Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet

Republika Slovenija v pričakovanju vključitve v evropski sistem cest vzdržuje oziroma ohranja obstoječe cestno omrežje, odpravlja ozka grla oziroma rekonstruira cestne odseke in s tem povečuje prepustnost, varnost prometa in vozne hitrosti na cestnem omrežju. Na problematičnih, ogroženih in strateško pomembnih področjih, predvsem obmejnih, še posebno ob južni meji z Republiko Hrvaško, se načrtuje izgradnja cest ustreznega ranga, ki naj omogočijo prebivalcem s teh območij povezavo in dostop do lokalnih in regionalnih središč ter povezavo z ostalim cestnim omrežjem v Sloveniji.
S prometno analizo cestnega prometa v Ilirski Bistrici, je bilo ugotovljeno, da bo potrebna rekonstrukcija glavne ceste G1-6 Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane na odseku št. 342 in 363 skozi naselje Ilirska Bistrica iz dvopasovne ceste v štiripasovno cesto, kar pa bi bil zaradi številnih rušitev pregrob poseg v naselje. Rezultati analize so pokazali, da bi rekonstruirana obstoječa industrijska mestna cesta (bodoča obvoznica mesta Ilirska Bistrica), ki poteka vzporedno z železniško progo Ljubljana–Reka, prevzela pretežni del prometa in s tem razbremenila obstoječo glavno cesto skozi mesto. Rekonstruirana mestna cesta bo po izgradnji prekategorizirana v glavno cesto G1-6, sedanja cesta skozi naselje Ilirska Bistrica pa se spremeni v mestno ulico oziroma lokalno občinsko ali regionalno cesto.
Regionalna cesta R2-404/1379 Podgrad–Ilirska Bistrica–Pivka, na odseku št. 1379, ločuje tovarniški kompleks Lesonita d.d. na dva dela. Predlog podjetja je preložitev regionalne ceste v km 9.900 z navezavo na zgoraj navedeno mestno cesto ob železniški progi, to je na bodočo glavno cesto.
Minister za promet je z dopisom št. 2645-2/2001/14-0413 z dne 19. 6. 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za preložitev glavne ceste G1-6 in regionalne ceste R2-404 na območju Ilirske Bistrice (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) za preložitev glavne ceste I. reda G1-6 na odseku št. 342 in 363 v dolžini 2630 m (obvoznica Ilirske Bistrice) in preložitev regionalne ceste II. reda R2-404 Podgrad–Ilirska Bistrica–Pivka, na odseku št. 1379 v dolžini 200 m. Pobuda je dokumentirana z:
– idejnim projektom Obvoznica Ilirske Bistrice–rekonstrukcija mestne ceste ob železniški progi Ljubljana–Reka (izdelal GIRI d.o.o. Ljubljana, št. proj. 11-191/01, št. načrta 11-191/01, januar 2002);
– idejno študijo – Cesta G1-6, odsek 342 (obvoznica Ilirske Bistrice), km 0,0–0,839 z deviacijo ceste R2-404, odsek 1379 Podgrad–Ilirska Bistrica na območju tovarne Lesonit, km 9,980–10,190 (izdelal GIRI d.o.o. Ljubljana, št. proj. 11-213/02, št. načrta 11-213/02, november 2002) in
– lokacijsko informacijo št. 35008-0039/2003-231, maj 2003.
Pobuda ministra za promet je utemeljena v:
– prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– proračunu Republike Slovenije za leto 2003 in 2004 ter predlogu proračuna RS za leto 2005;
– načrtu razvojnih programov za leto 2006 in 2007.
Izvedba preložitve glavne ceste G1-6 je v usklajena z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, vezane na preložitev glavne ceste G1-6 in regionalne ceste R2-404 na območju Ilirske Bistrice, in sicer:
1. preureditev obstoječe mestne ceste v glavno tranzitno prometnico (rekonstrukcija v dolžini približno 2630 m),
2. ureditev oziroma preureditev križišč in priključkov:
– priključka obstoječe ceste G1-6 pred nadvozom čez železniško progo Ljubljana–Reka,
– priključka deviirane ceste R2-404/1379,
– priključka Gubčeve ulice,
– križišča z Bazoviško cesto in Podgrajsko ulico,
3. obnova oziroma rekonstrukcija odsekov priključnih cest,
4. deviacija dela ceste R2-404, odsek 1379 Podgrad–Ilirska Bistrica na območju tovarne Lesonit d.d., km 9,980–10,190 (prestavitev omenjenega odseka ceste v smeri proti severozahodu na rob tovarniškega kompleksa in navezavo na predvideno mestno obvozno cesto v km 0,400 približno 350 m pred obstoječim priključkom v km 0,750 v podaljšku Gubčeve ulice) v dolžini približno 210 m,
5. ureditev ostalih priključkov.
Celotno območje urejanja leži v Občini Ilirska Bistrica, v mestu Ilirska Bistrica.
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste je pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta naročila in pridobila idejni projekt »Obvoznica Ilirske Bistrice–rekonstrukcija mestne ceste ob železniški progi Ljubljana–Reka« (GIRI d.o.o. Ljubljana, št. proj. 11-191/01, št. načrta 11-191/01, januar 2002).
V idejnem projektu sta bili izdelani dve varianti križišča z Bazoviško cesto in Podgrajsko ulico. Kot najustreznejša je bila predlagana varianta s krožiščem.
Variantno je bilo obdelano tudi območje gradnje novega železniškega nadvoza:
– po 1. varianti je bila predvidena gradnja novega nadvoza v trasi obstoječe ceste,
– po 2. varianti pa je predvidena deviacija ceste v km 2,150 in izvedba novega železniškega nadvoza na novi lokaciji s priključitvijo nove ceste na obstoječo v km 2,325.
Lesonit d.d. Ilirska Bistrica je pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta naročil in pridobil idejno študijo »Cesta G1-6, odsek 342 (obvoznica Ilirske Bistrice), km 0,0–0,839 z deviacijo ceste R2-404, odsek 1379 Podgrad–Ilirska Bistrica na območju tovarne Lesonit, km 9,980–10,190« (GIRI d.o.o. Ljubljana, št. proj. 11-213/02, št. načrta 11-213/02, november 2002).
V idejni študiji je obdelana deviacija dela ceste R2-404, odsek 1379 Podgrad–Ilirska Bistrica na območju tovarne Lesonit d.d., km 9,980–10,190. Omenjeni odsek poteka skozi kompleks tovarne Lesonit d.d. in ga ločuje na dva dela. Predvidena deviacija ceste predstavlja prestavitev omenjenega odseka ceste v smeri proti SZ na SZ rob tovarniškega kompleksa in navezavo na predvideno mestno obvozno cesto v km 0,400 (približno 350 m pred obstoječim priključkom v km 0,750 v podaljšku Gubčeve ulice). Dolžina predvidene deviacije znaša približno 210 m.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje je dne 20. 10. 2003 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Ilirska Bistrica, Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, Telekoma Slovenije – PE Koper, Lesonita d.d., Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica in Ministrstva za promet – Urad za železnice. Slovenske železnice d.o.o. so svoje priporočilo podale po pošti.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
– smiselno umeščanje pločnika (hodnika za pešce) in kolesarske steze,
– smiselno ureditev prečkanja železniške proge na mestih sedanjih nivojskih prehodov,
– smiselno umeščanje priključkov do obstoječih objektov in nepozidanih stavbnih zemljišč,
– smiselne izvedbe dodatnih pasov za levo zavijanje,
– smiselno ureditev prehodov za pešce,
– smiselno umeščanje koridorja za bodoče programe Telekoma.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– strokovnih podlag iz IV. točke tega programa,
– državni lokacijski načrt, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice oziroma pogoje za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa soglasja in mnenje, so:
1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS;
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
4. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja;
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami;
7. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
8. Ministrstvo za promet , Urad za železnice;
9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
10. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
11. Zavod RS za varstvo narave;
12. Zavod za ribištvo Slovenije;
13. Javna agencija za železniški promet RS, Maribor;
14. ELES Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana;
15. Elektro Primorska, Nova Gorica;
16. Geoplin d.o.o., Ljubljana;
17. Telekom Slovenije, Ljubljana;
18. Občina Ilirska Bistrica;
19. Komunalno podjetje Ilirska Bistrica;
20. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPP).
Investitorji načrtovanih prostorskih ureditev so Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MZP DRSC), Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica in Lesonit d.d., Ulica Nikole Tesle 11, Ilirska Bistrica.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je MZP DRSC.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena zakona o urejanju prostora in ga MZP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. MZP DRSC mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPP. MOPE UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

V letu 1999 je bila izdelana prometna analiza naselja Ilirska Bistrica, ki je pokazala, da bo zaradi stalnega porasta prometa po glavni cesti I. reda G1-6 Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane propustnost na odseku št. 342 in 363 skozi naselje Ilirska Bistrica prekoračena, zato je potrebna rekonstrukcija glavne ceste iz dvopasovne ceste v štiripasovnico, kar pa je zaradi številnih rušitev pregrob poseg v naselje. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da je možno rekonstruirati obstoječo lokalno mestno cesto, ki poteka vzporedno z železniško progo Ljubljana–Reka in jo z rekonstrukcijo spremeniti v mestno obvoznico. Preureditev je bila preverjena v fazi izdelave idejnega projekta za železniški nadvoz (predlagana deviacija ceste in izvedba novega železniškega nadvoza), križišče K3 (z Bazoviško cesto in Podgrajsko ulico – predlagana izvedba krožišča) ter križišče K2 (z Gubčevo ulico – predlagana prestavitev ceste R2-404). S predlogom najustreznejše variante je MZP DRSC že seznanila Občino Ilirska Bistrica. S tem posegom niso tangirane večje nove površine, obenem pa je potek trase primeren glede na to, da vodenje nove prometnice skozi gosto naselje ni možno brez večjih posegov, prostor pa je omejen tudi s številnimi vodotoki.
Regionalna cesta R2-404 Podgrad–Ilirska Bistrica–Pivka na odseku št. 1379 ločuje tovarniški kompleks Lesonita d.d. na dva dela. Strategija podjetja Lesonit d.d. je ureditev enotnega tovarniškega kompleksa tako, da bi se promet, potreben za proizvodnjo, odvijal le znotraj tovarne, brez prečkanja regionalne ceste. Predvidena deviacija ceste predstavlja prestavitev omenjenega odseka ceste v smeri proti severozahodu na rob tovarniškega kompleksa Lesonita d.d., z navezavo na predvideno mestno obvoznico.
Ker preložitev glavne ceste na sedanjo lokalno cesto in regionalne ceste na rob tovarniškega kompleksa zagotavlja večjo prometno varnost vseh udeležencev v prometu, ustrezno prostorsko umestitev obeh cest, ki ju zaradi zatečenega stanja (pozidava, vodotoki, železniška proga) ni možno smiselneje umestiti, ter zaradi predhodno izdelanih preverjanj variant, se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ne izvede primerjave variantnih rešitev v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora.
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– idejni projekt »Obvoznica Ilirske Bistrice – rekonstrukcija mestne ceste ob železniški progi Ljubljana–Reka« (GIRI d.o.o. Ljubljana, št. proj. 11-191/01, št. načrta 11-191/01, januar 2002);
– idejno študijo – »Cesta G1-6, odsek 342 (obvoznica Ilirske Bistrice), km 0,0–0,839 z deviacijo ceste R2-404, odsek 1379 Podgrad–Ilirska Bistrica na območju tovarne Lesonit, km 9,980–10,190« (GIRI d.o.o. Ljubljana, št. proj. 11-213/02, št. načrta 11-213/02, november 2002).
Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
1. temeljni topografski načrt v M 1:1000;
2. zemljiškokatastrski načrt območja državnega lokacijskega načrta, izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS;
3. celostno idejno rešitev ceste, nadvoza in drugih ureditev, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
4. tehnične idejne rešitve ceste, nadvoza in drugih ureditev izdelane kot posamezni načrti v skladu s pravilnikom, ki ureja podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije v M 1:1000, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom;
5. strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:
a) geološko in geotehnično poročilo,
b) idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev in omogočajo izgradnjo infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje naselja,
c) idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev,
d) strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij,
e) rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:
– ukrepi za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in imisijskih obremenitev varovanih območij,
– vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda in hudournikov; s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,
– ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
– ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
– ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,
– ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja;
6. poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem evropskih standardov;
7. morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo - Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOPE UPP.
Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave zagotoviti izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOPE UPP.

Pridobitev smernic za načrtovanje
MZP DRSC zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom).
MOPE UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve po prejemu vseh smernic.
MOPE UPP in MZP DRSC potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
MZP DRSC zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz IV. točke tega programa po potrditvi usmeritev.
Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh strokovnih podlag.
MZP DRSC preda predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPP.
MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta s strani strokovnjakov s področja prostorskega in prometnega načrtovanja, varstva okolja in finančnega področja in ga preda MZP DRSC.
Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani MZP DRSC.
MOPE UPP pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
MOPE UPP v sodelovanju z Ministrstvom za promet in MZP DRSC seznani Občino Ilirska Bistrica s predlogom državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter na Občini Ilirska Bistrica.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOPE UPP v sodelovanju z MZP DRSC v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOPE UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave najmanj z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način v enem nacionalnem in enem lokalnem mediju najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
MOPE UPP v sodelovanju z MZP DRSC in Občino Ilirska Bistrica v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOPE UPP v sodelovanju z Ministrstvom za promet, MZP DRSC in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
MOPE UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister za okolje, prostor in energijo po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov.
MOPE UPP v sodelovanju z MZP DRSC seznani Občino Ilirska Bistrica z odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
MZP DRSC zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
MZP DRSC zagotovi gradivo (dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta oziroma njegov izvleček) za pridobitev mnenj.
MOPE UPP pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministra za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOPE UPP posreduje MZP DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra za promet z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

MZP DRSC zagotovi vsa sredstva za izvedbo javnega razpisa in vsa potrebna sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPP zagotovi vsa sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.