Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje
P R A V I L N I K
o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja pogoje za minimalno kakovost, označevanje in razvrščanje, ki jih morata v prometu izpolnjevati naravno fermentiran kis (v nadaljnjem besedilu: kis) in nadomestek za kis, dobljen z redčenjem ocetne kisline (v nadaljnjem besedilu: razredčena ocetna kislina).
2. člen
(označevanje)
Predpakirani kis in predpakirana razredčena ocetna kislina morata biti označena v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu s tem pravilnikom.
3. člen
(meroslovne zahteve)
Nazivna oziroma neto količina, dovoljena negativna odstopanja ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirani kis in razredčeno ocetno kislino morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. Kis
4. člen
(definicija)
Kis je izdelek, pri katerem je ocetna kislina nastala po biološkem postopku z dvojno fermentacijo, alkoholno in ocetno-kislinsko, iz surovin kmetijskega porekla. Vsebovati mora značilne fermentacijske produkte, kot so 2-ketoglukonska kislina, 5-ketoglukonska kislina, glukonska kislina, citronska kislina, aminokisline, acetoin, 2,3-butilenglikol in podobno.
5. člen
(surovine)
Kis mora biti izdelan iz ene od naslednjih surovin:
1. vina, ki je primerno za pripravo kisa, v skladu s predpisom, ki ureja kakovost vina;
2. plodov sadja ali jagodičevja, sadnega vina, vina iz jagodičevja, jabolčnega mošta (cider);
3. destiliranega alkohola kmetijskega porekla;
4. drugih izdelkov kmetijskega porekla, ki vsebujejo škrob, sladkorje, ali škrob in sladkor, žitnih zrn, ječmenovega sladu in sirotke.
6. člen
(razvrščanje in definicije)
Kis se na osnovi uporabljenih surovin v prometu razvršča kot:
– vinski kis, ki je izdelan izključno iz vina z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije;
– sadni kis, ki je izdelan izključno iz sadnega vina z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije;
– kis iz jabolčnega mošta (cider), ki je izdelan izključno iz jabolčnega mošta (cider) z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije;
– alkoholni kis, ki je izdelan iz alkohola kmetijskega porekla z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije;
– žitni kis, ki je izdelan iz žitnih zrn z biološkim postopkom ocetno-kislinske fermentacije brez vmesne destilacije;
– druge vrste kisa, kot npr. kis iz tropin, kis iz piva, kis iz slada, kis iz medu, sirotke in podobno.
7. člen
(pomožna tehnološka sredstva)
V proizvodnji kisa je, glede na tehnološko upravičenost, dovoljena uporaba naslednjih pomožnih tehnoloških sredstev:
– kvasni ekstrakti, sladni pripravki, glukozni sirup in anorganske snovi, kot so fosfati, amonijeve soli in drugo, za oskrbo ocetno-kislinskih bakterij;
– sredstva za bistrenje, čiščenje in filtriranje.
8. člen
(aditivi)
V proizvodnji kisa se lahko dodajo le aditivi, dovoljeni v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila in s predpisom, ki ureja merila čistosti za aditive.
9. člen
(dovoljeni dodatki)
Kisu se za namen oplemenitenja vonja in okusa lahko dodajo:
1. rastline ali deli rastlin, ki vključujejo zelišča ter sadje:
– ali sveže ali posušene, ali narezane ali ne,
– ali kot ekstrakti;
2. zgoščeni ali nezgoščeni sadni sokovi ter mošti;
3. med;
4. sladkor;
5. sol.
Kis iz prejšnjega odstavka se šteje za specialni kis.
10. člen
(prepovedane snovi)
V proizvodnji kisa je prepovedana uporaba:
– umetnih arom iz predpisa, ki ureja arome za živila;
– oljne frakcije pešk in tropin;
– ostankov alkoholne destilacije in ostankov fermentacije in njihovih stranskih proizvodov;
– snovi, iztisnjenih iz tropin;
– vseh vrst kislin;
– snovi za povečanje ekstrakta in pepela.
11. člen
(senzorične lastnosti)
Vonj in okus morata biti značilna za vrsto surovine, iz katere je kis izdelan. Kis mora biti bister, brez motnosti in usedlin, ki jih povzročajo mikroorganizmi, razen jabolčnega in vinskega kisa, pri katerih se lahko pojavijo primesi in usedline, ki izhajajo iz surovine.
12. člen
(minimalna kakovost)
Kis, ki je v prometu, mora izpolnjevati naslednje pogoje glede minimalne kakovosti:
1. vsebnost skupne kisline, računano kot ocetna kislina, za:
– kis, razen za vinski kis in razredčen vinski kis, najmanj 50g/l,
– vinski kis najmanj 60 g /l,
– razredčen vinski kis najmanj 40 g/l;
2. ostanek vsebnosti alkohola za:
– kise, razen za vinski in specialni kis, največ 0,5 % vol,
– vinski kis največ 1,5 vol %,
– specialni kis, izdelan na osnovi vinskega kisa, največ 3 % vol;
3. vsebnost pepela za:
– vinski kis in razredčeni vinski kis največ 3,5 g/l.
13. člen
(pristnost)
Kis, ki je v prometu, mora glede pristnosti vsebovati značilne fermentacijske produkte iz 4. člena tega pravilnika, ki morajo biti dokazljivi.
14. člen
(vsebnost ocetne kisline)
Kis lahko vsebuje le toliko skupnih kislin, izraženih kot ocetna, kot se jih tvori pri ocetno-kislinski fermentaciji.
Kis lahko vsebuje poleg ocetne kisline samo tiste organske kisline, ki izvirajo iz uporabljene surovine ali ki se tvorijo pri ocetno-kislinski fermentaciji.
15. člen
(mešani kis)
Vrste kisa iz 6. člena tega pravilnika se lahko medsebojno mešajo pod pogojem, da je takšen mešani kis označen v skladu s tem pravilnikom.
16. člen
(označevanje kisov)
Z imenom »kis« je lahko označen kis, ki je proizveden po naravnem biološkem postopku iz 4. člena tega pravilnika.
Kis iz ene surovine mora biti označen z imenom »kis« in z navedbo surovine.
Kis iz različnih surovin mora biti označen z imenom »kis« oziroma »mešani kis« in navedbo vseh surovin po padajočem vrstnem redu glede na količino surovine.
Vinski kis se lahko razredči z vodo, pod pogojem, da je označen kot »razredčen vinski kis«.
Kis, ki vsebuje dodatke iz 9. člena tega pravilnika, mora v imenu izdelka vsebovati navedbo vrste sestavine (npr. jabolčni kis z medom), razen kis, ki vsebuje dodatek iz:
– 1. točke 9. člena tega pravilnika, se lahko označi kot »zeliščni kis«,
– 2. točke 9. člena tega pravilnika, se lahko označi kot »balzamični kis«.
Vsebnost skupnih kislin v kisu, izraženih kot ocetna kislina v g/100 ml, mora biti na označbi izražena kot ».......% kislosti«, kar pomeni volumski odstotek ocetne kisline.
Označbe na izdelku ne smejo biti takšne, ki bi lahko zavedle potrošnika glede izvora kisa.
2. Razredčena ocetna kislina
17. člen
(pogoji)
Razredčena ocetna kislina, primerna za uživanje, je proizvod, dobljen z razredčenjem ocetne kisline s pitno vodo, in ne vsebuje značilnih fermentacijskih produktov iz 4. člena tega pravilnika.
Razredčena ocetna kislina mora ustrezati pogojem za minimalno kakovost in označevanje iz standarda SIST EN 13189.
Označbe na razredčeni ocetni kislini ne smejo biti takšne, ki bi lahko zavedle potrošnika glede izvora, sestave ali načina proizvodnje razredčene ocetne kisline.
III. PREVERJANJE SKLADNOSTI
18. člen
(preskušanje)
Za preverjanje skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika in za spremljanje kakovosti teh izdelkov se uporabljajo metode iz predpisa, ki ureja vzorčenje in fizikalno kemijske analize za kise in razredčeno ocetno kislino.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(prehodno obdobje)
Kis in razredčena ocetna kislina morata biti proizvedena in označena v skladu s posebnimi zahtevami iz tega pravilnika do 30. aprila 2004.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sta kis in razredčena ocetna kislina, ki sta bila proizvedena in označena pred 30. aprilom 2004, lahko v prometu do porabe zalog.
20. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (Uradni list SFRJ, št. 24/89 in Uradni list RS, št. 59/99, 2/00 in 71/00).
21. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-55/2003/1
Ljubljana, dne 9. decembra 2003.
EVA 2003-2311-0297
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.
Soglašam!
dr. Dušan Keber
Minister za zdravje
