obvešča.
3. UGOTAVLJANJE KATASTRSKIH MEJ
15. člen
(način ugotavljanja katastrskih mej)
(1) Katastrske meje se določi na zahtevo lastnikov parcel, pred izvedbo mejne obravnave ali v postopku mejne obravnave.
(2) Geodet določi katastrsko mejo na podlagi:
– zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru,
– podatkov iz elaboratov predhodnih meritev in podatkov, evidentiranih v zemljiško-katastrskih načrtih pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov, ali
– dejanskega uživanja ter grajenih in naravnih objektov.
(3) Na podlagi zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru geodet določi katastrsko mejo, če so koordinate zemljiškokatastrskih točk določene z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom.
(4) če koordinate zemljiškokatastrskih točk niso določene z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom, geodet določi katastrsko mejo na podlagi podatkov iz elaboratov predhodnih meritev in podatkov, evidentiranih v zemljiško katastrskih načrtih pred uveljavitvijo digitalnih katastrskih načrtov.
(5) Pri določitvi katastrske meje geodet upošteva mejo dejanskega uživanja ter grajenih in naravnih objektov, če tako določena meja v okviru natančnosti zemljiškega katastra ne odstopa od katastrske meje.
16. člen
(zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov)
(1) Preden geodet določi katastrsko mejo, mora ugotoviti stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.
(2) Zanesljivost in natančnost katastrskih podatkov geodet ugotovi:
– na podlagi podatkov o zemljiškokatastrskih točkah, če imajo določene koordinate z natančnostjo, določeno s tem pravilnikom,
– na podlagi ocene natančnosti meritev, iz katerih so bile izračunane koordinate zemljiškokatastrskih točk,
– na podlagi ocene natančnosti grafičnih podatkov zemljiškokatastrskih načrtov,
– na podlagi pisnih in grafičnih podatkov iz zbirke listin oziroma podatkov iz elaboratov predhodnih meritev,
– na podlagi drugih geodetskih podatkov v povezavi s katastrskimi podatki, npr. ortofotonačrti, topografskimi načrti in podobno,
– s primerjavo podatkov predhodnih meritev s podatki, evidentiranimi v zemljiškem katastru, ali
– na podlagi dosedanjih upravnih in drugih postopkov, ki so bili vodeni glede mej parcel.
4. OZNAČITEV MEJ PARCEL
17. člen
(označitev mej)
(1) Urejene meje parcel, nove meje parcel in meje parcel, obnovljene v naravi, se v naravi označijo z mejniki.
(2) V naravi se označijo z mejniki tudi meje parcel, urejene v sodnem postopku ali določene v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma v drugem postopku, na podlagi katerih se meje parcel kot dokončne meje vpišejo v zemljiški kataster.
(3) Meje parcel se ne označi z mejniki:
– če to pisno ali z izjavo v zapisniku zahtevajo vsi lastniki parcel, ki jih meja razmejuje,
– če je zemljiškokatastrska točka izračunana kot presek dokončne meje z mejo, ki ni urejena,
– če meja parcel ni bila urejena na terenu,
– če meja parcel poteka po stalnem objektu, tako da je v naravi vidna in nedvoumno razpoznavna, ali
– če označitev ni dovoljena s posebnim zakonom.
18. člen
(način označitev mej)
(1) Meje parcel se v naravi označijo tako, da se z mejniki označijo zemljiškokatastrske točke.
(2) Na zahtevo lastnika parcele ali naročnika geodetske storitve se lahko na meji parcele določijo dodatne zemljiškokatastrske točke, ki se označijo z mejniki.
(3) če zemljiškokatastrske točke v naravi ni mogoče ali ni dovoljeno označiti, se zemljiškokatastrske točke označi posredno. Iz skice v elaboratu mora biti razvidno, kako je izvedena posredna označitev zemljiškokatastrske točke.
19. člen
(mejniki)
Del mejnika, ki je po označitvi meje parcel v naravi viden, je lahko:
– kvadratne oblike velikosti 10x10cm,
– okrogle oblike s premerom najmanj 2 cm in največ 10 cm,
– križ velikosti 5x5cm, vklesan v naravni ali grajen objekt, ali
– druga nazorna označba, ki jasno in nedvoumno označuje zemljiškokatastrsko točko.
20. člen
(oznaka mejnikov)
(1) Mejnik mora imeti oznako, na katero se nanašajo koordinate zemljiškokatastrske točke.
(2) Mejniki se lahko na naročilo lastnikov parcel dodatno označijo. Dodatne oznake se lahko postavijo na zemljišče lastnika, ki želi imeti dodatno označene mejnike, ali na zemljišče drugega lastnika, če ta s tem soglaša. Kot dodatne oznake se ne smejo uporabljati mejniki.
5. NAČRT IN NATANČEN OPIS PARCELACIJE
IN KOMASACIJE
21. člen
(načrt parcelacije, natančen opis parcelacije)
(1) Za delitev dokončnih parcel in za parcelacijo območja, v katerem so meje obodnih parcel dokončne, se izdela načrt parcelacije, ki vsebuje:
– obstoječe meje parcel in nove meje parcel,
– koordinate novih zemljiškokatastrskih točk ali odmike od obstoječih zemljiškokatastrskih točk oziroma odmike od grajenih objektov, in
– dovoljena odstopanja pri določitvi novih mej parcel v naravi.
(2) Za delitev parcel, ki v zemljiškem katastru niso vpisane kot dokončne parcele, se izdela natančen opis parcelacije, ki vsebuje:
– seznam parcel, ki se delijo,
– opis novih mej,
– merila za oblikovanje novih parcel, kot npr. število novih parcel, oblika, površina, dolžina mej in podobno, in
– dovoljena odstopanja pri določitvi novih mej.
(3) Za združitev parcel se izdela opis parcelacije, v katerem se navedejo parcele, ki se združijo.
22. člen
(načrt komasacije, natančen opis komasacije)
(1) Za komasacijo dokončnih parcel in za komasacijo območja, v katerem so meje obodnih parcel dokončne, se izdela načrt komasacije, ki vsebuje:
– seznam parcel,
– obstoječe meje parcel in nove meje parcel,
– koordinate novih zemljiškokatastrskih točk ali odmike od obstoječih zemljiškokatastrskih točk oziroma odmike od grajenih objektov, in
– dovoljena odstopanja pri določitvi novih mej v naravi.
(2) Za komasacijo parcel, ki v zemljiškem katastru niso vpisane kot dokončne parcele, se izdela natančen opis komasacije, ki vsebuje:
– seznam parcel, in
– merila za oblikovanje novih parcel, obvezno število novih parcel, lahko pa tudi potek mej oziroma obliko in površino novih parcel in podobno.
6. SESTAVINE ELABORATOV
23. člen
(vsebina elaborata)
(1) Elaborat, ki se izdela v geodetski storitvi, mora na naslovni strani vsebovati naslednje splošne podatke:
– vrsto elaborata,
– firmo in številko geodetskega podjetja, ki je sprejelo naročilo za izdelavo elaborata,
– ime in priimek ter številka geodetske izkaznice geodeta, ki je izvedel postopek,
– ime in priimek osebe, ki je izdelala elaborat,
– katastrska občina in številke parcel, ki so vključene v postopek, in
– popis vsebine elaborata.
(2) Sestavni del vsebine elaborata so tudi digitalni podatki za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
(3) Elaboratu se priloži tudi druga dokumentacija, ki je pomembna za vodenje upravnega postopka.
24. člen
(vsebina posameznih vrst elaboratov)
(1) Poleg vsebine iz prejšnjega člena ima posamezna vrsta elaborata še sestavine, določene v 25. do 29. členu tega pravilnika.
(2) če se na eni ali več parcelah izvede več različnih postopkov, se lahko izdela en sam elaborat. Kot vrsta elaborata iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena se navedejo vse vrste elaboratov, ki jih vsebuje elaborat, izdelan po določbi tega odstavka. Sestavine takega elaborata so smiselni zbir sestavin posameznih vrst elaboratov, določenih v 25. do 29. členu tega pravilnika.
25. člen
(elaborat ureditve meje )
Elaborat ureditve meje ima naslednje sestavine:
– zapisnik mejne obravnave,
– skico ureditve meje,
– seznam koordinat,
– katastrski načrt s spremembami, če se spremeni grafični prikaz meje, in
– izračun površine parcele, če so urejene vse meje.
26. člen
(elaborat parcelacije)
(1) Elaborat parcelacije ima naslednje sestavine:
– skico parcelacije, ki mora vsebovati datum, ko so bile meje označene z mejniki,
– seznam koordinat,
– katastrski načrt s spremembami, in
– izračun površine novih parcel.
(2) če je elaborat parcelacije izdelan samo za združitev parcel, skica parcelacije ni sestavina elaborata parcelacije, seznam koordinat pa le, če so bile pri združitvi brisane zemljiškokatastrske točke. V takem elaboratu se datum združitve vpiše v katastrski načrt s spremembami.
27. člen
(elaborat izravnave meje)
Elaborat izravnave meje ima naslednje sestavine:
– sporazum lastnikov zemljišč o izravnavi meje ali izjavo o sporazumu izravnave meje, dano na zapisnik,
– skico izravnave meje, v kateri mora biti prikazana meja pred izravnavo in meja po izravnavi ter datum, ko so bile izravnane meje označene z mejniki,
– seznam koordinat,
– katastrski načrt s spremembami, in
– izračun površine parcel s posebej prikazano razliko površin pred in po izravnavi.
28. člen
(elaborat pogodbene komasacije, elaborat upravne komasacije)
(1) Elaborat pogodbene komasacije in elaborat upravne komasacije imata naslednje sestavine:
– skico ureditve novih mej nastalih s komasacijo,
– seznam koordinat,
– katastrski načrt stanja po razdelitvi parcel,
– izračun površine parcel, in
– primerjalno tabelo, ki za vsakega lastnika zemljišč znotraj komasacijskega območja izkazuje podatke o parcelah, ki jih je vložil v komasacijo, in o parcelah, ki jih je dobil.
(2) V primerjalni tabeli morajo biti podatki o parcelah, ki jih je lastnik zemljišč znotraj komasacijskega območja vložil v komasacijo, enaki podatkom o parcelah, določenih v aktu, na podlagi katerega je komasacija uvedena oziroma dovoljena, in v načrtu komasacije oziroma natančnem opisu komasacije.
29. člen
(elaborat o določitvi meje območja pravnega režima)
Elaborat o določitvi meje območja pravnega režima ima naslednje sestavine:
– zapisnik o določitvi meje območja pravnega režima,
– navedbo podatkov, ki so bili uporabljeni za določitev meje območje pravnega režima, če niso navedeni v zapisniku,
– skico določitve meje območja pravnega režima, z opisom načina označitve meje v naravi,
– seznam koordinat, in
– načrt s spremembami, v katerem je grafični prikaz meje območja pravnega režima pred in po spremembi, če se spremeni grafični prikaz meje območja pravnega režima.
30. člen
(zapisnik)
Zapisnik vsebuje vsa dejstva in navedbe, ki so pomembne za izvedbo upravnega postopka na geodetski upravi.
31. člen
(skica)
Skica vsebuje naslednje podatke:
– meje parcel z zemljiškokatastrskimi točkami in mejniki,
– parcelne številke,
– topografsko vsebino za nazoren prikaz poteka mej,
– izmerjene razdalje med zemljiškokatastrskimi točkami (fronte) in izmerjene razdalje med mejniki in drugimi stalnimi točkami v naravi (prečne mere),
– geodetske točke, in
– podatke o lastnikih parcel v postopku.
32. člen
(seznam koordinat)
(1) Seznam koordinat vsebuje:
– seznam uporabljenih geodetskih točk za navezavo na državni koordinatni sistem, ki vsebuje oštevilčbo točke, koordinati y, x, višino h, če je določena ter opombe, in
– seznam novih, spremenjenih in brisanih zemljiškokatastrskih točk s predpisanimi atributi.
(2) V elaboratu morajo biti zemljiškokatastrske točke oštevilčene s številkami zemljiškokatastrskih točk, evidentiranimi v zemljiškem katastru, in s številkami novih zemljiškokatastrskih točk, ki so rezervirane za izdelavo posameznega elaborata.
33. člen
(katastrski načrt s spremembami)
V katastrskem načrtu s spremembami je prikazano stanje pred spremembo, kot je bilo grafično prikazano v zemljiškem katastru, in stanje po spremembi, kot bo grafično prikazano v zemljiškem katastru.
34. člen
(izračun površine parcel)
V elaboratu mora biti prikazana površina za vsako parcelo pred izvedeno meritvijo in površina parcele po izvedeni spremembi oziroma izračunu nove površine.
35. člen
(digitalni podatki za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in posredovanje teh podatkov geodetski upravi)
(1) Digitalni podatki za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru obsegajo datoteke, v katerih so na predpisan način vpisani podatki o spremembi.
(2) Digitalni podatki za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru geodetsko podjetje elektronsko posreduje geodetski upravi isti dan, ko elaborat izroči naročniku geodetske storitve oziroma ko po pooblastilu naročnika geodetske storitve vloži zahtevo na geodetski upravi.
(3) Vrste datotek, podatke v datotekah, format zapisa in način elektronskega posredovanja objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh.
36. člen
(identifikacijske oznake parcel, identifikacijske oznake zemljiškokatastrskih točk)
(1) Identifikacijska oznaka parcele je sestavljena iz identifikacijske številke katastrske občine in parcelne številke.
(2) Identifikacijska oznaka zemljiškokatastrske točke je sestavljena iz identifikacijske številke katastrske občine in številke zemljiškokatastrske točke.
7. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(natančnost koordinat obstoječih zemljiškokatastrskih točk)
Šteje se, da so koordinate zemljiškokatastrskih točk, ki so bile izračunane na podlagi geodetskih izmer pred uveljavitvijo tega pravilnika, ustrezne natančnosti, če je njihov srednji pogrešek največ 30 cm oziroma največ 60 cm, če so bile določene s fotogrametričnimi metodami.
38. člen
(določitev koordinat zemljiškokatastrskih točk v lokalnem koordinatnem sistemu)
(1) Dokler ne bodo zagotovljeni tehnični pogoji za navezavo vseh meritev na državni koordinatni sistem na vsem ozemlju države, se izjemoma lahko koordinate zemljiškokatastrskih točk določijo v lokalnem koordinatnem sistemu.
(2) Ob izdaji geodetskih podatkov, potrebnih za izvedbo geodetske storitve, geodetska uprava glede na kvaliteto podatkov geodetu pojasni možnosti navezave na državni koordinatni sistem.
(3) če je geodet določil koordinate zemljiškokatastrskih točk v lokalnem koordinatnem sistemu, čeprav mu je geodetska uprava pojasnila možnosti navezave na državni koordinatni sistem, mora v elaboratu pojasniti razloge za navezavo na lokalni koordinatni sistem.
(4) Za zemljiškokatastrske točke, ki imajo koordinate določene v lokalnem koordinatnem sistemu, se v zemljiškem katastru ne vodijo podatki iz 3. člena tega pravilnika. Podatki o zemljiškokatastrskih točkah, ki imajo koordinate določene v lokalnem koordinatnem sistemu, se shranijo v elaboratu v seznamu koordinat.
39. člen
(posredovanje digitalnih podatkov za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru)
Dokler niso zagotovljeni tehnični pogoji za elektronsko posredovanje digitalnih podatkov za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, se ti podatki posredujejo na disketi, ki je sestavina elaborata.
40. člen
(evidentiranje vrst rabe in katastrskega razreda)
(1) Dokler se v zemljiškem katastru na podlagi zakona vodijo podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturah in katastrskih razredih, se zahtevi za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru priloži elaborat spremembe vrste rabe, ki ima poleg vsebine iz 23. člena tega pravilnika še naslednje sestavine:
– zapisnik o ugotovitvi vrste rabe zemljišč,
– skico, če se spremeni območje vrste rabe zemljišč,
– seznam koordinat zemljiškokatastrskih točk,
– katastrski načrt s spremembami, in
– izračun površine delov parcel.
(2) Za evidentiranje mej vrst rabe zemljišč se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na zemljiškokatastrske točke.
41. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 453-00-8/01
Ljubljana, dne 18. decembra 2003.
EVA 2003-2511-0212
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor
in energijo
