Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih (ZJN-1A)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih (ZJN-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2003.
Št. 001-22-131/03
Ljubljana, dne 29. decembra 2003.
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O JAVNIH NAROČILIH (ZJN-1A)
1. člen
V zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000 – popravek) se v 2. členu 1. točka spremeni tako, da se glasi:
"1. za storitve, ki so dodeljene osebi, ki je naročnik po tem zakonu in jih opravlja na podlagi podeljene izključne pravice, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, skladnim s Pogodbo o ustanovitvi Evropske Skupnosti,".
V 3. točki se na koncu doda besedilo: "če vrednost ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti,".
Doda se nova 5. točka, ki se glasi:
"5. ki so dodeljena tretjim osebam za preprodajo in najem, če naročnik nima izključne ali posebne pravice za preprodajo ali najem predmeta takih naročil in ga lahko druge gospodarske družbe prosto prodajajo ali najemajo pod enakimi pogoji, vrednost pa ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.".
2. člen
Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
"2.a člen
(Naročnik)
(1) Po tem zakonu so naročniki:
– organi Republike Slovenije in samoupravne lokalne skupnosti (neposredni uporabniki proračuna),
– javni skladi, javne agencije, javni zavodi in drugi posredni uporabniki proračuna,
– javna podjetja, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava.
(2) Poleg naročnikov iz prejšnjega odstavka se po tem zakonu štejejo za naročnika tudi pravne osebe, ki jih z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu in ne zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba iz prejšnjega odstavka, in izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– je v celoti ali pretežni meri financirana iz sredstev naročnika iz prvega odstavka tega člena ali
– opravlja naročnik iz prvega odstavka tega člena nadzor nad poslovanjem take osebe ali
– ima v njej naročnik iz prvega odstavka tega člena pravico imenovati več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali drugega organa, ki v skladu z zakonom zastopajo in predstavljajo osebo.
(3) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, določi sezname naročnikov ali kategorije naročnikov, jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in posreduje Evropski komisiji.".
3. člen
V prvem odstavku 3. člena se 1. točka črta.
Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka.
Dosedanji 4. in 5. točka, ki postaneta 3. in 4. točka se spremenita, tako da se glasita:
"3. "ponudnik" – dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. Če ta zakon ne določa drugače, veljajo določila za ponudnika tudi za udeležence v postopku ugotavljanja sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: prva faza) v omejenem postopku in postopku s pogajanji ter kandidate;
4. "kandidat"- oseba, ki pokaže interes za oddajo ponudbe in jo naročnik povabi k oddaji ponudbe v omejenem postopku ali postopku s pogajanji;".
Dosedanja 6. točka postane 5. točka.
Dosedanji 7. in 8. točka, ki postaneta 6. in 7. točka, se spremenita tako, da se glasita:
"6. "omejeni postopek" – postopek, pri katerem lahko oddajo ponudbo le tisti kandidati, ki jih k temu povabi naročnik;
7. "postopek s pogajanji" – postopek, v katerem se naročnik z možnimi ponudniki, ki jih sam izbere, posvetuje in z enim ali več od njih pogaja o vsebini pogodbe;".
V dosedanji 9. točki, ki postane 8. točka, se za besedo "uporabi" doda beseda "predvsem".
Dosedanje 10., 13., 15., 16., 19., 20., 21. in 22. točka se črtajo.
Dosedanji 11. in 12. točka postaneta 9. in 10. točka.
V dosedanji 14. točki, ki postane 11. točka, se beseda "postopek" nadomesti z besedo "sistem".
Dosedanji 17. in 18. točka postaneta 12. in 13. točka.
Dodajo se nove 14., 15., 16., 17. in 18. točka, ki se glasijo:
"14. "elektronska ponudba" – vsaka ponudbena dokumentacija ali del ponudbene dokumentacije, ki je opredeljena v razpisnih pogojih in je shranjena oziroma posredovana naročniku v elektronski obliki ter ustreza načelom varnega elektronskega poslovanja po zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000) in tvori z drugimi deli ponudbe istega ponudnika nedvoumno zaključeno in smiselno celoto. Obliko zapisa in način posredovanja dokumentacije ali dela dokumentacije v elektronski obliki mora v razpisni dokumentaciji opredeliti naročnik;
15. "centralni organ naročanja" – naročnik, ki ga pooblastijo drugi naročniki za naročanje blaga, gradenj ali storitev za potrebe drugih naročnikov;
16. "okvirni sporazum" – sporazum med enim od naročnikov, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem ali telekomunikacijskem področju in enim ali več dobavitelji blaga, izvajalci gradenj ali ponudniki storitev, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen in, kjer je to primerno, glede predvidenih količin;
17. "elektronska dražba" je vrsta dražbe, ki jo lahko izvede naročnik v postopku oddaje javnega naročila, v eni ali več ponovitvah in poteka v elektronski obliki. Z izvedbo dražbe se dosežejo spremembe ponudbe: nova nižja cena ali izboljšanje ponudbe v okviru drugih vnaprej določenih meril;
18. "enotni informacijski portal" je spletni informacijski portal Urada za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo objave razpisov in drugo razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo načine in vrsto objav.".
Drugi odstavek se črta.
4. člen
V drugem odstavku 6. člena se v prvem stavku pred besedilo "v uradnih glasilih", doda besedilo "na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in".
5. člen
V drugem odstavku 8. člena se beseda "sme" nadomesti z besedo "mora".
6. člen
V drugem odstavku 12. člena se v tretjem stavku črta beseda "tudi".
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
"(6) Določila tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.".
7. člen
1.8. poglavje in 14. člen se črtata.
8. člen
V 15. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) V primeru oddaje javnega naročila po omejenem postopku sme naročnik opraviti prvo fazo postopka tudi takrat, ko nima zagotovljenih sredstev za celotno obdobje izvajanja javnega naročila.".
Drugi odstavek postane tretji odstavek.
9. člen
V drugem odstavku 17. člena se za besedo "odprti" doda besedilo "ali omejeni".
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) V primeru oddaje naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju lahko naročnik odda javno naročilo po odprtem postopku, omejenem postopku ali postopku s pogajanji s predhodno objavo.".
10. člen
V prvem odstavku 19. člena se črta beseda "vse" in doda besedilo: "Naročnik sestavi seznam kandidatov in določi obdobje, za katerega priznava sposobnost. To obdobje ne sme biti daljše od treh let.".
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
"(2) Omejeni postopek lahko naročnik uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg.
(3) Naročnik sme za oddajo javnega naročila skleniti z več ponudniki okvirni sporazum. Naročnik ne sme zlorabljati okvirnih sporazumov z namenom, da bi oviral, omejeval ali izkrivljal konkurenco.".
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Določilo prejšnjega odstavka se lahko uporablja v postopkih oddaje javnih naročil, ko celotna vrednost javnega naročila, ki bo oddano na podlagi okvirnega sporazuma, ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in v vseh primerih oddaje javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.".
11. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
"20. člen
(Oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in po predhodni objavi)
(1) Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;
2. če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene primerne ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;
3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev;
4. kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, zaradi izredne nujnosti javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali omejeni postopek ali postopek s pogajanji;
5. če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.
(2) V primerih oddaje javnega naročila iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka mora naročnik pred sprejetjem sklepa iz 21. člena tega zakona predhodno obvestiti Urad za javna naročila.
(3) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:
1. če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti javni razpis po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona;
2. v izjemnih primerih oddaje gradenj ali storitev, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti ocenil stroške naročila.
(4) Naročnik lahko odda javno naročilo blaga in storitev po postopku s pogajanji brez predhodne objave tudi v primeru, če ima ponudnik status invalidskega podjetja in vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Pri tem mora ponudnik zagotoviti, da bodo javno naročilo pretežno izvajale invalidne osebe, ki so pri njem zaposlene.
(5) Naročnik mora v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.
(6) Minister, pristojen za finance, predpiše, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo.
(7) Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji po predhodni objavi tudi v primeru natečaja za oddajo javnega naročila izdelave projektne dokumentacije nameravane gradnje v primeru, če ocenjena vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.".
12. člen
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
"21. člen
(Sklep o začetku postopka)
(1) Naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejšo vsebino sklepa iz prejšnjega odstavka.".
13. člen
V tretjem odstavku 23. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
"Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo:".
V tretjem odstavku se 3. točka črta.
V dosedanji 4. točki, ki postane 3. točka, se beseda "obrazec" nadomesti z besedo "pogoji".
Dosedanja 5., 6., 7. in 8. točka postanejo 4., 5., 6. in 7. točka.
V dosedanji 9. točki, ki postane 8. točka, se besedi "obrazec predračuna" nadomesti z besedami "elemente za pripravo predračuna".
Dosedanja 10. točka postane 9. točka.
Doda se 10. točka, ki se glasi:
"10. v primeru oddaje javnega naročila za oddajo gradnje ali storitve navedbo pristojnega organa, ki daje ustrezna obvestila in pojasnila glede obveznosti, katerih izpolnjevanje je povezano z določbami o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Naročnik mora izrecno zahtevati, da ponudniki pri sestavljanju svojih ponudb navedejo, da so upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz navedenih predpisov.".
Četrti odstavek se črta.
V petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Minister, pristojen za finance, predpiše vrste finančnih zavarovanj iz 9. točke tretjega odstavka tega člena." Drugi stavek se dopolni tako, da se na koncu črta pika in doda besedilo: "ali ustrezno finančno zavarovanje pri zavarovalnicah.".
14. člen
Naslov 24. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Izročitev razpisne dokumentacije)".
V prvem odstavku se v prvem stavku besedilo "na dan objave javnega razpisa" nadomesti z besedilom "od dneva objave javnega razpisa dalje". Pred četrtim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: "Naročnik lahko razpisno dokumentacijo objavi na spletnih straneh.".
V drugem odstavku se beseda "dveh" nadomesti z besedo "šestih".
15. člen
Tretji odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh. Naročnik mora posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.".
16. člen
Naslov 26. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Način določanja vrednosti)".
V prvem odstavku se v prvem stavku za besedo "naročila" doda beseda "lahko", beseda "zaključene" pa se nadomesti z besedo "sklenjene". V drugem stavku se besedilo "javnemu razpisu" nadomesti z besedilom "uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Tolarska protivrednost zneskov, določenih v tem zakonu v EUR, se določi z zakonom o izvrševanju proračuna. Izračun te vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih tolarja, izraženih v EUR in EUR, izraženih v posebni pravici črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se zaključi zadnjega dne v avgustu pred revizijo 1. januarja.".
17. člen
Prvi in drugi odstavek 27. člena se spremenita tako, da se glasita:
"(1) Osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila se določi na naslednji način:
1. pri prodajni pogodbi celotna vrednost predmeta pogodbe;
2. v primeru nakupa na obroke, najemne ali zakupne pogodbe ali pogodbe o leasingu za določeno obdobje 12 mesecev ali manj, se upošteva celotna vrednost pogodbe za ves čas njenega trajanja, če pa čas presega 12 mesecev, pa njena celotna vrednost vključuje vrednost za prvih 12 mesecev in vrednost za preostali čas do poteka pogodbe;
3. v primeru pogodbe iz prejšnje točke, sklenjene za nedoločen čas ali če obstaja dvom glede trajanja pogodbe, se upošteva njena mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(2) Če so predmet javnega naročila redni nakupi blaga, gradenj ali storitev, se pri določitvi vrednosti upošteva:
– dejanska celotna vrednost primerljivih naročil, oddanih v prejšnjem proračunskem letu ali zadnjih 12 mesecih, pri čemer je treba upoštevati spremembe količin ali vrednosti, ki so pričakovane za obdobje naslednjih 12 mesecev; ali
– pogodbena vrednost zadnjega javnega naročila in na tej podlagi ocenjena skupna vrednost za naslednjih 12 mesecev ali za daljše obdobje, če se sklepa pogodba za daljše obdobje.".
Dodata se novi četrti in peti odstavek, ki se glasita:
"(4) V primeru, da naročnik v razpisni dokumentaciji opredeli možnost predložitve ponudbe z opcijami, osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila blaga ali storitve vključuje vse opcije.
(5) Podlaga za izračunavanje vrednosti okvirnega sporazuma je ocenjena najvišja vrednost vseh javnih naročil, predvidenih za zadevno obdobje, vezanih na okvirni sporazum.".
18. člen
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
"28. člen
(Posebna pravila za določitev vrednosti storitev)
(1) Poleg načina določitve ocenjene vrednosti iz 27. člena tega zakona, naročnik za namene določitve ocenjene vrednosti javnega naročila storitev upošteva celotno plačilo storitev, pri čemer upošteva elemente za določitev vrednosti iz tega podpoglavja.
(2) Pri posameznih storitvah se kot osnova za določitev vrednosti šteje:
– za zavarovalne storitve: višina premije;
– za bančne in druge finančne storitve: honorar, provizija, obresti in obenem vsi drugi stroški, ki bremenijo naročnika storitev;
– za arhitekturne storitve, industrijsko oblikovanje, prostorsko planiranje in podobno: honorar ali provizija.".
19. člen
Naslov 29. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Posebna pravila za določitev vrednosti gradenj)".
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Ocenjena vrednost javnega naročila gradnje mora vključevati vrednost blaga, ki je potrebno za izvedbo gradnje in ga naročnik da izvajalcu za izvedbo gradnje.".
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo "Naročnik" doda besedilo ", ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju,".
20. člen
V prvem odstavku 30. člena se črta beseda "blago,".
21. člen
Drugi in tretji odstavek 31. člena se spremenita tako, da se glasita:
"(2) Ne glede na veljavne slovenske tehnične predpise in njihovo skladnost s pravnim redom Evropskih skupnosti mora naročnik določiti tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji tako, da se sklicuje na slovenske standarde, ki so privzeti evropski standardi, ali s sklicevanjem na evropska tehnična soglasja ali s sklicevanjem na splošne tehnične specifikacije. Če je evropski standard, mednarodni standard ali drug nacionalni standard privzet v slovensko standardizacijo, mora to pri navajanju navesti.
(3) Naročnik izroči osebam, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navaja v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih namerava upoštevati v javnih naročilih in so vključena v periodično informativno obvestilo. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim osebam, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.".
22. člen
V prvem odstavku 32. člena se za besedo "dajal" črta beseda "naročnik".
V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje.".
23. člen
V 33. členu se na koncu namesto pike postavi vejica in doda besedilo "ki privzemajo evropske standarde iz serije EN ISO 9000 ali EN 45 000.".
Doda se nov drugi odstavek 33. člena, ki se glasi:
"(2) V primeru oddaje javnega naročila storitve mora naročnik priznati enakovreden certifikat, ki ga je izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije. Prav tako mora sprejeti drug dokaz o enakovrednem sistemu za zagotavljanje kakovosti, če ponudnik storitve ne more pridobiti takega certifikata ali nima možnosti pridobiti takega certifikata v času, ki ga določi naročnik.".
24. člen
V prvem odstavku 35. člena se 1., 2., 3. in 4. točka spremenijo tako, da se glasijo:
"1. če standardi, evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije oziroma projektna dokumentacija ne vsebujejo nobenega določila, ki bi nakazovalo na ocenjevanje skladnosti, ali če ni tehničnih sredstev za zadovoljivo ugotavljanje skladnosti izdelka ali storitve s temi standardi, evropskimi tehničnimi soglasji ali splošnimi tehničnimi specifikacijami oziroma projektno dokumentacijo;
2. če bi uporaba določala vnaprej uporabo medsebojnega priznavanja odobritev tipa za radijsko in telekomunikacijsko in terminalsko opremo ali uporabo standardov na področju informacijske tehnike in tehnologije in telekomunikacij ali drugih instrumentov skupnosti na posebnih področjih blaga ali storitev;
3. če bi uporaba standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave;
4. če je obravnavano javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih evropskih standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.".
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
"(2) Če ocenjena vrednost javnega naročila presega vrednost, ko mora naročnik oddajo javnega naročila objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora naročnik, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, kjer je možno, razloge za uporabo izjem obrazložiti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji. V vsakem primeru pa mora biti pisna obrazložitev sestavni del dokumentacije o oddaji javnega naročila. Takšno pisno obrazložitev mora naročnik nemudoma posredovati Evropski komisiji ali državi članici na njihovo zahtevo.
(3) Za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju se ne uporabljajo določbe podpoglavja 2.5, glede obvezne uporabe tehničnih pravil.".
25. člen
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
"36. člen
(Drugi načini določanja tehničnih specifikacij)
Če evropski standardi, evropske tehnične specifikacije ali splošne tehnične specifikacije ne obstajajo, se tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji določijo na naslednji način:
1. naročnik mora tehnične specifikacije sestaviti v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Te tehnične specifikacije morajo izpolnjevati temeljne zahteve, ki veljajo v okviru Evropskih skupnosti in se uporabljajo za tehnično usklajevanje po postopkih, ki so za to posebej predvideni, še zlasti pa je navedeno treba upoštevati pri nabavi gradbenih izdelkov, informacijske tehnologije, na področju telekomunikacij in drugih specifičnih področjih storitev in blaga;
2. naročnik lahko tehnične specifikacije sestavi v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji, ki veljajo za načrtovanje, način izračunavanja, izvedbo del in uporabo materialov;
3. naročnik lahko določi tehnične specifikacije v skladu z drugimi dokumenti, pri čemer mora uporabiti naslednji prednostni vrstni red:
a) slovenske standarde SIST, ki so prevzeti mednarodni standardi;
b) katere koli druge slovenske standarde;
c) tehnična soglasja, veljavna v Republiki Sloveniji;
č) katerikoli drugi standard.".
26. člen
V petem odstavku 37. člena se črtajo besede "oziroma mednarodna standardizacijska organizacija".
27. člen
V 39. členu se v naslovu in celotnem besedilu beseda "skupna" nadomesti z besedo "splošna". Za besedo "Slovenija" se doda besedilo "ali države članice Evropske unije". Besede "državah Evropske skupnosti" se nadomesti z besedami "državah članicah Evropske unije".
28. člen
Naslov podpoglavja 2.6. se spremeni tako, da se glasi: "2.6. Pogoji za priznanje sposobnosti".
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
"41. člen
(Objava pogojev za priznanje sposobnosti)
Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje s listinami v pisni ali elektronski obliki.".
29. člen
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
"42. člen
(Pogoji za priznanje sposobnosti)
(1) Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu;
2. da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno;
3. da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen.
(2) Za izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka je ponudnik dolžan ponudbi priložiti naslednje dokaze:
1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge ustrezne evidence;
2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence;
3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco.
(3) Naročnik mora izločiti iz postopka izbire ponudnika v primerih, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, kot tudi v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu, delavcu naročnika ali drugi osebi, ki lahko vpliva na odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odločitev naročnika glede ponudbe pred, med ali po izbiri ponudnika. Šteje se, da je sum utemeljen, če ga lahko naročnik podkrepi z listinami oziroma izjavami oseb.
(4) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. da ni zoper ponudnika uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja; da poslovanje ponudnika ne vodi izredna uprava; ali da ni bil uveden katerikoli drug postopek podoben navedenim postopkom skladno s predpisi države v kateri ima sedež;
2. da je poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež; ali da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati;
3. da ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane;
4. da je član organizacije ali združenja izvajalcev storitev, ki so predmet javnega naročila, če je članstvo v taki organizaciji ali združenju obvezno po predpisih države, kjer ima ponudnik svoj sedež;
5. druge pogoje potrebne za izvedbo javnega naročila;
6. da ponudniku na katerikoli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika.
(5) Za izpolnjevanje pogojev iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka mora ponudnik priložiti naslednje dokaze:
1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge enakovredne evidence;
2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – potrdilo, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež;
3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco;
4. iz 4. točke prejšnjega odstavka – potrdilo organizacije ali združenja, v katerem je članstvo obvezno;
5. iz 5. točke prejšnjega odstavka – listine, potrdila, izjave in druge dokaze, ki na primeren način dokazujejo izpolnjevanje postavljenih pogojev.
(6) Naročnik sme izločiti iz postopka izbire ponudnika, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz četrtega odstavka tega člena ali če je dal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.
(7) Naročnik ne more zavrniti ponudbe, ki jo je predložil ponudnik, ki ima po predpisih države članice, v kateri ima svoj sedež ali bivališče, pravico opravljati določeno storitveno dejavnost, zato, ker je po predpisih v Republiki Sloveniji mogoče opravljati storitev, ki je predmet javnega naročila, le fizični ali le pravni osebi.".
30. člen
Za 42. členom se dodajo novi 42.a, 42.b in 42.c člen, ki se glasijo:
"42.a člen
(Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji
za priznanje sposobnosti)
(1) Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V tem primeru mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da:
1. je ekonomsko-finančno sposoben; ali
2. razpolaga z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi.
(2) Če naročnik določi pogoje iz prejšnjega odstavka, mora za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Za dokaze, ki jih mora ponudnik predložiti k ponudbi, da dokaže svojo sposobnost po tem členu, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi ali poda ponudnik sam, in sicer za izpolnjevanje pogojev:
1. iz 1. točke prvega odstavka tega člena – revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja, kadar je potrebno po ponudnikovem nacionalnem pravu take podatke objaviti, ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri poslovna leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij. Naročnik mora v objavi in v razpisni dokumentaciji navesti, katera dokazila iz te točke je izbral in katera druga dokazila, ki dokazujejo ekonomsko-finančno sposobnost, mora ponudnik še predložiti. Če ponudnik iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko-finančno sposobnost dokaže na drug način, ki ustreza dokazovanju posameznega pogoja in katerega naročnik oceni za primernega;
2. iz 2. točke prvega odstavka tega člena – eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom. Naročnik lahko zahteva, da morajo ponudniki predložiti:
a) seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe:
– če so bili kupci naročniki po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda in podpiše pristojni organ;
– če kupci niso bili naročniki po tem zakonu, potrdilo potrdijo ti kupci. Kadar to ni mogoče, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve dela.
V potrdilu o izvedenih gradnjah morajo biti navedeni tudi kraj in kakovost izvedenih del ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določili. Naročnik gradenj lahko določi, da mu naročniki potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;
b) popis ponudnikove razpoložljive tehnične opreme za izvedbo javnega naročila;
c) seznam ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter opis raziskovalnih zmogljivosti;
č) izobrazbene in strokovne kvalifikacije izvajalca storitve oziroma gradnje ter kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
d) navedbo tehničnega osebja ali strokovnih služb, ki bodo vključeni v ponudnikovo izvedbo naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri ponudniku, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti;
e) pri storitvah in gradnjah, podatke o povprečnem številu zaposlenih delavcev in vodstvenega osebja v zadnjih treh letih;
f) vzorce, opis ali fotografije izdelkov, ki jih bo ponudnik dobavil. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi ustreznosti;
g) certifikate, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost opreme oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi predpisi, specifikacijami in standardi;
h) če gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali če je predmet naročila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Ogled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja kakovosti;
i) druge izkaze v skladu z namenom javnega naročila.
42.b člen
(Tuji ponudniki)
Če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem poglavjem in način preveritve teh listin pripravi minister, pristojen za finance. Seznam se po potrebi spremeni ali dopolni.
42.c člen
(Seznam zainteresiranih dobaviteljev in izvajalcev)
(1) Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in druge z zakonom ustanovljene zbornice z javnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: zbornica) na podlagi javnega poziva pripravijo uradni seznam zainteresiranih dobaviteljev, izvajalcev gradenj ali storitev o izpolnjevanju pogojev iz 1. in 3. točke prvega odstavka in v 1. in 2. točki drugega odstavka 42. člena ter drugega odstavka 42.a člena tega zakona. Na seznam se lahko vpišejo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, tudi izvajalci iz drugih držav. Če zbornica na kakršen koli način sumi, da na seznam vpisani izvajalec zahtevanih pogojev ne izpolnjuje več, ga mora najkasneje v tridesetih dneh od te ugotovitve pisno pozvati, da izpolnjevanje pogojev ponovno dokaže.
(2) Dobavitelj, izvajalec gradnje ali storitev, ki je vpisan v seznamu iz prejšnjega odstavka, lahko za vsako naročilo, v katerem sodeluje, naročniku predloži potrdilo o vpisu, ki ga izda zbornica. V potrdilu morajo biti navedeni pogoji in dokazi, ki so bili podlaga za uvrstitev na seznam. Naročnik mora priznati tudi potrdilo, ki ga izda ustrezni organ druge države članice Evropske unije.
(3) Potrdilo o vpisu iz prejšnjega odstavka velja eno leto in je javna listina.
(4) Vodenje seznama iz prvega odstavka tega člena in izdaja potrdil o vpisu se zaračunavata po ceniku zbornice, na katerega da predhodno soglasje ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Cenik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Urad za javna naročila sporoči državam članicam Evropske unije in Evropski komisiji naslove vseh zbornic, ki vodijo sezname iz tega člena.
(6) Urad za javna naročila sporoči drugim državam članicam Evropske unije, lahko pa tudi drugim državam, če obstaja reciprociteta, naslove inštitucij iz prvega odstavka tega člena, ki jim ponudniki iz teh držav pošiljajo vloge za vpis.".
31. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
"43. člen
(Predložitev dokazil)
(1) Če naročnik zahteva kot dokaz o izpolnjevanju ekonomskih in finančnih pogojev iz 42.a člena tega zakona dokazila, mora v objavi javnega razpisa ali v povabilu k oddaji ponudb natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.
(2) Če naročnik zahteva kot dokaz o izpolnjevanju tehničnih pogojev iz 42.a člena tega zakona dokazila, mora v primeru oddaje javnega naročila za blago in storitve v javnem razpisu ali v povabilu k oddaji ponudb, v primeru oddaje javnega naročila gradnje, pa le v povabilu k oddaji ponudb, natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.
(3) Obseg zahtevanih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti omejen na predmet javnega naročila. Naročnik mora pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnostih.".
32. člen
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
"44. člen
(Nadomestna izjava)
Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko ponudniki nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. V Republiki Sloveniji se izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo šteje za izjavo dano pod prisego.".
33. člen
Naslov poglavja 2.7. se spremeni tako, da se glasi: "Sposobnost za izvedbo javnega naročila".
34. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
"45. člen
(Ugotovitev sposobnosti ponudnika)
(1) Naročnik mora pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu tega zakona. V ta namen sme zahtevati le predložitev listin iz 42. člena tega zakona.
(2) Če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, sposobnosti skladno s prvim odstavkom ne dokaže, naročnik njegovo ponudbo zavrne. V tem primeru lahko naročnik, na način iz prejšnjega odstavka, odda naročilo ponudniku z naslednjo najugodnejšo ponudbo.".
35. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
"46. člen
(Ugotavljanje sposobnosti za podizvajalce)
(1) Naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo javnega naročila lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, v kolikšnem delu bodo izvedbo javnega naročila oddali podizvajalcu. Ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev.
(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev iz tega poglavja dokažejo tudi podizvajalci. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.
(3) Za izpolnjevanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev lahko naročnik določi še dodatne pogoje.".
36. člen
V drugem odstavku 47. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Naročnik lahko zahteva, da predloži skupina izvajalcev pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani in je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila.".
Doda se četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Pri skupnih ponudbah se izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Naročnik mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu tega zakona pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji.".
37. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
"48. člen
(Izbira kandidatov)
(1) V prvi fazi omejenega postopka in v postopku s pogajanji mora naročnik izbrati tiste udeležence, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in jih bo v drugi fazi omejenega postopka ali postopka s pogajanji kot kandidate pozval, da predložijo ponudbo oziroma predložijo ponudbo in se udeležijo pogajanj.
(2) Naročnik lahko v postopku izbire dobavitelja ali izvajalca po omejenem postopku določi število kandidatov, ki jih namerava povabiti k oddaji ponudbe, v razponu. Naročnik mora v javnem razpisu objaviti največje in najmanjše predvideno število kandidatov. Razpon se določi glede na naravo predmeta javnega naročila in obsega od najmanj pet do največ dvajset kandidatov. Če je usposobljenih manj kot pet kandidatov, mora naročnik povabiti k oddaji ponudbe vse kandidate. Naročnik ne sme omejevati števila kandidatov tako, da bi s tem neupravičeno omejeval konkurenco.
(3) Če naročnik izvede postopek s pogajanji, povabi najmanj tri kandidate, pod pogojem, da je na predmetnem trgu zadostno število sposobnih kandidatov.
(4) Naročnik v prvi fazi izbere kandidate na podlagi predloženih podatkov, ki skladno z 42., 42.a in 43. členom tega zakona dokazujejo njihov pravni status, ekonomsko-finančno, tehnično in kadrovsko sposobnost.
(5) Naročnik mora pred priznanjem sposobnosti le-to preveriti skladno s 45. členom tega zakona.
(6) V prvi fazi omejenega postopka in v postopku s pogajanji se za ugotavljanje sposobnosti smiselno uporabljajo določila 41. do 47. člena tega zakona.".
38. člen
49. člen se črta.
39. člen
Tretji odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Naročnik ne sme zavrniti predložitve variante zato, ker je bila variantna ponudba sestavljena na podlagi tehničnih specifikacij, določenih s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so privzeti evropski standardi, na podlagi evropskih tehničnih soglasij ali splošne tehnične specifikacije, skladno z 39. členom tega zakona ali v skladu z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami, ki so bile priznane kot primerne za izpolnitev bistvenih zahtev.".
Doda se četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Naročnik, ki je dopustil predložitev variantne ponudbe pri oddaji javnega naročila za blago ali storitev, le-te ne sme zavrniti izključno iz razloga, da je iz ponudbe razvidno, da gre po vsebini za izvedbo storitve in ne za izvedbo dobave blaga oziroma za dobavo blaga in ne za izvedbo storitve.".
40. člen
V prvem odstavku 53. člena se za besedo "pisno" doda besedilo "ali v elektronski obliki".
V drugem odstavku se besedilo "ali dela, ki ga predlaga ponudnik" nadomesti z besedilom ", storitve ali izvedbo gradnje.".
V tretjem odstavku se beseda "podpore" nadomesti z besedo "pomoči", številka "93" pa se nadomesti s številko "88".
41. člen
V prvem odstavku 54. člena se prvi stavek spremeni tako da se glasi: "Naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili.". V drugem stavku se beseda "neustrezne" zamenja z besedo "nepravilne" in beseda "ustrezno" z besedo "pravilno". V zadnjem stavku se črta besedilo ", lahko pa tako ponudbo zavrne.".
Drugi in tretji odstavek se črtata.
42. člen
V četrtem odstavku 55. člena se prvi stavek črta. V drugem stavku se besedilo "garancijo za resnost ponudbe" nadomesti z besedilom "instrument finančnega zavarovanja za resnost ponudbe".
V petem odstavku se za besedo "ponudbo" dodajo besede "v pisni obliki".
43. člen
Za 55. členom se dodajo novi 55.a, 55.b in 55.c člen, ki se glasijo:
"55.a člen
(Predložitev ponudbe)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko ponudnik predloži ponudbo v elektronski obliki. Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom. Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni zaznamek.
(2) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb.
(3) Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, izda natančnejše navodilo o oddaji ponudb v elektronski obliki.
55.b člen
(Ponudba za sklope)
Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.
55.c člen
(Predložitev kopije ponudbe)
Pri oddaji javnih naročil v ocenjeni vrednosti nad 1.000,000.000 tolarjev, ki jo mora naročnik navesti v razpisni dokumentaciji, mora ponudnik, do roka za oddajo ponudb, naročniku predložiti ponudbo in Državni revizijski komisiji posredovati kopijo te ponudbe. Naročnik mora o dokončnosti postopka oddaje javnega naročila obvestiti Državno revizijsko komisijo. V primeru, da v postopku oddaje javnega naročila ni bil vložen revizijski zahtevek, o katerem je odločala Državna revizijska komisija, mora Državna revizijska komisija kopije ponudb vrniti ponudnikom v zaprti kuverti.".
44. člen
V prvem odstavku 56. člena se besedilo "v Uradni list Republike Slovenije" nadomesti z besedilom "na enotni informacijski portal Urada za javna naročila".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Zahteva za objavo se pošlje na enotni informacijski portal v elektronski obliki. V Uradnem listu Republike Slovenije mora biti zahteva objavljena najkasneje v 12 dneh od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo ne enotni informacijski portal. Naročnik mora razpolagati z dokazom o datumu, ko je odposlal obvestilo v objavo.".
45. člen
Drugi odstavek 59. člena se črta.
46. člen
Drugi odstavek 60. člena se črta.
V tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo "Uradnemu listu Republike Slovenije" nadomesti z besedilom "na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila".
47. člen
Drugi odstavek 61. člena se črta.
48. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
"62. člen
(Določitev splošnega roka za sprejem ponudb
v omejenem postopku)
Rok za pripravo in predložitev ponudb v omejenem postopku ne sme biti krajši od 40 dni od dneva, ko je naročnik odposlal pisno vabilo, če je objava potrebna v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.".
49. člen
Za 62. členom se doda nov 62.a člen, ki se glasi:
"62.a člen
(Roki za sprejem prijav in ponudb v omejenem postopku in v postopku s pogajanji po predhodni objavi za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju)
(1) Rok za sprejem prijave na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju za sodelovanje v omejenem postopku in v postopku, ki vključuje pogajanja po predhodni objavi javnega razpisa, vrednost naročila pa zahteva od naročnika, da objavi oddajo naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora biti praviloma daljši od 37 dni, vendar ne sme biti krajši od 26 dni od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo. V izjemnih primerih pa rok ne sme biti krajši od 15 dni od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo pod pogojem, da je bila zahteva za objavo odposlana po elektronski pošti, teleksu ali telefaksu.
(2) Rok za sprejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati.
(3) Če roka iz prejšnjega odstavka ni mogoče dogovoriti, določi rok naročnik. Rok mora biti praviloma daljši od 24 dni, vendar ne sme biti krajši od 10 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb, pri čemer mora naročnik upoštevati, da morajo imeti kandidati pri pripravi ponudbe ustrezen čas za pripravo pravilne ponudbe.".
50. člen
V prvem odstavku 63. člena se besedi "prejšnjem členu" nadomestita z "61. in 62. členu" in besedilo "Uradnemu listu Republike Slovenije" nadomesti z besedilom "na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila".
V drugem odstavku se številka "59." nadomesti s številko "62.".
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.".
51. člen
V prvem odstavku 64. člena se beseda "prejšnjem" nadomesti z besedilom "61., 62. in 63.".
V tretjem odstavku se za besedo "telefaksu" postavi vejica in črtata besedi "ali po", za besedo "telefonu" se dodajo besede "ali po elektronski pošti".
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.".
52. člen
Za 64. členom se dodata nova 64.a in 64.b člen, ki se glasita:
"64.a člen
(Rok za oddajo ponudbe po elektronski pošti)
Če naročnik pošlje zahtevo za objavo javnega razpisa po elektronski pošti, se lahko rok za oddajo ponudbe, poslane po elektronski pošti, v odprtem postopku iz 59. člena tega zakona in rok za sprejem prijave, poslane po elektronski pošti, v prvi fazi omejenega postopka ali postopka s pogajanji iz 61. člena tega zakona skrajša za največ sedem dni.
64.b člen
(Roki za predložitev ponudb pod vrednostmi, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti)
Roki za predložitev ponudb in prijav v postopkih oddaje javnih naročil iz 58. do 64. člena tega zakona se lahko v primerih, ko vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, skrajšajo, vendar ne več kot za polovico od rokov, določenih s tem zakonom, pri čemer mora naročnik pri določitvi roka upoštevati:
– predvideni čas potreben za objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila;
– da morajo imeti ponudniki pri pripravi ponudbe oziroma prijave ustrezen čas za pripravo pravilne ponudbe oziroma prijave.".
53. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
"65. člen
(Način objave)
(1) Vse objave v zvezi z javnimi naročili mora naročnik objaviti na informacijskem portalu Urada za javna naročila. Naročnik pa lahko na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila objavi tudi obvestila o drugih nabavah, ki sicer niso predmet naročanja po tem zakonu. Urad za javna naročila skrbi za posredovanje informacij javnega značaja na svetovnem spletu, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(2) Naročnik mora objaviti javni razpis in druge objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je ocenjena vrednost javnega naročila enaka ali presega vrednost, določeno za posamezne vrste javnih naročil. Objava se opravi v slovenskem jeziku, povzetek pomembnejših elementov razpisa mora biti objavljen v uradnih jezikih Evropskih skupnosti, pri čemer pa šteje za avtentično besedilo le besedilo v slovenskem jeziku. Naročnik sme objaviti razpis ali razpisno dokumentacijo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila, ko je bila odposlana zahteva za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Naročnik mora imeti dokaz o datumu odpošiljatve.
(3) Zahteva za objavo, poslana v objavo v Uradno glasilo Evropskih skupnosti, lahko obsega največ eno stran v tem glasilu ali največ 650 besed.
(4) Naročnik sme objaviti obvestila o javnih naročilih ali natečajih načrtov tudi v drugih sredstvih obveščanja. To lahko stori šele, ko je odposlal zahtevo za objavo na enotni informacijski portal oziroma v Uradno glasilo Evropskih skupnosti, če je potrebna objava tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Tako obvestilo mora vsebovati iste podatke, kot so objavljeni na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila.
(5) Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, predpiše enotne obrazce za objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki objavljati po tem zakonu.".
54. člen
Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Za načrtovana javna naročila blaga ali storitev iz priloge I A tega zakona, ki presegajo okvirno vrednost 750.000 EUR ali znesek, določen v 87. členu tega zakona, mora naročnik najmanj enkrat letno in čim prej po sprejemu proračuna ali finančnega načrta objaviti predhodni razpis. V primeru predhodnega razpisa za storitve naročnik upošteva vse kategorije storitev iz Priloge I A tega zakona, ki jih namerava oddati v naslednjih dvanajstih mesecih oziroma vrednost vsega blaga po vrstah, ki ga namerava nabaviti v naslednjih dvanajstih mesecih, ki sledijo sprejemu proračuna ali finančnega načrta. V predhodnem razpisu za gradnje mora naročnik objaviti bistvene značilnosti javnega naročila gradnje, ki ga namerava oddati.".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju se lahko predhodni razpis opravi kot periodično informativno obvestilo, skladno z 72. členom tega zakona.".
55. člen
V 69. členu se v prvem stavku za besedo "pisni" doda naslednje besedilo "ali elektronski obliki".
V 2. točki se na koncu črta vejica in doda besedilo: "ter kraj in datum odpiranja ponudb, če se ponudbe odpirajo javno,".
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
"3. navedbo objave prve faze,".
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
"5. merila za ocenitev ponudbe, če niso bila določena že v objavi.".
56. člen
Za 69. členom se doda 69.a člen, ki se glasi:
"69.a člen
(Povabilo za sodelovanje in povabilo k oddaji ponudb v postopku na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju)
V primeru oddaje ponudb v omejenem postopku na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju naročnik povabi kandidate istočasno, s pisnim vabilom ali vabilom, poslanim po elektronski pošti. Povabilu mora biti priložena celotna razpisna dokumentacija, ki vsebuje podatke o:
1. naslovu, kjer lahko kandidati dobijo dodatna obvestila in dokumente, datum, do katerega jih lahko zahtevajo, ter morebitni znesek in način plačila za dodatna obvestila in dokumente;
2. datumu in kraju predložitve ponudb ter navedbo jezika, v katerem morajo biti sestavljene ponudbe;
3. sklic na objavo javnega razpisa na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila ali Uradnem glasilu Evropskih skupnosti;
4. dokumentih, ki morajo biti priloženi ponudbi;
5. merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, če le-ta niso bila navedena v objavi;
6. drugih posebnih pogojih za udeležbo.".
57. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
"70. člen
(Obvestila o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora objaviti izid postopka za oddajo javnega naročila na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila najkasneje v 14 dneh po sklenitvi pogodbe.
(2) Naročniku ni treba ravnati po prejšnjem odstavku, če je bilo javno naročilo oddano po drugem odstavku 19. člena tega zakona in ocenjena vrednost celotnega javnega naročila ne presega vrednosti, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
(3) Če je bila oddaja javnega naročila objavljena tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, je treba opraviti objavo izida postopka za oddajo naročila tudi v tem glasilu. V tem primeru mora naročnik poslati zahtevo za objavo najkasneje v 48 dneh po sklenitvi pogodbe.
(4) Naročnik, ki izvaja dejavnost na področju raziskav ali razvoja po 8. točki Priloge I A tega zakona in oddaja javno naročilo storitve iz Priloge I A ali I B tega zakona in so izpolnjeni razlogi iz 2. točke 110. člena tega zakona, v obvestilu o dodelitvi naročila objavi podatke tako, da navede vrsto storitve, upoštevaje klasifikacijo iz Priloge I A ali I B. Če niso izpolnjeni razlogi za uporabo postopka po 2. točki 110. člena tega zakona, naročnik objavi le povzetek navedbe vrste storitve, ki je predmet javnega naročila. Ne glede na to pa mora naročnik zagotoviti, da so objavljeni podatki tako podrobni, kot so bili navedeni v objavi javnega razpisa na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila. Če je naročnik za oddajo javnega naročila uporabil kvalifikacijski sistem, morajo biti podatki vsaj tako podrobni, kot so navedeni v pisnem poročilu o kvalificiranih dobaviteljih in izvajalcih iz drugega odstavka 80. člena tega zakona. Če so predmet javnega naročila storitve iz Priloge I B tega zakona, mora naročnik v obvestilu za objavo navesti, ali se strinja z njihovo objavo.
(5) Naročniku ni treba objaviti nekaterih informacij o dodelitvi naročila, če bi objava takih podatkov ovirala izvajanje zakona ali bila drugače v nasprotju s širšim družbenim interesom, ali če bi posegala v legitimne gospodarske interese javnih ali zasebnih podjetij, ali posegala v pošteno konkurenco med ponudniki.".
58. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
"71. člen
(Kvalifikacijski sistem)
(1) Naročnik lahko vzpostavi in izvaja kvalifikacijski sistem ugotavljanja sposobnosti dobaviteljev blaga, izvajalcev gradenj ali storitev. V tem primeru mora zagotoviti vsem zainteresiranim dobaviteljem in izvajalcem, da kadarkoli vložijo prijavo za ugotavljanje sposobnosti.
(2) Sistem, ki lahko vključuje različne stopnje preverjanja sposobnosti, mora delovati na podlagi objektivnih meril in drugih pravil, ki jih vnaprej določi naročnik. Naročnik mora uporabiti evropske standarde, kjer je to primerno. Merila in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.
(3) Merila in pravila za ugotavljanje sposobnosti morajo biti na voljo zainteresiranim dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj in storitev, če jih le-ti zahtevajo. Če naročnik ažurira merila in pravila, jih mora posredovati zainteresiranim dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj in ponudnikom storitev. Če naročnik meni, da kvalifikacijski sistem drugih naročnikov izpolnjuje njegove zahteve, mora imena teh naročnikov sporočiti zainteresiranim dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj in storitev.
(4) Naročniki morajo ponudnike obvestiti o svoji odločitvi glede priznanja sposobnosti v razumnem roku. Če naročnik predvideva, da bo odločanje trajalo več kot šest mesecev od predložitve prijave iz prvega odstavka tega člena, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave vlagatelja prijave obvestiti o razlogih, ki upravičujejo podaljšanje roka, ter o datumu, do katerega bo njegova zahteva sprejeta ali zavrnjena.
(5) V času sprejemanja odločitve o priznanju sposobnosti ali ažuriranja meril in pravil, naročnik ne sme:
– določati pogojev upravne, tehnične ali finančne narave za posamezne dobavitelje blaga, izvajalce gradenj in storitev, če isti pogoji ne veljajo za druge;
– zahtevati preskusov ali dokazov, ki pomenijo podvajanje že predloženih objektivnih dokazil.
(6) Naročnik obvesti prijavitelje, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev. Razlogi morajo temeljiti na merilih za sposobnost iz drugega odstavka tega člena.
(7) O dobaviteljih blaga, izvajalcev gradenj in storitev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, se vodi pisna evidenca, ki se lahko razdeli na kategorije glede na predmet javnega naročila, za katerega sposobnost velja.
(8) Naročniki lahko priznanje o sposobnosti prekličejo samo iz razlogov na podlagi meril iz drugega odstavka tega člena. O nameri, da bo naročnik preklical priznanje sposobnosti, je treba dobavitelja blaga, izvajalca gradenj ali storitev uradno in v pisni obliki obvestiti vnaprej, skupaj z razlogi, ki upravičujejo predlagano dejanje.
(9) Naročnik mora objaviti obvestilo o kvalifikacijskem sistemu na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če vrednost presega vrednosti, ko so objave potrebne tudi tam. Če sistem traja več kot tri leta, je obvestilo treba objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.".
59. člen
V 72. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Naročnik lahko objavlja zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljal informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, pod pogojem, da je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.".
60. člen
Prvi odstavek 74. člen se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe;
2. ime ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen;
3. variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami;
4. ponudbena cena in morebitni popusti;
5. pomanjkljivosti ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju;
6. pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov.".
61. člen
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
"76. člen
(Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe)
(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.
(2) V postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo.".
62. člen
V prvem odstavku 77. člena se na koncu drugega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo "če vrednost javnega naročila presega vrednosti, določene za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti." in v tretjem stavku besedilo "Uradnemu listu Republike Slovenije" nadomesti z besedilom "na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno.".
63. člen
78. člen se spremeni tako, da se glasi:
"78. člen
(Odločitev o oddaji naročila)
(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike.
(2) Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Obrazložitev mora vsebovati:
– razloge za zavrnitev njegove ponudbe;
– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.
Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.
(3) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.".
64. člen
79. člen se spremeni tako da se glasi:
"79. člen
(Končno poročilo o oddaji naročila)
(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu. Pisno poročilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. ime in naslov naročnika;
2. predmet ter ocenjeno in pogodbeno vrednost naročila;
3. imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;
4. imena ponudnikov, ki jim je bila priznana sposobnost in obrazložitev za njihovo izbiro;
5. ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro ponudbe;
6. vsak del izvedbe naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec, če je poznan;
7. pri oddaji naročila po postopku s pogajanji okoliščine, ki so utemeljevale izvedbo postopka s pogajanji.
(2) Evropska komisija lahko zahteva, da ji naročnik posreduje poročilo delno ali v celoti.".
65. člen
Za 81. členom se doda novo 2.13. podpoglavje "2.13. Elektronska dražba" in 81.a člen, ki se glasi:
"81.a člen
(Elektronska dražba)
(1) Elektronsko dražbo lahko naročnik uporabi v odprtem postopku, omejenem postopku ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi v skladu s prvo točko tretjega odstavka 20. člena tega zakona in če ocenjena vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, ko mora naročnik objaviti javno naročilo tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.
(2) Elektronska dražba se izvede po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb z uporabo avtomatiziranih metod vrednotenja.
(3) Naročnik mora možnost izvedbe elektronske dražbe objaviti na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila v objavi javnega razpisa.
(4) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik, ki določa vrste, vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo elektronske dražbe in druge elemente v zvezi z izvajanjem elektronske dražbe.".
66. člen
V 82. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Če naročnik podeli osebi, ki ni naročnik po tem zakonu, posebno ali izključno pravico za izvajanje gospodarske javne službe, mora taka pogodba ali drug akt določati, da ta oseba pri nabavah blaga za izvajanje gospodarske javne službe upošteva načelo prepovedi diskriminacije po nacionalni pripadnosti, državljanstvu ali sedežu dobavitelja.".
67. člen
83. člen se spremeni tako, da se glasi:
"83. člen
(Objava naročila)
Naročnik mora objaviti naročilo za nabavo blaga tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je ocenjena vrednost naročila enaka ali večja od:
1. 200.000 posebnih pravic črpanja, razen za javna naročila blaga, določenega v predpisu iz prvega odstavka prejšnjega člena;
2. 130.000 posebnih pravic črpanja za nekatere naročnike, ki so posebej določeni v seznamu iz četrtega odstavka 2.a člena tega zakona ali če je naročnik s področja obrambe in je predmet javnega naročila blago, navedeno v predpisu iz prvega odstavka prejšnjega člena.".
68. člen
V 84. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
"1. ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo materiala, opreme, inštaliranega ali drugega blaga ali kot povečanje obsega obstoječega materiala, opreme, postavitev ali drugega blaga in bi zamenjava dobavitelja naročnika prisilila, da nabavi blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Dodatna naročila so omejena najdalj na obdobje treh let od dneva sklenitve pogodbe na podlagi izvedenega javnega razpisa,".
69. člen
V 86. členu se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
"3. izgradnja objekta visoke ali inženirske gradnje, ki sama po sebi izpolnjuje svojo gospodarsko in tehnično funkcijo ali izvedba gradnje, ne glede na način izvedbe, ki ustreza zahtevam naročnika.".
70. člen
V drugem odstavku 87. člena se besedi "informativnim obvestilom" nadomestita z besedo "razpisom", besedilo "750.000 EUR" pa se nadomesti z besedilom "vrednosti iz prejšnjega odstavka".
71. člen
Naslov 88. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Oddaja naročila v primeru sofinanciranja)".
Prvi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Določila tega zakona se uporabljajo tudi za izvedbo tiste gradnje, ki jo sofinancira naročnik po tem zakonu in sofinanciranje znaša več kot 50 odstotkov vrednosti gradnje.".
72. člen
V 89. členu se v 1. točki številka "25" nadomesti s številko "50".
73. člen
92. člen se spremeni tako, da se glasi:
"92. člen
(Posebni primeri naročanja gradenj)
(1) Če je predmet javnega naročila povezan z načrtovanjem in izgradnjo po urbanističnem načrtu, kjer mora zaradi obsega, zahtevnosti in predvidenega trajanja potrebnega dela načrtovanje od začetka temeljiti na tesnem skupinskem sodelovanju predstavnikov naročnikov, strokovnjakov in izvajalcev, odgovornih za izvajanje del, se lahko sprejme poseben postopek oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca, ki se bo najustrezneje vključil v to skupino.
(2) Naročnik mora vključiti v javni razpis zlasti čim bolj točen opis predvidenih gradenj, da si zainteresirani izvajalci lahko ustvarijo kar se da točno predstavo o projektu. Naročnik pri tem v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji še posebej skrbno navede zahteve glede izpolnjevanja pogojev iz 42. in 43. člena tega zakona, ki jih mora izpolnjevati osebje, za tehnično opremljenost in finančno stanje kandidatov.
(3) Ko je takšen postopek sprejet, uporabijo naročniki splošne predpise za objavo v zvezi z omejenim postopkom in pogoji za izbiro kandidatov iz 42. in 43. člena tega zakona.".
74. člen
V prvem odstavku 93. člena se 1. točka spremeni, tako da se glasi:
"1. storitve, ki jih financira naročnik z več kot 50 odstotki, prejemnik pa ni naročnik po tem zakonu,".
75. člen
V 94. členu se četrta alinea spremeni, tako da se glasi:
"– če je delež sofinanciranja naročnika manjši od 50% celotne vrednosti storitve;".
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Izjema iz četrte alinee prejšnjega odstavka ne velja za naročnike na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.".
76. člen
V 97. členu se v 1. točki številka "25" nadomesti s številko "50".
77. člen
V 98. členu se beseda "drugim" nadomesti z besedo "tretjim".
78. člen
101. člen se spremeni tako, da se glasi:
"101. člen
(Uporaba določb za storitve)
(1) Če so predmet javnega naročila hkrati blago in storitve, se za presojo uporabijo določbe, ki urejajo postopek oddaje javnega naročila za blago ali za storitve glede na to, ali ima večjo vrednost blago ali storitev, ki se naroča.
(2) Za oddajo javnih naročil, katerih predmet so storitve, navedene v prilogi I B tega zakona, ali če naročnik naroča tako storitev iz priloge I A in I B tega zakona in je vrednost storitev iz priloge I B večja od vrednosti storitev iz priloge I A, se uporabljajo le določbe 31. do 40. člena tega zakona.
(3) V primeru dvoma, ali je vrednost storitve iz priloge I A večja ali enaka vrednosti storitve iz priloge I B, veljajo za oddajo javnega naročila določila drugega odstavka tega člena.".
79. člen
V prvem odstavku 102. člena se besedilo "Uradnemu listu Republike Slovenije" nadomesti z besedilom "na enotni informacijski portal Urada za javna naročila".
Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Če so predmet oddaje javnega naročila storitve, navedene v prilogi I B tega zakona in vrednost presega vrednosti iz 95. člena tega zakona, mora naročnik v obvestilu iz prvega odstavka tega člena navesti, ali se strinja z objavo.".
80. člen
Naslov 103. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Osebna veljavnost)".
V 103. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: "Oddaja javnih naročil, ki jih izvajajo naročniki, določeni v tem poglavju, se izvaja po določbah tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno. Naročniki na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju so osebe, ki opravljajo dejavnost na enem izmed naslednjih področij:".
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Po določbah tega poglavja ravnajo tudi naročniki iz prvega odstavka 2.a člena tega zakona, če opravljajo dejavnosti iz tega člena.".
81. člen
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
"104. člen
(Nosilci posebnih ali izključnih pravic)
(1) Če državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil podeli s splošnim ali posamičnim aktom posebne ali izključne pravice za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena tega zakona osebi, ki ni naročnik po 2.a členu tega zakona, mora prejemnik take pravice pri nabavi blaga, storitev in gradenj ravnati kot javni naročnik po tem zakonu, ko opravlja dejavnost iz prejšnjega člena.
(2) Posebna ali izključna pravica po tem zakonu pomeni pravico, ki jo podeli državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil s splošnim, posamičnim ali drugim aktom in katerega namen ali posledica je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 103. člena tega zakona na enega ali več, vendar omejeno število oseb, če pri tem druge osebe, ki te pravice nimajo, na istem geografskem področju, iste dejavnosti pod vsebinsko enakovrednimi pogoji, ne morejo opravljati.
(3) Šteje se, da je oseba prejemnik posebne in izključne pravice, zlasti v primerih, ko:
– izvaja dejavnosti iz 103. člena tega zakona kot gospodarsko javno službo;
– lahko za izgradnjo omrežij ali naprav, določenih v prejšnjem členu tega zakona, izkoristi postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice drugega ali lahko postavi omrežje na javno cesto, pod njo ali nad njo;
– v primeru iz 1. točke prejšnjega člena tega zakona dobavlja pitno vodo, elektriko, plin ali toploto omrežju, ki ga upravlja druga oseba.
(4) Za vprašanja, ki v tem poglavju niso izrecno urejena drugače, se uporabljajo ostale določbe tega zakona.
(5) Naročniki iz tega člena so uvrščeni na seznam iz četrtega odstavka 2.a člena tega zakona.".
82. člen
106. člen se spremeni tako, da se glasi:
"106. člen
(Določitev izjem)
Če naročnik iz 103. člena tega zakona s pitno vodo, električno energijo, plinom ali toploto oskrbuje javno omrežje, se to ne šteje kot dejavnost iz 103. člena tega zakona v naslednjih primerih:
(a) v primeru pitne vode ali električne energije:
– če naročnik proizvaja pitno vodo ali električno energijo zato, ker je njuna poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v 103. členu tega zakona in
– je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe tega naročnika in ne presega 30% njegove celotne količine proizvedene pitne vode ali električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom;
(b) v primeru plina ali toplote:
– če je proizvodnja plina ali toplote s strani naročnika neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v 103. členu in
– je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20% prometa takega naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.".
83. člen
V 107. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
"Predmet javnega naročila na vodnem področju so tudi naslednja naročila:".
Doda se nova 3. točka, ki se glasi:
"3. javni natečaji, ki se organizirajo v zvezi s 1. in 2. točko tega člena.".
84. člen
V 109. členu se na koncu 1. točke namesto vejice postavi pika in doda besedilo: "Naročnik mora sporočiti Evropski komisiji na njeno zahtevo vsako storitev, ki jo šteje kot izjemo iz te točke,".
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
"7. storitev, ki jo naročnik dodeli odvisni družbi ali družbi, nastali na podlagi pogodbe o skupnem vlaganju. Odvisna družba v tem primeru pomeni vsako podjetje, katerega zaključni račun je skladno z računovodskimi standardi konsolidiran z računom naročnika, če pa naročniku ni treba izdelati konsolidirane bilance, šteje za odvisno družbo vsako podjetje, na katerega ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, skladno z drugim odstavkom 2.a člena tega zakona, prav tako pa tudi podjetje, ki bodisi, da ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika bodisi da je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, in sicer na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje. Pri oddaji je treba upoštevati pogoj, da je odvisna družba ali družba, ki so jo ustanovili naročniki z namenom skupnega vlaganja za izvajanje ene ali več dejavnosti iz 103. člena tega zakona pri poslovanju z naročnikom iz 103. člena tega zakona, od katerega je odvisna ali njegovo odvisno družbo, dosegla najmanj 80% povprečnega prihodka v Republiki Sloveniji ali državah članicah Evropske unije.".
85. člen
Za 109. členom se doda 109.a člen, ki se glasi:
"109.a člen
(Povabilo za sodelovanje)
Naročnik lahko opravi povabilo za sodelovanje z javnim razpisom, kot periodično informativno obvestilo ali z obvestilom o izvedbi postopka po kvalifikacijskem sistemu.".
86. člen
Naslov 110. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)".
V 3. točki se beseda "objektivnih" nadomesti z besedami "umetniških in tehničnih".
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
"4. dokler je nujno potrebno, če nastopijo razlogi, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, zaradi izredne nujnosti pa je javno naročilo neizogibno treba oddati in ni mogoče spoštovati rokov za izvedbo postopka oddaje javnega naročila,".
V 7. točki se številka "25" nadomesti s številko "50".
V 8. točki se črtata besedi: "storitve ali" v ustreznem sklonu. Drugi stavek se spremeni tako, da se glasi: "Naročnik mora že v prvi objavi razpisa navesti navedeno možnost, pri čemer mora opozoriti tudi, da bo pri izbiri upošteval skupne ocenjene stroške poznejših gradenj." Tretji stavek se črta.
V 10. točki se za besedo "dobavitelja," doda besedilo "ki preneha poslovati ali".
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
"12. za pogodbe, oddane na podlagi okvirnega sporazuma, skladno z 19. členom tega zakona.".
87. člen
111. člen se spremeni tako, da se glasi:
"111. člen
(Naročila, povezana z nakupom zaradi nadaljnje prodaje)
(1) Določila tega zakona ne veljajo za naročila, ki se oddajajo z namenom nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik nima izključne ali posebne pravice za nadaljnjo prodajo ali oddajo v najem predmeta naročila in ga lahko druge osebe prodajajo ali oddajajo v najem pod enakimi pogoji.
(2) Naročnik mora na zahtevo Evropske komisije sporočiti vse kategorije izdelkov in dejavnosti, ki se štejejo za izključene na podlagi prvega odstavka tega člena.".
88. člen
V 113. členu se v 3. točki črta besedilo "in predelavo".
89. člen
V prvem odstavku 114. člena se črta beseda "načrtov" in doda na koncu stavek:
"Pravila za organizacijo natečajev morajo biti v skladu z zahtevami tega člena in jih je treba sporočiti tistim, ki se zanimajo za sodelovanje na natečaju.".
V drugem odstavku se črtata beseda "načrtov" in besedilo: ", najmanj pet in največ dvajset".
90. člen
115. člen se spremeni tako, da se glasi:
"115. člen
(Objava periodičnega informativnega obvestila)
(1) Periodično informativno obvestilo objavi naročnik vsaj enkrat letno, če je ocenjena vrednost vseh nabav, gradenj ali storitev:
1. 750.000 EUR, če je predmet naročila blago, pri čemer se upošteva skupni obseg javnih naročil za vsako skupino proizvodov in jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih;
2. če so predmet javnega naročila gradnje in je ocenjena vrednost gradenj najmanj:
– 5,000.000 EUR, če opravlja naročnik dejavnost na področju telekomunikacij;
– 5,000.000 posebnih pravic črpanja, če opravlja naročnik dejavnost na področju črpanja, prenosa ali distribucije pitne vode, električne energije, oskrbe letališč, mestnega avtobusnega prevoza, oskrbe pristanišč in terminalov;
– 5,000.000 EUR, če opravlja naročnik dejavnost prenosa in distribucije plina ali toplote, ali se ukvarja s pridobivanjem ali predelavo nafte, plina ali trdih goriv in železniških storitev;
3. 750.000 EUR, če je predmet naročila storitev po posameznih kategorijah iz priloge IA tega zakona in se predvideva trajanje pogodbe več kot eno leto.
(2) Če šteje periodično informativno obvestilo kot povabilo za sodelovanje, objava ne sme biti starejša od enega leta od dneva, ko je bilo periodično informativno obvestilo poslano v objavo.".
91. člen
Za 116. členom se doda 116.a člen, ki se glasi:
"116.a člen
(Priprava tehničnih specifikacij)
(1) Ne glede na določbe 31. do 40. člena tega zakona mora naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij določiti in navesti zahteve, ki dopolnjujejo splošne tehnične specifikacije ali evropska tehnična soglasja ali druge standarde. V takem primeru ima prednost specifikacija, ki določa zahteve za izvedbo naročila, pred specifikacijo, ki se nanaša na določanje ali opisovanje značilnosti. Tak način priprave tehnične specifikacije mora naročnik pojasniti z objektivnimi razlogi, ki pa ne smejo biti v nasprotju z namenom pogodbe.
(2) Tehnične specifikacije mora naročnik določiti s sklicevanjem na evropske tehnične specifikacije, če le-te obstajajo.
(3) Naročniku se ni treba sklicevati na splošne tehnične specifikacije in evropska tehnična soglasja, če:
a) je iz tehničnih razlogov nemogoče zadovoljivo uskladiti izdelek s splošnimi tehničnimi specifikacijami ali evropskimi tehničnimi soglasji;
b) bi uporaba določala vnaprej uporabo vzajemnega priznanja tipskih odobritev za telekomunikacijsko in terminalno opremo ali glede standardizacije na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij;
c) bi uporaba evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave. Če se naročnik sklicuje na to izjemo, mora svoj nadaljnji razvoj preusmeriti tako, da bo vnaprej uporabljal evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije;
č) so evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije neprimerne za uporabo ali ne upoštevajo tehničnega razvoja, ki se je zgodil po njihovem sprejetju. Če se naročnik sklicuje na to izjemo, mora obvestiti pristojni organ za standardizacijo za revizijo evropskega tehničnega soglasja ali splošne tehnične specifikacije in jo obvestiti o razlogih nesprejemljivosti obstoječih evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij;
d) če je obravnavano javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih standardov, tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.
(4) Obvestilo o uporabi izjem iz prejšnjega odstavka mora naročnik objaviti v javnem razpisu.".
92. člen
V prvem odstavku 117. člena se beseda "kandidatov" nadomesti z besedama "izvajalcev storitev".
V drugem odstavku se v prvem stavku za besedo "državah" doda besedilo "članicah Evropske unije in drugih državah".
93. člen
V prvem odstavku 119. člena se besedilo "48., 49. in 50." nadomesti z besedilom "50. in 51.", za besedama "nasprotju s" pa se doda besedilo "pogodbo o ustanovitvi Evropskih skupnosti in drugimi".
Drugi odstavek se črta.
94. člen
V prvem odstavku 120. člena se za besedilom "Republika Slovenija" doda besedilo "ali Evropska unija".
95. člen
V prvem odstavku 122. člena se besedilo "48., 49. in 50." nadomesti z besedilom "50. in 51.".
96. člen
V prvem odstavku 123. člena se v 3. točki številka "111." nadomesti s številko "110.".
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
"4. razloge, zaradi katerih ni uporabil določil tega zakona, ki se nanašajo na oddajo naročil storitev iz priloge IA tega zakona ter gradenj, uporabo tehničnih specifikacij in standardov in izbiro postopka oddaje.".
V četrtem odstavku se doda besedilo: "Naročnik sme zavrniti zahtevo o obvestilu skladno s tretjim odstavkom 78. člena tega zakona.".
97. člen
124. člen se spremeni tako, da se glasi:
"124. člen
(Določitev naročila male vrednosti)
(1) Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.
(2) Za oddajo naročil male vrednosti se ne uporabljajo določbe tega zakona o objavah na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila.".
98. člen
125. člen se spremeni tako, da se glasi:
"125. člen
(Priprava notranjih pravil)
(1) Naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona.
(2) Naročnik mora pri oddaji naročil male vrednosti ceno in kakovost predmeta javnega naročila posebej skrbno preveriti in to preverjanje izkazati v svoji dokumentaciji. Dokumentiranje ni potrebno, če je ocenjena vrednost javnega naročila nižja od 2% vrednosti, določene v prvem odstavku prejšnjega člena.
(3) V svojem notranjem aktu naročnik določi vsaj:
1. ocenjeno vrednost javnega naročila, nad katero mora naročnik voditi dokumentacijo o oddaji javnega naročila, in ki ne sme presegati vrednosti, določene v predpisu, izdanem na podlagi petega odstavka 127. člena tega zakona;
2. način izvedbe naročila ter način dokazovanja izpolnjevanja pogojev glede na ocenjeno vrednost naročila;
3. način obveščanja ponudnikov o izidu oddanega naročila;
4. način zbiranja in dokumentiranja ponudb, glede na ocenjeno vrednost naročila.
(4) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, izda uredbo, s katero določi osnove, ki jih morajo upoštevati naročniki pri pripravi notranjega akta iz prvega odstavka tega člena.".
99. člen
126. člen se črta.
100. člen
127. člen se spremeni tako, da se glasi:
"127. člen
(Vodenje statistike)
(1) Naročniki morajo zbirati in voditi podatke o oddanih javnih naročilih, pri čemer morajo voditi podatke ločeno za oddana naročila nad in pod vrednostjo, od katere dalje se objavi javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti in ločeno za blago, gradnje ali storitve ter za oddana javna naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju ter ločeno o oddanih javnih naročilih male vrednosti.
(2) Naročnik mora predložiti podatke iz prejšnjega odstavka Uradu za javna naročila najkasneje do 30. aprila tekočega leta o oddanih javnih naročilih v prejšnjem letu.
(3) Urad za javna naročila pripravi skupno poročilo o oddanih javnih naročilih in ga najkasneje do 30. julija tekočega leta predloži vladi v obravnavo.
(4) Vlada posreduje poročilo o oddanih javnih naročilih, ki presegajo vrednosti, ko je potrebna tudi objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, Evropski komisiji najkasneje do 30. oktobra tekočega leta.
(5) Minister, pristojen za finance, določi vrste in način zbiranja podatkov ter enotne obrazce za sporočanje teh podatkov ter vrednost, od katere dalje je potrebno zbirati in voditi podatke o oddanih javnih naročilih male vrednosti.".
101. člen
128. člen se črta.
102. člen
V drugem odstavku 129. člena se 1., 2. in 3. točka spremenijo tako, da se glasijo:
"1. pripravlja predpise s področja javnih naročil in koncesij,
2. svetuje naročnikom o vprašanjih s področja javnih naročil,
3. skrbi za organizacijo strokovnih izobraževanj, izvaja preizkuse znanja s področja javnih naročil in investicij in izdaja potrdila o strokovnih znanjih s področja javnih naročil in investicij,".
9. točka se črta.
Dosedanja 10. točka, ki postane 9. točka, se spremeni tako, da se glasi:
"9. skrbi za pripravo evidenc o dobaviteljih in izvajalcih in njihovi boniteti na osnovi podatkov o prevzetih in izvedenih javnih naročilih kot podlage za doseganje učinkovitosti porabe javnih sredstev,".
Dosedanje 11., 12., 13. in 14. točka postanejo 10., 11., 12. in 13. točka.
Doda se nova 14. točka, ki se glasi:
"14. opravlja druge naloge, ki jih določa drug predpis."
Dosedanja 15. točka se črta.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Urad za javna naročila izda navodila o vsebini in načinu preizkusa strokovnih znanj iz 3. točke prejšnjega odstavka.".
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
103. člen
V 130. členu se doda nova alinea, ki se glasi:
"– katerih sklenitev ali vsebina je posledica obljubljene, ponujene ali dane koristi iz 42. člena tega zakona,".
104. člen
131. člen se spremeni tako, da se glasi:
"131. člen
(Kazenske določbe)
(1) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek naročnik, naveden v drugi, tretji in četrti alinei prvega odstavka in drugega odstavka 2.a člena tega zakona, če:
1. odda naročilo brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča, ali ga odda po postopku, ki ga zakon ne določa (2. člen, 18. do 20. člen, 84. člen, 85. člen, 89., 90. člen, 96. do 98. člen, 110, 111. člen);
2. začne postopek oddaje, preden so izpolnjeni za to predvideni pogoji (15. in 16. člen);
3. predmet pogodbe, razpisne pogoje, tehnične specifikacije ali druge elemente razpisa prilagodi konkretnemu ponudniku, ali odda naročilo ponudniku, ki je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenega dela (5. člen in 31. do 54. člen);
4. ravna v nasprotju z načelom enakopravnosti (7. člen);
5. objavi določene podatke o vsebini razpisa pred njegovo objavo (5. in 65. člen);
6. ne varuje podatkov, navedenih v ponudbeni dokumentaciji, skladno s stopnjo zaupnosti (8. do 10. člen in 78. člen);
7. ne vodi in ne hrani dokumentacije o javnem naročilu (11. člen);
8. ne posreduje Uradu za javna naročila podatkov o zavrnitvi ponudbe zaradi poskusa dajanja podkupnine (42. člen);
9. ne posreduje razpisne dokumentacije vsem, ki so jo zahtevali, skladno z objavo (24. in 25. člen);
10. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb (55. do 64. člen);
11. ne objavi naročila ali izida oddaje naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ali objavi naročilo v drugih sredstvih obveščanja preden je odposlal objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ko naročilo presega zneske, ki zahtevajo tako objavo, ali ne objavi najmanj tistih podatkov, ki jih mora objaviti skladno s predpisi (65. člen);
12. pri sestavi razpisne dokumentacije ne upošteva veljavnih tehničnih normativov, standardov in drugih tehničnih predpisov (31. do 40. člen, 116.a člen);
13. določi pogoje za sodelovanje in merila v nasprotju s tem zakonom ali spremeni pogoje in merila po objavi razpisa, ne da bi o tem obvestil ponudnike (25. člen in 41. do 54. člen);
14. ne posreduje podatkov o izvedenih postopkih o oddaji javnih naročil Uradu za javna naročila (127. člen);
15. neustrezno uporabi merila za izbiro najugodnejše ponudbe (50. člen);
16. pri odpiranju ponudb ravna v nasprotju z določbami 73. in 74. člena tega zakona,
17. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (26. člen);
18. po poteku roka za oddajo ponudb spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo (25. člen);
19. ravna v nasprotju z določili o pridobivanju dodatnih pojasnil in dopustnih popravkih ponudb (54. člen);
20. ne posreduje podatkov o razpisanih javnih naročilih oziroma naročilih male vrednosti ministrstvu, pristojnemu za informacijsko družbo (65. člen).
(2) Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba naročnika iz prejšnjega odstavka in odgovorna oseba naročnika iz prve alinee prvega odstavka 2.a člena zakona, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koncesionar, če ne ravna v skladu z določili tretjega in sedmega odstavka 133. člena tega zakona.
(4) Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba koncesionarja, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.".
105. člen
133. člen se spremeni tako, da se glasi:
"133. člen
(Koncesije gradenj)
(1) Do uveljavitve posebnega zakona, ki bo natančneje uredil podelitev koncesij, se za podelitev koncesij gradenj določbe tega člena uporabljajo, če vrednost koncesije za gradnjo, izračunana na podlagi tega zakona, presega vrednost 5,000.000 EUR. Za koncesijo gradnje po tem členu gre v primeru, če je predmet koncesije gradnja, določena v 86. členu tega zakona, pod pogojem:
– da ima koncesionar pravico do izkoriščanja zgrajenega objekta ali
– da se pravica do izkoriščanja zgrajenega objekta kombinira s plačilom za izvedbo gradnje.
(2) Koncedent objavi oddajo koncesije v skladu z določbami 65. do 71. člena tega zakona.
(3) Koncedent pri izbiri postopka podelitve koncesije gradnje lahko prosto izbira med uporabo odprtega postopka, omejenega postopka ali postopka s pogajanji.
(4) Rok za sprejem kandidatur za oddajo koncesije ne sme biti krajši od 52 dni. Določbe tega zakona o skrajšanju rokov za oddajo ponudb se za oddajo koncesij ne uporabljajo.
(5) Koncedent lahko v razpisni dokumentaciji:
1. določi, da mora kandidat za pridobitev koncesije tretjim osebam oddati dela najmanj v obsegu 30 odstotkov skupne vrednosti del, ki so predmet koncesijske pogodbe, z navedbo, da se ta odstotek na predlog kandidata za pridobitev koncesije lahko tudi poveča. Odstotek del, ki jih bo koncesionar oddal tretjim osebam mora biti v koncesijski pogodbi natančno določen; ali
2. zahteva od kandidata za pridobitev koncesije, da, kolikor le-ta namerava oddati del pogodbenih del tretjim osebam, v svoji ponudbi navede odstotek skupnih vrednosti del po koncesijski pogodbi, ki jih bo oddal tretjim osebam.
(6) Gospodarske družbe ali njihove odvisne družbe, ki so se združile ali povezale, da bi dobile koncesijo in niso naročniki po tem zakonu, se ne štejejo kot tretje osebe. Odvisna družba pomeni katerokoli pravno osebo, nad katero lahko koncesionar neposredno ali posredno izvršuje prevladujoč in odločilen nadzor, ali katerokoli pravno osebo, ki lahko izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor nad koncesionarjem ali podjetje, ki je koncesionar in nad katerim izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor drugo podjetje, kar izhaja iz lastništva, finančne udeležbe ali pravnih pravil, iz katerih izhaja ta odnos. Družba izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor v odnosu do drugega podjetja, neposredno ali posredno, če:
a) ima večinski lastniški delež v osnovnem kapitalu drugega podjetja;
b) nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo drugo podjetje;
ali
c) lahko imenuje več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzornega organa drugega podjetja.
Ponudbi za koncesijo je treba priložiti popolni seznam takih družb. Seznam je treba glede na nastale spremembe sproti ažurirati.
(7) Če je koncesionar naročnik po tem zakonu, mora vse gradnje oddati skladno s tem zakonom. Če koncesionar ni naročnik po tem zakonu, mora za oddajo gradenj tretjim osebam, katerih vrednost presega 5,000.000 EUR, upoštevati določila 65. do 71. člena tega zakona, pri čemer ne veljajo določbe o možnosti skrajševanja rokov za oddajo ponudb.
(8) Izjeme od uporabe zakona ali uporabe posameznih določil zakona, ki veljajo za javna naročila gradenj, veljajo tudi za oddajo koncesij gradenj in javnih naročil gradenj po tem členu.
(9) V postopkih oddaje koncesij po tem členu se za zagotavljanje pravnega varstva uporabljajo določbe zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, če sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu.".
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
106. člen
(1) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz:
a) četrtega odstavka 2.a člena zakona najkasneje v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;
b) četrtega odstavka 125. člena zakona najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda predpise:
a) iz 20. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;
b) iz 21. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;
c) iz 23. člena zakona v enem mesecu od dneva uveljavitve tega zakona;
č) iz 42.b člena zakona v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;
d) iz 55.a člena zakona v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;
e) iz 65. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;
f) iz 82. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;
g) iz 127. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
(3) Urad za javna naročila izda navodila iz tretjega odstavka 129. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(4) Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in druge zbornice pripravijo seznam iz 42.c člena najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(5) Naročniki morajo prilagoditi svoja notranja pravila o oddaji naročil male vrednosti najkasneje v enem mesecu od dneva izdaje predpisa iz 126. člena zakona.
107. člen
(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Druga faza omejenega postopka ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.
(3) Če naročnik še ni sprejel odločitve o oddaji javnega naročila, pa tega ni smel zaradi pogojev iz prvega odstavka 76. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000), lahko nadaljuje postopek po tem zakonu.
(4) Naročniki na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju nadaljujejo drugo fazo postopka oddaje javnega naročila skladno z 69.a členom zakona, če še niso izročili kandidatom razpisne dokumentacije, lahko pa oddajo naročilo po postopku s pogajanji.
108. člen
(vzpostavitev enotnega informacijskega portala)
(1) Enotni informacijski portal se vzpostavi najkasneje v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. V ta rok se ne šteje poskusno objavljanje na enotnem informacijskem portalu, ki poteka vzporedno z objavami v uradnih glasilih.
(2) Po vzpostavitvi enotnega informacijskega portala šteje kot primarna objava tista objava, ki je objavljena na enotnem informacijskem portalu. Če je potrebna objava tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, veljajo pravila oglaševanja iz poglavja 2.9. Roki v postopkih oddaje naročil.
(3) Minister, pristojen za finance, z obvestilom v Uradnem listu Republike Slovenije objavi naznanilo o začetku veljavnosti uporabe enotnega informacijskega portala kot tudi vsa druga obvestila v zvezi z delovanjem enotnega informacijskega portala.
109. člen
Do vzpostavitve enotnega informacijskega portala Urada za javna naročila se obvestila v zvezi z javnimi naročili objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
110. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:
1. prekršek iz prvega odstavka 131. člena zakona:
– naročnik iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka in drugega odstavka 2.a člena zakona v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev;
2. prekršek iz prvega odstavka 131. člena zakona:
– odgovorna oseba naročnika iz prejšnje točke ter naročnika iz prve alinee prvega odstavka 2.a člena zakona v razponu od 10.000 do 300.000 tolarjev;
3. prekršek iz tretjega in sedmega odstavka 133. člena zakona:
– koncesionar v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev;
4. prekršek iz tretjega in sedmega odstavka 133. člena zakona:
– odgovorna oseba koncesionarja v razponu od 10.000 do 300.000 tolarjev.
111. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99).
112. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/94-35/37
Ljubljana, dne 19. decembra 2003.
EPA 833-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
