Na podlagi šestega odstavka 39. člena, prvega odstavka 40. člena, tretjega odstavka 41. člena in tretjega odstavka 43. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa:
– obseg in vsebino zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, glede na kategorijo njihove razvrstitve in območja virov sevanj, v katerem delo poteka, ter zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izpostavljeni delavci,
– izredni zdravstveni nadzor, dekontaminacijo in nadaljnje zdravljenje izpostavljenih delavcev v primerih preseganja mejnih doz,
– podajo zahteve za presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev,
– zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca,
– pogoje, ki jih morajo za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev izpolnjevati pooblaščeni zdravniki,
– vodenje, vsebino in način hranjenja evidenc zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.
2. člen
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev mora zagotavljati oceno zdravstvenega stanja izpostavljenih delavcev glede njihovega izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. V ta namen morajo imeti pooblaščeni zdravniki dostop do vseh ustreznih podatkov, ki jih zahtevajo, vključno s podatki o razmerah delovnega okolja v delovnih prostorih.
(2) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev obsega:
– sodelovanje pooblaščenega zdravnika pri oblikovanju dela oziroma delovnih mest glede na nadzorovano ali opazovano območje,
– sodelovanje pooblaščenega zdravnika pri izdelavi izjav o varnosti z oceno tveganja,
– proučevanje zdravstvenega stanja skupin izpostavljenih delavcev na podlagi preventivnih zdravstvenih pregledov in analize ravni in dinamike kazalcev negativnega zdravja,
– preventivne zdravstvene preglede: predhodni, usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi glede na kategorijo delavcev in območje v katerem delajo,
– sodelovanje pri organizaciji in izvajanju prve pomoči in izrednega zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev,
– sodelovanje pri usposobitvi ekipe za reševanje in dekontaminacijo v primeru nezgode v jedrskih in sevalnih objektih in usposobitev ekipe hospitalnih zdravnikov za zdravljenje ponesrečencev v takem primeru (kadri, oprema, prostori, organizacija, strokovna doktrina),
– skrb nad skupinami z zmanjšano delazmožnostjo (invalidi, kronični bolniki),
– oblikovanje, posredovanje in preverjanje izvajanja enotne strokovne doktrine na področju celovitega zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev,
– izvedensko in vzgojno-izobraževalno delo na tem področju,
– upravljanje z zbirko zdravstvenih podatkov izpostavljenih delavcev.
3. člen
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot pojmi iz 3. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – prečiščeno besedilo).
II. NAMEN, VRSTA, OBSEG, VSEBINA IN ROKI PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV
4. člen
(1) Preventivni zdravstveni pregledi izpostavljenih delavcev se opravljajo zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi, ugotavljanja izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, preprečevanja poškodb, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti.
(2) S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju izpostavljenih delavcev.
5. člen
(1) Preventivni zdravstveni pregledi izpostavljenih delavcev so:
– predhodni preventivni zdravstveni pregledi,
– usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi,
– drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi.
(2) Obseg, vsebina in roki predhodnih in usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov izpostavljenih delavcev so opredeljeni v Prilogi II tega pravilnika.
6. člen
(1) S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju za izpostavljene delavce.
(2) Predhodni preventivni zdravstveni pregled se opravi:
– pred prvo zaposlitvijo kot izpostavljeni delavec (pred začetkom opravljanja dela),
– pred ponovnim začetkom opravljanja dela izpostavljenega delavca, če prekinitev traja več kot 12 mesecev.
7. člen
Z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom se v obdobjih določenih v tretjem odstavku 14. člena tega pravilnika ocenjuje zdravstvena ogroženost izpostavljenih delavcev in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca in oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.
8. člen
Drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi se opravijo v skladu z 10. in 11. členom pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02) in v obsegu, ki ga glede na indikacije določi pooblaščeni zdravnik.
9. člen
Na zahtevo pooblaščenega zdravnika se po potrebi vključujejo v zdravstvene preglede in ostale naloge zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev po tem pravilniku, zdravniki specialisti različnih strok, psihologi s strokovnim izpitom za delo v zdravstvu in drugi strokovnjaki. Ustrezno znanje pridobijo v okviru izobraževanja na področju varnosti in zdravja pri delu z viri ali v območju virov ionizirajočih sevanj.
10. člen
Zdravstvene kontraindikacije so:
– začasne kontraindikacije: vsa stanja, obolenja, hibe, ki začasno omejujejo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in
– trajne kontraindikacije: vsa stanja, obolenja, hibe, ki trajno omejujejo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.
11. člen
Posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izpostavljeni delavci, se določajo glede na oceno tveganja določenega dela v delovnem okolju s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju.
12. člen
Delavci trajno oziroma začasno ne izpolnjujejo posebnih zdravstvenih zahtev za svoje delo, če bolehajo za katero izmed zdravstvenih kontraindikacij iz Priloge I tega pravilnika, če te lahko vplivajo na zdravstveno ogroženost delavca ali na njegovo zmožnost za varno delo z viri ali v območju virov ionizirajočih sevanj.
13. člen
(1) Zdravstvene kontraindikacije iz Priloge I tega pravilnika so okvirni normativ pri oceni izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za delo. Odstopanja so možna na podlagi presoje pooblaščenega zdravnika ob upoštevanju novejših spoznanj medicinske stroke ter spremenjene zdravstvene ogroženosti glede na delovno mesto in območje.
(2) Ocena izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev je presojanje skladnosti med zahtevami, obremenitvami in škodljivostmi pri delu, ki jih opredeljujeta izjava o varnosti z oceno tveganja in ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, ter odzivnostjo izpostavljenega delavca (ob pregledu odkrite bolezni, zdravstvene okvare, prirojene in pridobljene telesne in duševne lastnosti, sposobnosti in zmogljivost delavca).
14. člen
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev je lahko redni ali izredni. Obseg in pogostost zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev je odvisen od razvrstitve izpostavljenega delavca v kategoriji (A in B), ki sta opredeljeni v predpisu, ki določa mejne doze za izpostavljene delavce, in je določena glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti.
(2) Redni zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev se izvaja s preventivnimi zdravstvenimi pregledi, določenimi v prvem odstavku 5. člena tega pravilnika.
(3) Usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi se opravijo enkrat na leto za izpostavljene delavce kategorije A in enkrat na tri leta za izpostavljene delavce kategorije B.
(4) Izredni zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev zagotovi delodajalec vsakič, ko je bila presežena ali obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz, ali na zahtevo Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, če se oceni, da je prišlo do čezmerne izpostavljenosti.
15. člen
(1) Po vsakem opravljenem zdravstvenem nadzoru izpostavljenih delavcev pooblaščeni zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju za pregledanega izpostavljenega delavca, ki jo posreduje delodajalcu. Če je potrebno, predlaga tudi ustrezne ukrepe za boljše varovanje življenja, zdravja in izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju izpostavljenega delavca.
(2) Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje se v zdravniško spričevalo vnese ena od naslednjih ocen izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju:
– izpolnjuje,
– izpolnjuje z naslednjimi omejitvami,
– ne izpolnjuje :
– začasno ne izpolnjuje,
– trajno ne izpolnjuje za predlagano delo,
– predlagano drugo delo (z ali brez omejitev),
– ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju ni mogoče podati, ker:
– ni izjave o varnosti z oceno tveganja (zdravstvene ogroženosti delovnega mesta),
– ni končano zdravljenje,
– ni končana rehabilitacija,
– niso opravljeni vsi pregledi in preiskave.
(3) Obrazca zdravniškega spričevala z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju za predhodni in usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled delavca sta v prilogah IVa in IVb pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.
16. člen
(1) Če so mejne doze presežene, sme izpostavljeni delavec nadaljevati z delom kot izpostavljeni delavec le pod pogoji, ki jih predpiše pooblaščeni zdravnik na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja in ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.
(2) Pooblaščeni zdravnik predpiše tudi potrebne nadaljnje ukrepe izrednega zdravstvenega nadzora izpostavljenega delavca iz prejšnjega odstavka, kot so npr. nadaljnji pregledi, nujno zdravljenje, ukrepi tehničnega, organizacijskega in pravno upravnega varstva, ter sodeluje pri dekontaminacijskih ukrepih.
17. člen
(1) Pooblaščeni zdravnik lahko predpiše zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev tudi po prenehanju dela izpostavljenega delavca, če to sledi iz ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, oziroma so potrebni nadaljnji pregledi, dekontaminacijski ukrepi ali nujno zdravljenje.
(2) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev po prenehanju dela izpostavljenega delavca traja toliko časa, kot je to potrebno za zagotavljanje varovanja zdravja.
18. člen
(1) Izpostavljeni delavec, pri katerem se pri preventivnem zdravstvenem pregledu ugotovi, da ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, ali pri katerem se ugotovi obolenje, ne izpolnjuje zahtev za opravljanje del, dokler traja ta nezmožnost.
(2) O trajanju zdravstvene nezmožnosti delavca odloča pooblaščeni zdravnik.
III. POSTOPEK IN NAČIN OPRAVLJANJA PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV
19. člen
(1) Delodajalec mora napotiti delavca na usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega v tretjem odstavku 14. člena tega pravilnika.
(2) Delodajalec zagotavlja, da izpostavljeni delavec :
– ob predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu predloži napotnico za predhodni preventivni zdravstveni pregled iz priloge II pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev,
– ob usmerjenem obdobnem in drugem usmerjenem preventivnem zdravstvenem pregledu predloži napotnico za usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled iz priloge III pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev,
– ob izrednem zdravstvenem pregledu predloži napotnico za usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled iz priloge III pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.
(3) Če pooblaščeni zdravnik, ki opravlja preventivne zdravstvene preglede, ni sodeloval pri oceni tveganja, mora delodajalec predložiti izjavo o varnosti z oceno tveganja in tudi ugotovitve biološkega, ekološkega in epidemiološkega nadzora.
20. člen
(1) Pooblaščeni zdravnik v desetih dneh po končanem preventivnem zdravstvenem pregledu posreduje delodajalcu zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju izpostavljenega delavca.
(2) Če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma pomeni neizpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, pooblaščeni zdravnik o oceni ugotovljenega zdravstvenega stanja iz drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, takoj obvesti delodajalca, izpostavljenega delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika.
(3) Pooblaščeni zdravnik lahko na podlagi rezultatov preventivnega zdravstvenega pregleda predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih v delovnem okolju oziroma ukrepe za odpravo vzrokov, ki utegnejo ogrožati zdravje delavcev, ter jih sporoči delodajalcu.
21. člen
Če gre pri usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledih za skupino, ki zajema 30 in več izpostavljenih delavcev, pooblaščeni zdravnik poda in posreduje delodajalcu v 30 dneh po opravljenih pregledih tudi skupinsko poročilo, ki vsebuje najmanj:
– predstavitev pregledane skupine delavcev glede na izpostavljenost dejavnikom tveganja (zahteve, obremenitve in škodljivosti),
– obseg in vsebino pregleda glede na izpostavljenost obremenitvam in škodljivostim,
– rezultate pregledov ob upoštevanju izpostavljenosti obremenitvam in škodljivostim pri delu glede na spol, starost, delovno dobo, ugotovljene bolezni in okvare zdravja po mednarodni klasifikaciji bolezni, zdravstveno stanje in izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, ugotovljene poklicne bolezni, bolezni v zvezi z delom in sume na poklicne bolezni,
– primerjavo zdravstvenega stanja in izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju skupine glede na ugotovitve ob preteklem pregledu,
– predlog ukrepov za zagotovitev varovanja zdravja pri delu.
22. člen
(1) Izpostavljeni delavec, delodajalec, organizacijska enota ali oseba, odgovorna za varstvo pred sevanji, lahko pri posebni zdravniški komisiji iz 17. člena pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev poda zahtevo za presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, ki jo je za izpostavljenega delavca izdelal pooblaščeni zdravnik.
(2) Zahtevo lahko oseba iz prejšnjega odstavka vloži v 15 dneh po prejemu zdravniškega spričevala z oceno o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.
IV. POOBLAŠČENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV
23. člen
Za področje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev imenuje minister, pristojen za zdravje, javni zdravstveni zavod, ki pripravlja, oblikuje ter izvajalcem zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev posreduje enotno strokovno doktrino zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.
24. člen
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev izvajajo fizične ali pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ali javni zdravstveni zavodi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zdravniki), ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.
(2) Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji na osnovi strokovnega mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za področje medicine dela, pripravi mnenje, na podlagi katerega minister, pristojen za zdravje, pooblasti zdravnike za opravljanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.
(3) Pooblaščeni zdravniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– izvajajo naloge pooblaščenega zdravnika v skladu z 21. členom zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01),
– so usposobljeni oziroma imajo zaposlenega zdravnika specialista s področja medicine dela z veljavno licenco, ki je usposobljen za opravljanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev,
– imajo ustrezno opremo, prostore in kadre (lastne ali pogodbene) za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev,
– imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na področju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev oziroma imajo zaposlenega zdravnika specialista s področja medicine dela, ki ima pet let delovnih izkušenj na področju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev,
– imajo znanje na področju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, ki ga obnavljajo ter dopolnjujejo najmanj enkrat v treh letih oziroma imajo zaposlenega zdravnika specialista s področja medicine dela, ki znanje na področju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev dopolnjuje in obnavlja najmanj enkrat v treh letih.
(4) Pooblaščeni zdravnik izpolnjuje pogoj iz druge alinee prejšnjega odstavka, če sam oziroma pri njih zaposleni zdravnik specialist s področja medicine dela, obnavlja in dopolnjuje znanje na področju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev z usposabljanjem, katerega obseg, vsebino in trajanje predlaga javni zdravstveni zavod iz 23. člena tega pravilnika, potrdi in evidentira pa Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.
25. člen
Pooblastilo iz prejšnjega člena se izda za določeno obdobje, vendar za čas največ treh let.
V. EVIDENCE
26. člen
Evidence zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev vodijo in dopolnjujejo v pisni ali elektronski obliki izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev v skladu z zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00).
27. člen
Evidence zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev morajo poleg podatkov, predpisanih za zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, in podatkov, določenih v drugem odstavku 41. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, vsebovati tudi:
– splošne podatke z identifikacijo delavca;
– podatke iz izjave o varnosti z oceno tveganja za delavčevo delovno mesto glede na območje in kategorijo delavca, ki se jih upošteva pri oceni izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju;
– podatke o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih;
– oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju;
– mesečno, letno in življenjsko efektivno dozo izpostavljenega delavca;
– predlagane ukrepe za varovanje zdravja pri delu.
28. člen
(1) Izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev štirikrat letno poročajo v elektronski obliki Upravi Republike Slovenije za varstvo pred sevanji o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih za preteklo trimesečje, in sicer 30 dni po zaključenem obdobju. V poročilu navedejo identifikacijo izpostavljenega delavca, ki je opravil preventivni zdravstveni pregled, datum pregleda in oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju iz zdravniškega spričevala.
(2) Izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev vsako leto pripravijo poročilo o opravljenih nalogah iz 2. člena tega pravilnika v obsegu iz prejšnjega člena ter ga v pisni ali elektronski obliki posredujejo javnemu zdravstvenemu zavodu iz 23. člena tega pravilnika do 31. januarja za preteklo leto.
(3) Javni zdravstveni zavod iz 23. člena tega pravilnika vsako leto izdela celovito poročilo o zdravstvenem nadzoru izpostavljenih delavcev in ga v elektronski obliki posreduje Upravi Republike Slovenije za varstvo pred sevanji do 31. marca za preteklo leto.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Pooblaščeni zdravniki, ki na dan uveljavitve tega pravilnika izvajajo zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev, morajo v treh letih po uveljavitvi tega pravilnika uskladiti svojo dejavnost z določbami tega pravilnika.
30. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati 1. in 8. do 21. člen pravilnika o strokovni izobrazbi, zdravstvenih pogojih in zdravstvenih pregledih oseb, ki smejo delati z viri ionizirajočih sevanj (Uradni list SFRJ, št. 40/86).
31. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-3/2003-1
Ljubljana, dne 23. decembra 2003.
EVA 2002-2711-0092
dr. Dušan Keber l. r.
Minister za zdravje
* Ta pravilnik delno povzema vsebino direktive 96/29/EURATOM, o temeljnih varnostnih standardih za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki jih povzročajo ionizirajoča sevanja.
PRILOGA I
Zdravstvene kontraindikacije za delo v območju ionizirajočih sevanj
a) Nekatere infekcijske in parazitske bolezni, ki zaradi svoje lokacije,
poteka in posledic bolezni zdravstveno ogrožajo delavca.
b) Neoplazme, ki zaradi svoje lokacije, poteka in posledic bolezni zdravstveno
ogrožajo delavca, kot npr.:
1. Maligne neoplazme dihalnih in prsnih organov.
2. Maligne neoplazme kosti in sklepnega hrustanca.
3. Maligne neoplazme kože.
4. Maligne neoplazme ščitnice in druge endokrine žleze.
5. Maligne neoplazme limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva.
c) Bolezni krvi in krvotvornih organov ter nekatere bolezni, pri katerih je
udeležen imunski odziv, ki zdravstveno ogrožajo delavca, kot npr.:
1. Bolezni eritropoeze, levkopoeze, trombopoeze (citarne vrednosti odstopajo
od referenčnih vrednosti za odraslo populacijo).
2. Motnje koagulacije krvi, purpura in druge krvavitve (parametri odstopajo od
referenčnih vrednosti odrasle populacije).
č) Endokrine, prehranske (nutricijske) in presnovne (metabolične) bolezni, ki
zdravstveno ogrožajo delavca, kot npr.:
1. Bolezni ščitnice s komplikacijami.
2. Sladkorna bolezen s komplikacijami na tarčnih organih.
d) Duševne in vedenjske motnje, ki zdravstveno ogrožajo delavca, kot npr.:
1. Organske, vključno simptomatske duševne motnje.
Vse vrste demenc, osebnostne in vedenjske motnje zaradi možganske bolezni,
okvare, disfunkcije.
2. Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi.
2.1. Škodljivo uživanje alkohola, razen najmanj 12 mesecev medicinsko
kontrolirane abstinence brez osebnostnih motenj.
2.2. Sindrom odvisnosti od alkohola z znaki telesne in/ali duševne odvisnosti.
Po zdravljenju odvisnosti je potrebno najmanj 24 mesecev medicinsko kontrolirane
abstinence brez psihičnih sprememb in/ali nevroloških komplikacij.
2.3. Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja drog in drugih psihoaktivnih
snovi. Po zdravljenju odvisnosti je potrebno najmanj 48 mesecev medicinsko
kontrolirane abstinence brez psihičnih sprememb in/ali nevroloških komplikacij.
3. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje.
Akutne, kronične z rezidualnimi ali regresivnimi znaki.
4. Razpoloženjske (afektivne) motnje.
Manifestne manične, depresivne, kombinirane in druge motnje.
5. Nevrotske, stresne in somatoformne motnje.
Manifestne anksiozne, fobične, obsesivno-kompulzivne disociativne,
somatoformne in druge motnje.
6. Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi.
Manifestne osebnostne motnje.
7. Duševna manjrazvitost (mentalna retardacija).
Oblike duševne manjrazvitosti: duševna podnormalnost, psihično funkcioniranje
pod spodnjo mejo populacijskega povprečja.
8. Motnje duševnega (psihičnega) razvoja.
Specifične razvojne in pridobljene motnje motoričnih in ostalih funkcij.
e) Bolezni živčevja, ki zdravstveno ogrožajo delavce, kot npr.:
1. Alzheimerjeva bolezen in druge degenerativne bolezni živčevja.
2. Epizodne in paroksizmalne motnje.
Epilepsija.
Epilepsija in druge neepileptične motnje zavesti, razen:
- če so brez napadov oziroma motenj zavesti vsaj 1 leto z ali brez terapije;
– če gre za najlažje oblike enostavnih parcialnih napadov, ki se manifestirajo
le s senzornimi, eventualno motoričnimi in vegetativnimi simptomi in so te motnje
pri njih edina epileptična manifestacija;
– če je v otroštvu šlo za oblike petit mal napadov (absence) in so tedaj
povsem izzveneli, prav tako pa je bila ukinjena tudi terapija;
– če je šlo za primere benigne parcialne epilepsije v otroštvu;
– v primeru prvega (edinega) napada je prepoved dela 6 mesecev, če je
ugotovljeno, da je do napada prišlo zaradi znanega razloga, zaradi katerega je
mogoče z veliko verjetnostjo predpostaviti, da se ne bo več ponovil.
3. Hypersomnija.
f) Bolezni očesa in adneksov, kot npr.:
1. Okvare leče: poklicna katarakta, evolutivna nepoklicna katarakta
2. Obojestranska slepota.
g) Bolezni ušesa in mastoida, kot npr.:
Gluhonemost.
h) Bolezni obtočil, kot npr.:
1. Kronične bolezni srca.
Srednje srčno popuščanje rezistentno na terapijo.
Zmogljivost kardiovaskularnega sistema ne sme biti pod 40 % pričakovane
zmogljivosti po NYHA. (NEW YORK HEART ASSOCIATION).
2. Hipertenzivne bolezni.
Hipertenzivna bolezen s sistolnim tlakom 24 kPa (180 mmHg) in/ali diastolnim
tlakom 15 kPa (110 mmHg) ali več ob okvari tarčnih organov: očesno ozadje,
možgani, srce, ledvica, simptomatika zaradi hipertenzije.
3. Ishemične bolezni srca.
3.1. Nestabilna angina pektoris (v mirovanju ali pri nizkih telesnih
obremenitvah pod 100 W).
3.2. Miokardni infarkt med boleznijo in do 3 mesece po preležani bolezni, brez
srčnega popuščanja, brez aritmije in napadov angine pektoris.
4. Pljučno srce in bolezni pljučnega krvnega obtoka.
Pljučno srce z znaki dekompenzacije.
5. Obolenja srca, ki lahko pripeljejo do malignih motenj srčnega ritma in
sinkopalnega stanja.
5.1. Maligne ventrikularne ekstrasistole, paroksizmalne ventrikularne
tahikardije in tahiaritmije, ki jih spremlja omotica ali nezavest, razen če je
srčni ritem vsaj 2 meseca urejen z zdravili ali operativnim posegom.
5.2. Kompletni srčni blok, sindrom bolnega sinusnega vozla, sindrom
karotidnega sinusa in druge bradikardne motnje ritma z napadi motenj zavesti.
6. Cerebrovaskularne bolezni.
Možganska kap in druge cerebrovaskularne bolezni in motnje, ki zdravstveno
ogrožajo delavca.
i) Bolezni dihal
Bolezni dihal ne glede na vrsto in vzrok s prisotno manifestno respiracijsko
insuficienco (parcialni tlak kisika pod 8 kPa).
j) Bolezni prebavil
Huda obolenja prebavil, zaradi katerih lahko nastanejo kolike, psihične
spremembe, motnje zavesti ali druge nevrološke komplikacije.
k) Bolezni kože in podkožja, kot npr.:
S sevanjem povezane (aktinične) ireverzibilne spremembe kože in podkožja.
l) Bolezni sečil in spolovil
Vsa huda obolenja in okvare sečil in spolovil zaradi katerih lahko nastanejo
kolike, motnje psihičnih funkcij oziroma motnje zavesti.
m) Nosečnost, porod in poporodno obolenje (puerperij)
Nosečnost, vsa obolenja in stanja v zvezi z nosečnostjo, porodom in poporodnim
obdobjem, ki zdravstveno ogrožajo delavko.
n) Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti, ki
zdravstveno ogrožajo delavca.
o) Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov
Vse poškodbe, zastrupitve in stanja po njih, ki zdravstveno ogrožajo delavca.
p) Zunanji vzroki obolevnosti in umrljivosti
Izpostavljenost ionizirajočemu sevanju s posledičnimi ireverzibilnimi
zdravstvenimi okvarami.
