Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
Razglašam zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2003.
Št. 001-22-126/03
Ljubljana, dne 29. decembra 2003.
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH (ZDSS-1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet urejanja
1. člen
Ta zakon določa pristojnost, organizacijo in sestavo delovnih in socialnih sodišč kot specializiranih sodišč ter pravila postopka, po katerih ta sodišča odločajo v delovnih in socialnih sporih.
Vrste sporov
2. člen
Delovna sodišča so pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, socialna sodišča pa v socialnih sporih po določbah tega zakona.
Stopnje odločanja
3. člen
(1) Na prvi stopnji odločajo delovna sodišča in socialno sodišče prve stopnje.
(2) O pritožbah zoper odločbe sodišč iz prejšnjega odstavka odloča višje delovno in socialno sodišče.
(3) O pritožbah in revizijah zoper odločbe sodišča iz prejšnjega odstavka odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Pojmi
4. člen
(1) V tem zakonu uporabljen pojem delavec se uporablja tudi za javnega uslužbenca in funkcionarja, če ni z zakonom določeno drugače.
(2) V tem zakonu uporabljeni pojmi sodnik, sodnik porotnik, delavec, delodajalec, zavarovanec in drugi pojmi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.
2. PRISTOJNOST, ORGANIZACIJA IN SESTAVA SODIŠČ
Stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih
5. člen
(1) Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih individualnih delovnih sporih:
a) o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja;
b) o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki;
c) o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom;
č) v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom;
d) o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja;
e) o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov;
f) o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom;
g) o volonterskem opravljanju pripravništva;
h) za katere tako določa zakon.
(2) Sodišče iz prejšnjega odstavka je pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica.
Stvarna pristojnost delovnega sodišča v kolektivnih delovnih sporih
6. člen
Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih kolektivnih delovnih sporih:
a) o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami;
b) o pristojnosti za kolektivno pogajanje;
c) o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami;
č) o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij;
d) o sodelovanju delavcev pri upravljanju;
e) o pristojnostih sindikata v zvezi z delovnimi razmerji;
f) v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata;
g) za katere tako določa zakon.
Stvarna pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih
7. člen
(1) Socialno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih socialnih sporih:
1. na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
a) o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
b) o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
c) o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje;
č) o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje;
d) o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
e) o priznanju in dokupu zavarovalne dobe;
f) o pravici do državne pokojnine;
g) v zvezi z matično evidenco;
2. na področju zdravstvenega zavarovanja:
a) o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
3. na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja:
a) o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
b) o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti in plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
c) o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene;
č) o posojilu za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obrestne mere, pri dodeljevanju katerega je odločilen premoženjski cenzus;
4. na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov:
a) o pravici do in iz zavarovanja za starševsko varstvo ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje;
b) o pravici do družinskih prejemkov;
5. na področju socialnih prejemkov:
a) o socialno varstvenih dajatvah;
b) o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.
(2) Socialno sodišče je na področjih iz prejšnjega odstavka pristojno odločati tudi v naslednjih socialnih sporih:
– o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev,
– o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: zavod) povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) oziroma škode, ki jo je zavarovanec povzročil zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz socialnega varstva.
(3) Socialno sodišče je pristojno odločati tudi v socialnih sporih, za katere tako določa zakon.
Krajevna pristojnost v individualnih delovnih sporih
8. člen
(1) Če je tožeča stranka delavec, je za odločanje pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.
(2) Za odločanje v sporih iz točke d) prvega odstavka 5. člena tega zakona je krajevno izključno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Krajevna pristojnost v kolektivnih delovnih sporih
9. člen
(1) Za odločanje v kolektivnih delovnih sporih, v katerih je udeleženec delodajalec, je krajevno pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za delodajalca.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je za odločanje v kolektivnih delovnih sporih iz točk a), b) in c) 6. člena tega zakona v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za območje Republike Slovenije, krajevno izključno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Prepoved sklenitve sporazuma o krajevni pristojnosti
10. člen
V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti.
Pristojnost v zvezi z arbitražo
11. člen
Za odločanje o imenovanju arbitra oziroma predsednika arbitraže, kadar se arbitraža ne more konstituirati, o razveljavitvi pogodbe o arbitraži zaradi nemožnosti konstituiranja arbitraže in o tožbi za razveljavitev arbitražne odločbe je pristojno delovno sodišče, na območju katerega je sedež arbitraže.
Sodišča prve stopnje
12. člen
V Republiki Sloveniji so naslednja delovna in socialno sodišče prve stopnje:
1. Delovno sodišče v Celju, s sedežem v Celju, pristojno za območje sodnega okrožja Celje;
2. Delovno sodišče v Kopru, s sedežem v Kopru, pristojno za območje sodnih okrožij Koper in Nova Gorica;
3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani, pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto, za odločanje v socialnih sporih pa za območje Republike Slovenije;
4. Delovno sodišče v Mariboru, s sedežem v Mariboru, pristojno za območje sodnih okrožij Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Slovenj Gradec.
Zunanji oddelki sodišč prve stopnje
13. člen
(1) Sodišča prve stopnje odločajo v delovnih sporih na sedežu sodišča, če ni v tem členu določeno, da odločajo na zunanjih oddelkih.
(2) Na zunanjih oddelkih odločajo:
1. Delovno sodišče v Kopru:
a) na zunanjem oddelku v Novi Gorici v zadevah z območja sodnih okrajev Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani:
a) na zunanjem oddelku v Brežicah v zadevah z območja sodnih okrajev Brežice, Krško in Sevnica;
b) na zunanjem oddelku v Kranju v zadevah z območja sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
c)na zunanjem oddelku v Novem mestu v zadevah z območja sodnih okrajev Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
3. Delovno sodišče v Mariboru:
a) na zunanjem oddelku v Murski Soboti v zadevah z območja sodnih okrajev Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
b) na zunanjem oddelku na Ptuju v zadevah z območja sodnih okrajev Ormož in Ptuj;
c)na zunanjem oddelku v Slovenj Gradcu v zadevah z območja sodnih okrajev Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.
(3) Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč pod pogoji, ki jih določa 64. člen tega zakona.
Sestava sodišča prve stopnje
14. člen
(1) V delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik.
(2) Sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega zneska za dovoljenost revizije, določenega z zakonom, ki ureja pravdni postopek.
(3) Ne glede na vrednost spornega predmeta sodnik posameznik odloča:
– v individualnih delovnih sporih, ki se nanašajo na suspenz pogodbe o zaposlitvi, poskusno delo, nadurno delo, odmore, počitke in dopuste ter druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, izrek disciplinske sankcije, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca, začasno odstranitev z dela zaradi uvedbe disciplinskega postopka in začasno premestitev;
– v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja.
(4) V delovnih in socialnih sporih je senat sodišča prve stopnje sestavljen iz sodnika kot predsednika senata in dveh sodnikov porotnikov kot članov senata, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov.
Sodniki porotniki
15. člen
(1) Za določitev pogojev za izvolitev sodnika porotnika, trajanje mandata, prisego, določitev števila sodnikov porotnikov ter pravice in obveznosti sodnikov porotnikov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodišča, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Sodnike porotnike po določbah tega zakona voli Državni zbor Republike Slovenije, in sicer enako število porotnikov iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in delodajalcev oziroma zavodov.
(3) Volitve sodnikov porotnikov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije najmanj štiri mesece pred iztekom mandata prejšnjim sodnikom porotnikom.
Oblikovanje list kandidatov
16. člen
(1) Za delovna sodišča prve stopnje se sodniki porotniki volijo z list kandidatov delavcev in delodajalcev. Lista kandidatov delavcev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih članov. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog združenj delodajalcev, ki so organizirana za območje Republike Slovenije, in Vlade Republike Slovenije, v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v javnem sektorju.
(2) Za socialno sodišče prve stopnje se sodniki porotniki volijo z list kandidatov zavarovancev in zavodov. Lista kandidatov zavarovancev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za območje Republike Slovenije in združenj zavarovancev, ki so organizirana za območje Republike Slovenije, v sorazmerju s številom njihovih članov. Lista kandidatov zavodov se oblikuje na predlog javnih zavodov s področja socialnih zavarovanj in Vlade Republike Slovenije, in sicer tako, da vsak predlagatelj predlaga enako število kandidatov.
(3) Združenja zavarovancev iz prejšnjega odstavka so tista združenja, ki lahko v skladu s statuti javnih zavodov s področja socialnih zavarovanj predlagajo svoje predstavnike v organe zavodov.
(4) Na listi kandidatov se določi enako število kandidatov, kot je število sodnikov porotnikov, ki se jih voli.
Višje delovno in socialno sodišče
17. člen
(1) Višje delovno in socialno sodišče ima sedež v Ljubljani.
(2) Višje delovno in socialno sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
3. POSTOPEK
1. Skupne določbe za postopek v delovnih in socialnih sporih
Pojmi
18. člen
V tem poglavju uporabljeni pojmi tožba, stranka, tožeča stranka in tožena stranka v postopku v kolektivnih delovnih sporih veljajo za predlog, udeleženca, predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca.
Pravila postopka
19. člen
V postopku v delovnih in socialnih sporih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Načelo pospešitve postopka
20. člen
V postopku v delovnih in socialnih sporih je treba postopati hitro.
Predhodno vprašanje
21. člen
Če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku.
Izločitev sodnika in sodnika porotnika
22. člen
Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije tudi v primeru, če je član organa stranke v postopku.
Procesna predpostavka
23. člen
(1) Kadar je z zakonom ali s kolektivno pogodbo določen obvezen postopek za mirno rešitev spora, je tožba dopustna pod pogojem, da je bil postopek predhodno začet, pa ni bil uspešen.
(2) Šteje se, da postopek ni bil uspešen, če med strankama ni bil dosežen sporazum v 30 dneh od začetka postopka za mirno rešitev spora.
(3) Če je za vložitev tožbe z zakonom določen rok, začne ta rok teči po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.
Odločitev brez glavne obravnave
24. člen
(1) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče opozori stranko na možnost, da se lahko odpove glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče.
(3) Odpoved mora biti pisna.
Priprava na glavno obravnavo
25. člen
(1) Sodišče lahko strankam naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne vloge ter predložijo listine.
(2) Po prejemu odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok, v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo.
(3) Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja, ki ga je treba opraviti, tako da stranki ostane dovolj časa, da se v postopku izjavi. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni.
(4) Vloge in listine, posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena, ki se predložijo po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, se upoštevajo le, če stranka izkaže za verjetno, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
(5) Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude.
(6) Osebam, ki niso stranke v postopku, lahko sodišče določi rok, v katerem morajo predložiti listine.
Poravnalni narok
26. člen
(1) Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče takoj začne glavno obravnavo.
(2) Če sodišče odloča v senatu, lahko predsednik senata sam opravi poravnalni narok. Če se v tem primeru poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, predsednik senata takoj določi narok za glavno obravnavo.
Mirovanje postopka
27. člen
V postopku v delovnih in socialnih sporih ni mirovanja postopka.
Posledice izostanka strank z naroka
28. člen
(1) Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo.
(2) Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo.
(3) Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, se narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
(4) Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, lahko sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo pod pogojem, da je bila stranka pravilno vabljena in da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.
(6) Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.
Izpolnitveni rok
29. člen
Sodišče lahko določi v sodbi, s katero naloži kakšno dajatev, osemdnevni rok za njeno izpolnitev.
Pritožbeni postopek
30. člen
(1) Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje.
(2) Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi v novo sojenje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je dovoljena pritožba. V tem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.
(3) Na obravnavi lahko sodišče druge stopnje ponovi dokaze v skladu z določbo zakona, ki ureja pravdni postopek, o ponavljanju dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje, izvede nove dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, in opravi druga procesna dejanja, s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka.
Revizija
31. člen
Revizija je dovoljena v naslednjih delovnih in socialnih sporih:
1. v premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek;
2. v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja;
3. v kolektivnih delovnih sporih;
4. v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja;
5. če jo dopusti sodišče.
Dopuščena revizija
32. člen
(1) Sodišče dopusti revizijo:
– če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali
– če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
(2) O tem, ali bo dopustilo revizijo, odloči sodišče druge stopnje s sklepom, ki je vsebovan v pravnomočni odločbi, s katero je odločilo o pritožbi. Vrhovno sodišče je vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizijo dopusti ali ne dopusti, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, lahko stranka v 30 dneh vloži pritožbo iz razloga po drugi alinei prvega odstavka tega člena. V tem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka vrhovno sodišče pritožbi ugodi in dopusti revizijo, začne teči rok za vložitev revizije od vročitve tega sklepa stranki.
Zahteva za varstvo zakonitosti
33. člen
V delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.
2. Postopek v individualnih delovnih sporih
Preiskovalno načelo
34. člen
(1) Če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče določi, da znesek, ki je potreben za stroške izvedbe dokaza, založi ena ali obe stranki. Če ta znesek ni založen v roku, ki ga je določilo sodišče, sodišče opusti izvedbo dokaza.
Pooblaščenci
35. člen
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit.
Nerazumljive ali nepopolne vloge
36. člen
Če sodišče zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, ga hkrati pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči.
Sprememba navedbe tožene stranke
37. člen
(1) Če je delavec zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo.
(2) Sprememba navedbe tožene stranke iz prejšnjega odstavka se ne šteje za spremembo tožbe.
Stroški postopka
38. člen
(1) Sodišče lahko odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.
(2) Če je delavec v postopku sodeloval brez pooblaščenca ali ga je zastopal predstavnik sindikata, pa v sporu ni v celoti uspel, lahko sodišče odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške zastopanja.
Odprava nesklepčnosti tožbe
39. člen
(1) Če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če delavec v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči samo delavcu. Zoper sklep ni dovoljena posebna pritožba.
Vzorčni postopek
40. člen
(1) Če je pri sodišču vloženih večje število tožb, v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek, ostale postopke pa prekine.
(2) Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti tožeči stranki, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo in o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka.
(3) Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena pritožba.
(4) Po pravnomočnosti odločbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru.
(5) Stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.
(6) Vzorčni postopek je prednosten.
Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
41. člen
(1) Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja so prednostni.
(2) Rok za odgovor na tožbo je 15 dni.
(3) Sodišče opravi poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo oziroma od izteka roka za odgovor na tožbo.
(4) Delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke.
(5) Delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
Sodno varstvo proti odločbam delodajalca
42. člen
(1) Če je tožba vložena zoper odločbo delodajalca, s katero je odločil o pravici ali obveznosti iz delovnega razmerja, mora obsegati tudi navedbo odločbe, zoper katero je vložena. Tožbi je treba priložiti tudi odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu.
(2) Po predhodnem preizkusu tožbe iz prejšnjega odstavka sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper odločbo, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
Začasne odredbe
43. člen
(1) Med postopkom lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
(2) Če stranka predlaga izdajo začasne odredbe, sodišče o predlogu odloči najkasneje v treh dneh.
(3) O pravnem sredstvu zoper sklep o začasni odredbi pristojno sodišče odloči najkasneje v osmih dneh.
(4) Začasne odredbe se izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače.
3. Postopek v kolektivnih delovnih sporih
Začetek postopka
44. člen
(1) Postopek se začne na predlog.
(2) Za predlog in odgovor na predlog se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o tožbi in odgovoru na tožbo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Udeleženec
45. člen
(1) Udeleženec v postopku je oseba, organ ali združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec).
(2) Udeleženci so tudi osebe, organi ali združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(3) Udeleženci so tudi osebe, organi in združenja, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka.
Umik predloga
46. člen
(1) Predlagatelj postopka lahko umakne predlog do konca glavne obravnave brez privolitve nasprotnega udeleženca.
(2) O umiku predloga sodišče obvesti druge udeležence.
(3) Vsak udeleženec lahko v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, nadaljuje začeti postopek.
Udeleženci v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami
47. člen
(1) Združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, ki so stranke kolektivne pogodbe, lahko vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s kolektivnimi pogodbami ali se udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug.
(2) Predlog lahko vložijo tudi združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, pa zanje velja kolektivna pogodba, če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Ta združenja in osebe se lahko pod enakimi pogoji tudi udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug.
(3) Upravičenost uveljavljanja skupinskega interesa iz prejšnjega odstavka sodišče presodi glede na vse okoliščine primera, zlasti pa pri tem upošteva raven, na kateri je bila sklenjena kolektivna pogodba.
Udeleženci v sporih o zakonitosti stavke
48. člen
(1) Predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke lahko vloži tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana.
(2) V sporih iz prejšnjega odstavka se sindikat lahko udeležuje postopka, ki ga je začel kdo drug.
Udeleženci v sporih o pristojnostih sindikata v zvezi z delovnimi razmerji
49. člen
Predlog za začetek postopka o pristojnostih, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji, lahko vloži sindikat.
Udeleženci v sporih o reprezentativnosti sindikata
50. člen
(1) Predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata lahko vloži sindikat zoper odločbo pristojnega ministra oziroma odločitev delodajalca, s katero je ugotovljeno, da sindikat ne izpolnjuje pogojev za določitev reprezentativnosti.
(2) Če pristojni minister oziroma delodajalec v roku dveh mesecev o vloženi zahtevi sindikata za določitev reprezentativnosti ne odloči, se smiselno uporabljata določbi drugega in tretjega odstavka 72. člena tega zakona.
Udeležba drugih oseb v postopku
51. člen
(1) Sodišče obvesti o začetku postopka osebe, organe in združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča, in jim da možnost, da se udeležijo postopka. Obvestilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na oglasni deski ter spletnih straneh sodišča.
(2) Osebe, organi in združenja iz prejšnjega odstavka lahko ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavijo udeležbo v postopku.
(3) O tem obvesti sodišče druge udeležence in jim določi rok, v katerem se lahko izjavijo o udeležbi.
(4) Sodišče lahko tudi brez izjave drugih udeležencev zavrne udeležbo, če ugotovi, da pravni interes osebe, ki je prijavila udeležbo, ni podan.
(5) Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne udeležba, se udeleženec lahko udeležuje postopka in se njegova procesna dejanja ne morejo izključiti.
(6) Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, ni posebne pritožbe.
Spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju
52. člen
(1) V sporih o zahtevi sveta delavcev za imenovanje delavskega direktorja, o pritožbi zoper sklep volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev oziroma o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev in o zahtevi za razveljavitev volitev članov sveta delavcev je rok za odgovor tri dni.
(2) Če v zadevah iz prejšnjega odstavka dejansko stanje med udeleženci ni sporno in ni drugih ovir za izdajo odločbe, lahko sodišče odloči brez glavne obravnave. V nasprotnem primeru sodišče opravi narok za glavno obravnavo najkasneje v treh dneh od prejema odgovora oziroma od izteka roka za odgovor. Narok lahko določi tudi po telefonu, brzojavno, z uporabo telekomunikacijskih storitev ali informacijske tehnologije.
(3) V zadevah iz prvega odstavka tega člena je rok za pritožbo tri dni. Sodišče druge stopnje o pritožbi odloči najkasneje v treh dneh.
Odločitve sodišča
53. člen
(1) Če sodišče ugotovi, da je zahtevek utemeljen, glede na naravo razmerja predvsem:
1. ugotovi veljavnost ali neveljavnost kolektivne pogodbe, kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, neskladnost kolektivne pogodbe z zakonom, neskladnost med kolektivnimi pogodbami ali neskladnost splošnega akta delodajalca z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo;
2. delno ali v celoti razveljavi oziroma odpravi splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt in, glede na okoliščine primera, naloži sprejem ali izdajo novega pravnega akta.
(2) V primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko glede na naravo razmerja sodišče na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti.
(3) Kadar sodišče ravna po določbi prejšnjega odstavka, lahko zahteva izvršitev odločbe vsak, ki mu je bila z njo priznana kakšna pravica, tudi če ni bil udeleženec tega postopka.
(4) Če sodišče presodi, da je nujno za varstvo pravic udeležencev, lahko v primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena s sklepom delno ali v celoti nadomesti sporni akt.
(5) Odločba sodišča iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca, se objavi v javnem ali drugem glasilu, v katerem je objavljena kolektivna pogodba oziroma splošni akt delodajalca.
Pravna sredstva
54. člen
(1) Udeleženci lahko vložijo pravna sredstva, tudi če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji.
(2) Udeleženec iz prejšnjega odstavka mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, ki mu je bila odločba najkasneje vročena.
(3) Sodišče šteje kot pravočasno tudi pravno sredstvo udeleženca iz prvega odstavka tega člena, čeprav je bilo vloženo po poteku roka iz prejšnjega odstavka, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.
Obnova postopka
55. člen
V kolektivnih delovnih sporih ni dovoljena obnova postopka.
Začasne odredbe
56. člen
(1) Med postopkom lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
(2) Če udeleženec predlaga izdajo začasne odredbe, sodišče o predlogu odloči najkasneje v treh dneh.
(3) O pravnem sredstvu zoper sklep o začasni odredbi pristojno sodišče odloči najkasneje v osmih dneh.
(4) Začasne odredbe se izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače.
Sodne takse
57. člen
V kolektivnih delovnih sporih se sodne takse ne plačujejo.
4. Postopek v socialnih sporih
4.1. Splošne določbe
Socialni spor
58. člen
(1) Socialni spori so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča.
(2) V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah iz prejšnjega odstavka na način in po postopku, ki ga določa ta zakon.
Zaslišanje zavarovanca
59. člen
Zaslišanje zavarovanca se lahko izvede tudi v pisni obliki, če se zaradi zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov ne more udeležiti naroka in temu ne nasprotuje nobena od strank.
Izključitev javnosti
60. člen
(1) V sporih o pravicah do in iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja je javnost izključena.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so na naroku lahko navzoče osebe, ki jim na predlog zavarovanca iz upravičenih razlogov to dovoli sodišče.
Načelo materialne resnice
61. člen
Sodišče mora popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka.
Preiskovalno načelo
62. člen
(1) Če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče določi, da znesek, ki je potreben za stroške izvedbe dokaza, razen za dokaz z izvedencem iz drugega odstavka 68. člena tega zakona, založi ena ali obe stranki. Če ta znesek ni založen v roku, ki ga je določilo sodišče, sodišče opusti izvedbo dokaza.
Procesna predpostavka za sodno varstvo proti upravnim aktom
63. člen
(1) Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.
Narok izven sedeža sodišča
64. člen
Sodišče lahko opravi narok tudi na svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč, če ima zavarovanec stalno oziroma začasno prebivališče na tem območju.
Pooblaščenci
65. člen
(1) V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za pooblaščence zavoda, ki so zaposleni pri zavodu.
Nerazumljive ali nepopolne vloge
66. člen
Če sodišče zahteva od zavarovanca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, ga hkrati pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če zavarovanec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči.
Sprememba navedbe tožene stranke
67. člen
(1) Če je zavarovanec zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo.
(2) Sprememba navedbe tožene stranke iz prejšnjega odstavka se ne šteje za spremembo tožbe.
Stroški postopka
68. člen
(1) V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka.
(2) V sporih iz prejšnjega odstavka krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka. Če je po nalogu sodišča treba založiti določen znesek za stroške izvedbe tega dokaza, ga založi zavod.
(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo.
Udeležba drugih oseb v postopku
69. člen
Dokler ni končan postopek na prvi stopnji, sodišče o začetku postopka tudi po uradni dolžnosti obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če je v spornem pravnem razmerju tretji soudeležen tako, da se odločitev lahko sprejme samo na enak način tudi zanj.
Začasne odredbe
70. člen
(1) Med postopkom lahko sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti:
– odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ali
– naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
(2) Sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči najkasneje v treh dneh.
(3) O pravnem sredstvu zoper sklep o začasni odredbi pristojno sodišče odloči najkasneje v osmih dneh.
(4) Začasne odredbe se izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače.
Sodne takse
71. člen
V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva se sodne takse ne plačujejo.
4.2. Potek postopka
Rok za vložitev tožbe
72. člen
(1) Tožba se vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.
(2) Če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa), sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.
(3) Po prejšnjem odstavku sme stranka ravnati tudi, če organ prve stopnje ne izda upravnega akta, zoper katerega ni pritožbe.
Vsebina tožbe
73. člen
(1) Če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.
(2) Če v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Tožbeni razlogi
74. člen
Upravni akt se sme izpodbijati iz razlogov, ki jih določa zakon, ki ureja upravni spor.
Predhodni preizkus tožbe
75. člen
Po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno.
Ničnost upravnega akta
76. člen
(1) Če sodišče ugotovi, da je upravni akt ničen, odloči, ne da bi poslalo tožbo v odgovor.
(2) Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Odprava nesklepčnosti tožbe
77. člen
(1) Če tožena stranka v zakonitem roku ne odgovori na tožbo zavarovanca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče s sklepom določi zavarovancu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če zavarovanec v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči samo zavarovancu. Zoper sklep ni dovoljena posebna pritožba.
Sodelovalna dolžnost strank
78. člen
(1) Sodišče lahko stranki, ki ni fizična oseba, naloži, da se mora udeležiti naroka, če je to potrebno, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Pri tem jo opozori na posledice neupravičenega izostanka.
(2) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka stranka naroka ne udeleži, pa izostanka ne opraviči, ji lahko sodišče izreče denarno kazen in na zahtevo nasprotne stranke odloči, da ji mora povrniti stroške, ki jih je povzročila z neupravičenim izostankom. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o izreku denarne kazni in naložitvi plačila stroškov postopka priči, ki neupravičeno ne pride na zaslišanje.
Vzorčni postopek
79. člen
(1) Če je pri sodišču vloženih večje število tožb zoper upravne akte, v katerih se pravice ali obveznosti opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago, lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek, ostale postopke pa prekine.
(2) Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti tožeči stranki, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo in o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka.
(3) Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena pritožba.
(4) Po pravnomočnosti odločbe, izdane v vzorčnem postopku, sodišče o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru.
(5) Stranka, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.
(6) Vzorčni postopek je prednosten.
Izdaja upravnega akta po vložitvi tožbe
80. člen
(1) Če zavod v primeru molka organa po vložitvi tožbe izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je vložena tožba.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče zahteva od tožeče stranke, da v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na izdani upravni akt.
(3) Če tožeča stranka izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi.
(4) Razširitev tožbe na izdani upravni akt se ne šteje za spremembo tožbe.
(5) Če je bil v primeru, ko prvostopenjski organ ni izdal in vročil stranki upravnega akta v zakonitem roku, tak akt izdan po vložitvi tožbe, sodišče s sklepom ustavi postopek, če je zoper izdani upravni akt dovoljena pritožba. Če pritožba ni dovoljena, postopa sodišče po drugem odstavku tega člena.
Odločitve sodišča
81. člen
(1) Sodišče s sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit ter da je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit.
(2) Če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče ne sme odločiti v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo.
(4) Če je tožba vložena zaradi molka organa, sodišče pa ugotovi, da je tožbeni zahtevek utemeljen, mu s sodbo ugodi in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi ali pa pod pogoji iz 82. člena tega zakona izdajo upravnega akta naloži toženi stranki.
(5) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi za ničnost izpodbijanega upravnega akta, s sklepom izreče upravni akt za ničnega. Če se upravni akt izreče za ničnega, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale.
Izdaja novega upravnega akta
82. člen
(1) Če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona:
– izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami;
– izpodbijani upravni akt odpravi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami;
– izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če v primeru, ko je pristojni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče ugotovi, da je izpodbijani upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je bilo pooblastilo dano.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora tožena stranka izdati nov upravni akt v roku, ki ga določi sodišče, vendar najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se nanašajo na postopek, prav tako pa ne sme odločiti v škodo stranke, ki je uveljavljala sodno varstvo.
(3) Če tožena stranka novega upravnega akta v določenem roku ne izda in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, mora sodišče, če stranka s tožbo tako zahteva, odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi oziroma v primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena o višini tožbenega zahtevka.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Zunanji oddelek
83. člen
Delovno sodišče v Kopru z dnem uveljavitve tega zakona odloča v zadevah z območij sodnih okrajev Ilirska Bistrica in Postojna na sedežu sodišča.
Določbe o postopku, ki je v teku
84. člen
(1) Postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače.
(2) Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po določbah zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98 – ZST-G, 42/2002 – ZDR in 63/2003 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: zakon o delovnih in socialnih sodiščih).
(3) Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona.
(4) Če je bila tožba oziroma predlog vložen pred uveljavitvijo tega zakona, pa zahtevek ni bil postavljen, mora tožeča stranka oziroma predlagatelj postopka postaviti zahtevek najkasneje do konca prvega naroka po uveljavitvi tega zakona.
(5) Če je bil sklep o začasni odredbi izdan pred uveljavitvijo tega zakona, se postopek v zvezi s pravnimi sredstvi nadaljuje po določbah zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
(6) Če se vloga, ki je vezana na rok in je vložnik delavec oziroma zavarovanec, ki nima pooblaščenca, vrne sodišču po uveljavitvi tega zakona brez popravka oziroma dopolnitve, določi sodišče vložniku nov rok za popravo oziroma dopolnitev s poukom v skladu z določbo 36. oziroma 66. člena tega zakona.
(7) Če je sodišče prejelo odgovor na tožbo oziroma če se je rok za odgovor na tožbo iztekel pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku ne uporablja določba tretjega odstavka 41. člena tega zakona.
(8) Če je bil predlog v kolektivnih delovnih sporih vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se glede stroškov postopka uporablja določba 50. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Oblikovanje liste kandidatov delodajalcev
85. člen
Do sprejema zakona, ki bo urejal reprezentativnost združenj delodajalcev, se lista kandidatov delodajalcev oblikuje na predlog Združenja delodajalcev Slovenije, Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije in Vlade Republike Slovenije, v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in številom zaposlenih v javnem sektorju. Število kandidatov, ki jih predlagajo Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije, se določi sporazumno v roku, ki ga določi delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije, pristojno za volitve. Če v tem roku sporazum ni dosežen, število kandidatov po posameznih predlagateljih določi delovno telo, pri čemer upošteva število njihovih članov.
Pooblaščenci
86. člen
Glede zastopanja pred sodišči prve stopnje se do 31. decembra 2007 uporablja določba prvega odstavka 16. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
Odškodninska odgovornost za poškodbe pri delu in poklicne bolezni
87. člen
Postopki v zadevah v zvezi z odškodninsko odgovornostjo za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona.
Prostovoljno zavarovanje
88. člen
Postopki v zadevah v zvezi s prostovoljnim dodatnim pokojninskim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona.
Zakon o pravdnem postopku
89. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba 500. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 58/2003 - odl. US).
Zakon o javnih uslužbencih
90. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba tretjega odstavka 136. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002) v delu, ki določa uveljavljanje odškodninskega zahtevka delodajalca pri sodišču splošne pristojnosti.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
91. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba četrtega odstavka 252. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 81/2000 – ZPSV-C, 124/2000, 109/2001, 108/2002, 110/2002 – ZISDU-1, 40/2003 – odl. US, 63/2003 – ZIPRS0304-A in 63/2003 – odl. US).
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
92. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba tretjega odstavka 45. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 – odl. US, 69/98 in 67/2002) v delu, ki določa osemdnevni rok za vložitev tožbe.
Prenehanje veljavnosti zakona
93. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98 – ZST-G, 42/2002 – ZDR in 63/2003 – odl. US).
Uveljavitev zakona
94. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2005.
Št. 714-01/92-4/12
Ljubljana, dne 19. decembra 2003.
EPA 1018-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
