Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M
priprave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Ptuj–Markovci
I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA
ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA
NAČRTA
Odsek hitre ceste Ptuj–Markovci je del bodoče ceste od Hajdine do Ormoža. Z izgradnjo ceste Hajdina–Ormož bo razbremenjena obstoječa cesta G1-2, ki poteka severno od Ptujskega jezera, kanala hidroelektrarne Formin in Drave, in je, poleg prevzemanja daljinskega prometa med Ptujem in Središčem ob Dravi, pomembna tudi kot lokalna povezava za vsa naselja med Ptujem in Ormožem.
Odsek hitre ceste Ptuj–Markovci poteka po območju občin Videm in Markovci. Na zahodu se navezuje na odsek ceste Hajdina–Ptuj, ki poteka po območju Mestne občine Ptuj, za katerega je v pripravi lokacijski načrt in ga pripravlja Mestna občina Ptuj. Na vzhodu posega hitra cesta Ptuj–Markovci približno do km 3.0 v odsek hitre ceste Markovci–Gorišnica, za katerega je že sprejet lokacijski načrt.
Trasa hitre ceste Ptuj–Markovci poteka po južnem robu Ptujskega jezera, po severnem robu naravovarstvenega rezervata Šturmovci, preko mostu čez Dravo v območju talnega praga zaporničnega objekta Dravskih elektrarn. Pri vodenju trase južno od kanala Formin je upoštevano območje, ki je predvideno za izvedbo komasacij, zato je predvideno preprojektiranje tudi dela odseka ceste Markovci–Gorišnica.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-7/2001/72-0403 z dne 28. 7. 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina–Ormož, pododsek Ptuj–Markovci na področju občin Videm in Markovci.
Pobuda je dokumentirana z grafično prilogo »G1-2 (HC) Ptuj–Ormož, pododsek Ptuj–Markovci, situacija M 1:5000, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo Mesto« in je utemeljena v:
– uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/98);
– odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), za območje Občine Markovci;
– odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Videm (Uradni list RS, št. 87/03).
II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA TER OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Ptuj–Markovci (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo ceste v dolžini približno 6,5 km, vključno z izgradnjo mostu čez Dravo in izvennivojskim priključkom Markovci.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje je dne 23. 10. 2003 v skladu z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Markovci, Občine Videm, ELES, Elektro - Slovenija, d.o.o., Elektro Maribor, d.d., Telekom Slovenije d.d., Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Pisno priporočilo je posredovalo Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– prouči možnost razširitve mostu čez Dravo oziroma druge ustrezne rešitve za potrebe lokalnega prometa na relaciji Nova vas–Šturmovci;
– prouči možnost izvedbe počivališča na območju Nove vasi;
– prouči izvedba protihrupne ograje na območju Nove vasi;
– prouči možnost priključka na desnem bregu Drave, na območju Občine Videm;
– uskladijo rešitve trase hitre ceste z rešitvami novopredvidenega daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovci–Pince, za katerega se izdeluje lokacijski načrt;
– čimprej prične z izdelavo poročila o kartiranju habitatnih tipov in ornitološke študije, kot dodatne strokovne podlage;
– prouči možnost poteka trase hitre ceste, tako, da obide arheološko območje Markovci–Rimska stavba, ki je zavarovano z občinskim odlokom.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave,
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.
III. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve;
3. Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino;
4. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje ohranjanja narave, področje varstva okolja, področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda in področje energetike);
7. Ministrstvo za notranje zadeve;
8. Zavod RS za varstvo narave;
9. Zavod za ribištvo Slovenije;
10. Zavod za gozdove Slovenije;
11. Geoplin d.o.o., Ljubljana;
12. ELES, Elektro-Slovenija d.o.o.;
13. Elektro Maribor, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.;
14. Telekom Slovenije, Ljubljana;
15. Dravske elektrarne Maribor d.o.o.;
16. Občina Videm;
17. Občina Markovci;
18. Komunalno podjetje Ptuj;
19. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPP).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Celje, Ulica XIV divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena zakona o urejanju prostora in ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. DARS mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPP. MOPE UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.
IV. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV
Pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. v aprilu 2000 naročila in pridobila elaborat »Primerjava variant poteka hitre ceste na odseku Ptuj (Hajdina)–Ormož« (Urbis d.o.o., Maribor, št. projekta 209-SP/1/2000, april 2000).
V študiji je bilo izdelanih in primerjanih pet variant. Variante so bile primerjane glede na naslednje kriterije:
– regionalni in urbani razvoj,
– gradbeno tehnične ter prometne rešitve,
– vplive na okolje,
– ekonomsko upravičenost investicije,
– družbeno sprejemljivost (na lokalni ravni).
Kot najustreznejša je bila predlagana varianta 5, ki zelo dobro rešuje prometno razbremenitev Ptuja, ter je z vidika družbene sprejemljivosti kot tudi z vidika regionalnega in urbanega razvoja najustreznejša. Ker je predlagana varianta skladna tudi z zasnovo urejanja prometa v prostorskih planskih aktih Občine Videm in Občine Markovci, v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ni potrebno izdelati primerjave variantnih rešitev v skladu s tretjim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora.
V. SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG IN NAČIN NJIHOVE PRIDOBITVE TER NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– Inženirsko - geološko in geotehnično poročilo za študijo variant poteka ceste M-3 Ptuj–Ormož (Gradbeni inštitut ZRMK, del. nalog 530171/95, september 1995);
– Vodnogospodarsko oceno izvedljivosti variant, magistralna cesta M-3 Ptuj - Ormož (Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj p.o., št. proj.105-AF/95);
– Prometno analizo cestnega omrežja na območju Ptuja (Trafcons, julij 1998);
– Študijo variant G1-2 Ptuj–Ormož (Dolenjska projektiva št. 21/98, junij 1999);
– Primerjavo variant poteka hitre ceste na odseku Ptuj (Hajdina) - Ormož (Urbis, april 2000);
– Strokovne podlage izdelane v okviru priprave lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina–Ptuj, na območju Občine Ptuj;
– Lokacijski načrt za hitro cesto Hajdina–Ormož, odsek Markovci–Gorišnica (Urbis, april 2000).
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
1. geodetsko topografski načrt v M 1:1000;
2. zemljiškokatastrski načrt območja državnega lokacijskega načrta, izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS;
3. celostno idejno zasnovo ceste, izvennivojskega križanja in drugih ureditev, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
4. tehnično idejno zasnovo ceste, izvennivojskega križanja in drugih ureditev izdelane v M 1:1000 kot posamezni načrti v skladu s predpisi, ki urejajo podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom;
5. strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:
a) geološko in geotehnično poročilo,
b) idejne zasnove vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev;
c) idejne zasnove prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev,
d) strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne zasnove in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij,
e) idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na kulturno dediščino;
f) rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:
– ukrepi za preprečitev in sanacijo virov prekomernega hrupa in imisijskih obremenitev varovanih območij,
– vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda in hudournikov, s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,
– ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
– ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
– ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet, na podlagi predhodno izdelanega poročila o kartiranju habitatnih tipov in izdelane ornitološke študije,
– ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja;
g) idejno zasnovo rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
6. poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem evropskih standardov;
7. morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo - Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOPE UPP.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave zagotovi izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOPE UPP.
VI. ROKI ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Pridobitev smernic za načrtovanje
– DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom).
– MOPE UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.
– Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve po prejemu vseh smernic.
– MOPE UPP, Ministrstvo za promet in DARS potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih v V. točki tega programa priprave po potrditvi usmeritev.
– Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh strokovnih podlag.
– MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje s strani strokovnjakov s področja prostorskega in prometnega načrtovanja ter varstva okolja k predlogu državnega lokacijskega načrta po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta.
– Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani DARS d.d..
– MOPE UPP po končani izdelavi dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– MOPE UPP v sodelovanju z Ministrstvom za promet in DARS seznani Občino Videm in Občino Markovci s predlogom državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter na Občini Videm in Občini Markovci.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOPE UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOPE UPP v sodelovanju z Ministrstvom za promet, DARS in Občino Videm ter Občino Markovci v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOPE UPP v sodelovanju z Ministrstvom za promet, DARS in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
– Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOPE UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje, prostor in energijo po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Videm in Občino Markovci.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– DARS preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPP, ki pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče Ministrstva za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOPE UPP posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter stališče Ministrstva za promet z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VII. OBVEZNOSTI FINANCIRANJA PRIPRAVE DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
DARS zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPP zagotovi sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.
VIII. OBJAVA PROGRAMA PRIPRAVE
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-21-7/2003
Ljubljana, dne 27. novembra 2003.
EVA 2003-2511-0151
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo
Soglašam!
Jakob Presečnik l. r.
Minister
za promet